Poštnina plačama v gotovini. Cena 25*— tl* ., >«* Spediz. in abb. post. I. gr. EMOKRACIJA Uredništvo: Tr*t. ul. Machiavelli 22-II. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulic« S. Anastasio 1-c - tel. 2-SO-lt Goriško uredništvo: Gorica. Riva Plazzutta it 1* CENA: posamezna številka L 25. Naročnin* mesečno L 100. letno L 1.200. — Za inozemstv mesečno L 170. letno L 2.000. — Poštni čekov« račun: Trst štev.' 11-7223. Leto XI. - Štev. 3 Trst - Gorica 18. januarja 1957 Izhaja vsak petek adžarska kriza traja dalje l Razburjeniost naše javnosti ——— —— ——--------------- =--—zaradi osnutka zakona o solstvu Izigravanje se nadaljnje: prazne obljube, besedolomsfoo, smrtne hazni Pretekli in ta teden so na Madžarskem jfiopet preživljali nemirne dni. Napetost, k; sicer ni izbruhnila v piavo vsta.,o, še vedno tiara-..- Kadar, ki ni mogel delavcev pridobiti t prazn.m. obljubami, kaj več pa ni hotel, niti mogel dati, je začel izvajati svoje grožnje. V tovarnah, katerim primanjkuje surovin in pogonske energije, se še vedno nadaljujejo množični odpusti, katerih žrtev so seveda predvsem politično nezanesljivi delavci. Tako skuša komunistična vlada svoje nasprotnike izglado-vati po isti taiktiki, kakršne so se posluževali industrialci v začetkih najbolj nebrzdanega kapitalizma. Delavci so seveda proti temu protestirali. Ko je nato sledila še programatska izjava. Kadarj-eve vlade, iz katere je sledilo, da na Madžarskem ne bo nobene demokratizacije, da bodo sovjetske čete še vedno ostale v deželi, da delavci v tovarnah ne bodo dobili večje besede, je bila mera polna. Zadele so množične demonstracije, delavci so sicer prišli v tovarne, a niso delali, na Ulicah so se zopet po;avili sovjetski tanki, obnovljena politična policija ^ je. pomnožila svoje aretacije. Delavski sveti, k: so spoznali, da gledajo nanje kot na protidržavne elemente, so začeli odstopati, deloma v znaik protesta, deloma -za-to, da se brezkoristno ne izpostavljajo ■povračilnim .ukrepom vladnih organov. Na vse to je Kadar odgovoril z novimi grožnjami in poostritvijo varnostnih Ukrepov. Navadno pozivanje na stavko Kdaj že zadostuje za smrtno obsodbo. Spet j<- poudaril, da ne bo sprejel v vlado nobenih nekomunističnih predstavnikov, vse dokler ne bosta v deželi popolnoma obnovljena red in mir. Državni minister Morosan, ki je nekoč pripadal socialnodemokratski stranki, a je zdaj najožji Ka-darjev sodelavec, je izjavil, da na Madžarskem ne bodo dovolili obnovitve socialnodemokratske stranke, ke>- bi to dovedlo do cepljenja delavstva. Protivladne demonstracije, ki so bile pretekli teden v Budimpešti in nekaterih podeželskih središčih, ie pripisal protidržavnim elementom, ki naj bi jih organizirali zato, da bi z njimi vplivali na razpravo o Madžarski v Združenih narodih. Medtem delujejo s polno paro razna izredna sodišču. Prvak stranke malih po* sestnikov;'Dudas, ki je igral važno: vlogo med oktobrsko' vstajo, je bil zaradi svojega delovanja obsojen na smrt. Dudas ie bil na -čelu oboroženih skupin, ki so 29. oktobra zasedle urade madžarskega uradnega g'asila »Szabad Nep« ter je vodil županske pasle v Bud;mpešti vse HO 4. novembra, ko so v madžarsko prestolnico Kopet-vdrli Sovjeti. Na smrt so obsodili tudi 20-letnega Istvana Horvatha, katerega so obtožili, da je bil voditelj oktobrske revolucije. Tako sr je število smrtnih obsodb, ki so jih madžarske oblasti uradno priznale, do preteklega torka povedalo na 22. Za sedem od teh so že sporočili. da so jih tudi izvedli. Madžarski delavci so zahtevali, naj Umik britanskega ministrskega predsednica Ede na je neizogiben v državah, kjer resnično vada ljudska volja. Ta u-mik jt jjostal neizogiben v trenutku, ko se je izkaizalo, da je bila vo.aška pustolovščine, v katero je ministrski predsednik potegnil razdvojen in deloma nevo-Ijan britanski narod, polomi.ada. Sir An-thony Eden je bil že za časa vojaškega udara y Egiptu bolan človek. Sovjetske grožnje, ameriška negodovanja, pritisk javnega mnenja na samem britanskem o-točjo, predčasna prekinitev egiptovske akcije, vsi ti dogodki so strli živčni u-stroj tega sijajnega nekdanjega zunanjega ministra. Tako je postalo jasno, da E-den ne bo imel več potrebnih moči, da sam pripelje svoj narod ne pot ponovnega ravnotežja. Njegov umik je cena za sueško polomijo. Vodilni državniki zahodnega sveta so Edenov umik pospremili z izrazi simpatij, s katerimi so počastili dolgoletno u-spešno delovanje moiva, ki ga je usoda u-vrstila med vodilne svetovne osebnosti že v času, ko je bil sedanM predsednik ZDA še neznan ' armadni podpolkovnik, Hroščev pa prav tako nezran podeželski partijski prpanjač. S r Anthony Eden izha;a iz aristokratske družne, mati prirada družini Gre'’, ki je dala Veliki Britaniji že enega zunanjega ministra. V prv; svetovni vo’ni sp j« boril v Flandriji in prejel eno izmed naivvšiih hr&brostnih odlikovanj. V te' vojni sta padla dva njeeova brata. VsftttSitSkl -Studij ’e končal v Oxford-u, kjer je pokaeal veliko zanimanje za zunanjepolitična vpraša-n:a. Prav zato se je iuč’1 orlen(alskih jezikov, perzpskeea in arabskega. Leta 1923 ie bil kot 28-letnl fant izvoljen za poslanca v parlament. Tfikrat se je tudi poročil s hčerko ibopa-teja tenki rja in lastnika dnevnika »Vorik-ihire Post«. Za časa Društva narodov je bil mladi vlade izpusti člane delavskih svetov, ki sc jih aretirali v zadnj.h tednih. Zagrozili so, da se v nasprotnem primeru ne 'bodo vrnili na delo m da bo madžarsko gospodarstvo še nadalje ostalo ohromljeno. Videti pa je, da vlado to kaj malo zanima. Rado Budimpešta ^ namreč v torek vedel povedati, da se vlada ne bc vdala nobenemu pritisku ter da bo za u-veljavljanje svojih odlokov upo.iabila vsa razpoložljiva sredstva. Vse to kaže, da je Madžarska še daleč od povtratka v .redno življenje. Dokazuje pa tudi, kako napačno je pričakovati, da bi se komunisti sami kaj izpremenili, še toliko manj pa, da bi "e demokratizirali. Sogjetshe cbljube in dejanja NEIZPOLNJENA DOLOČILA GOSP. SPORAZUMA Z JUGOSLAVIJO Ko je Tito lani še preživljal medene tedne svojega obnovljenega prijateljstva z Moskvo ter so se vrstila poročna potovanja v Beograd, Moskvo, na Krim in narobe, je bil med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo sklenjen obširen sporazum o gospodarskem sodelovanju. Sovjetska zveza se je obvezala, da bo dala Jugoslaviji investicijsko posojilo v vrednosti 200 milijonov dolarjev, odplačljivo v desetih letih, obrestovano pa. samo po 2 odstotka. Za ta znesek bi .Sovjeti dobavili Jugoslaviji za 110 milijonov dolarjev industrijskih naprav, za 54 milijonov dolarjev surovin in za 30 milijonov dolarjev zdrave Tri mesece po oktobrskem preobratu in nekaj dni pred parlamentarnimi volitvami se na političnem obzor.,u Poljske republike zbirajo težki in črni oblaki. Z apokalitičnimi grožnjam se ulegajo sence na 28-milijonski narod, ki ga je Sov-jetija po drugi svetovni vojni z zavojevalno težnjo porinila daleč na Zahod, de je vzhodna poljska območja spravila v lastno malho. Na vzhodu počiva ruski orjak na preži, na jugu čaka trezno nevtralna Češkoslovaška, danes vsaj na videz zgolj ubogljiva podrepnica Kremlja na izahodu stoji verna- naslednica .reakcionarne Prusije, zvesta čuvarica pod armliene poljske svobode. Edini, vsekakor tudi problematični prijateljici Poljske sta Madžarska in Jugoslavija, poleg številnh iskrenih, vendar zgolj teoretičnih prijateljev na Zahodu. Poljski narod je tako navezan le sam nase in na moralno podporo zahodnega sveta. Tega se Poljaki tudi zavedajo. Odkar so Sovjeti poslali v Varšavo C.u En-laja, vidno narašča pritisk sovjetsko- Eden »diplomatski čudežni otrok« britanske politike in konservativne stranke. Z 3S leti je postal zunanji minister. Hitler in Mussolini sta mladega britanskega ministra obravnavala s tipično diktatorsko ošabnostjo. Kot zunanji minister predsednika Churchilla je Eden sodeloval pri vseh odločitvah in konferencah med vojno, vendar vedno le kot »drugi mož«. Iz nekdanjega čudežnega o-troka je postal Eden osiveli, še vedno najelegantnejši »večni prestolonaslednik«, kJ. ga je Churchill 1. 1942, .ko je moral sredi vojne na nevarno pot v Ameriko, predlagal kralju s posebnim pismom za svojega naslednika, če bi njega, Churchilla, na poti prehitela smrt. Eden pa je moral čakati še poldrugo desetletje, da je prevzel nasledstvo svojega mojstra in učitelja. Višek svoje politične kariere je Eden dosegel, ko je spomladi 1. 1955 po Churchillovem odstopu prevzel vodstvo konservativne stranke in tudi vlade. Kmalu nato se je uresničila tudi še druga njegova srčna želja.: sestanek državnikov na naivišji ravni. Pred dobrim letom je nastala v konservativni stranki prava vsta:a proti E-de-nu. Postopna izguba britanskega vpliva v svetu, ki :o je pred tem skrbno prikrival Churchillov prestiž, je pod novim predsednikom vrela vedno očitneje na po- VTŠ’P. T-.Vo je pričelo zadnie de;an?e Ede.no-ve trapediie. Kot dober poznavalec dolge in .slavne par'amentarne zgodovine Velike Britanije se ie E'le n zavedal, da so n;eeovp nrednike večkrat izrinili ali odstavki lastni somišlieniiki kot pa politični n'sr>rotn':ki. Mož kolektivne varnosti, mož Društva narodov, odločni nasprotnik d''ktator1ev se je snustil v slabo pripravljeno tn pomanjkljivo izvedeno akcijo, ki ji ni bil kos. Tu leži vsa tragedija državnika: ko je valute, ki naj bi služila Titu za nakupe na Zahodu. Pogoji so bili izredno ugodni in posojilo je vzbudilo na Zahodu veliko pozor nost. Ze tedaj pa so nekateri opozorili, da je treba najprej videti, ali bodo obljubam sledila tudi dejanja. In niso se varali. Medtem se je politično ozračje spremenilo. Med Beogradom in Moskvo zopet letijo očitki. Obljubljeni bombaž in žito, ki bi ju Sovjetska zveza morala poslati Jugoslaviji, sta se med potjo »izgubila«. Od 6 tisoč ton bombaža je prišla čez jugoslovanske meje komaj ena petina, od 100.000 ton obljubljenega žita pa niti eno-zrno. Tako je jugoslovansko gospodarstvo dobilo od Sovjetov nov, hud udarec. Nekaj podobnega, čeprav v večjem obsegu, se je dogodilo samo ob prelomu s Komin-formom. Američani sicer še naprej zalagajo jugoslovansko ljudstvo s hrano, saj dobavljajo milijon ton pšenice, toda industrijskih surovin, ki bi morale priti i'.z Sovjetske zveze, ni in ni. Ni strojev za nove industrijske naprave, ni surovin za nekatere tovarne. Kaj pomeni to pri včasih že tako in tako .zgrešenih gospodarskih načrtih, si lahko predstavljamo. Zato polaga Tito zopet skoro vse svoje upe na ameriško pomoč, posebno pa na ameriško gospodarsko odposlanstvo, ki se te dni mudi v Beogradu. Poleg tega pa je odpotovalo v Moskvo posebno jugoslovansko trgovinsko odposlanstvo, katerega naloga je, da skuša doseči poživitev jugoslovanskosovjetske izmenjave. stalinskih klešč. Kar čez noč so se simpatije in solidarnosti za revolucionarno Madžarsko umaknile v. zasebna razmotri-vana. Časopisne polemike s komunističnimi partijami sosednih dežel so utihnile. V notranjosti Poljske pa so. istočasno pridno na 'delu z vzhoda., juga in zahoda vtihotapljeni kremeljski -dninarji* ki se: pod krinko »Natolinske federacije« trudijo, kako bi. tudi na Poljskem uvedli »kadarščino«. Stal'ns,ka opozicija »Natolin« je prav sedanje volitve izbrala za -borbo proti ■Gomulki, oziroma proti tistemu, kar je Gomulka izpovedal pred rdečekitajskim obiskom. Z -lepaki, pr išepeto vanjem in številnimi propagandnimi krošnjarji poskušajo stalinisti zavaja*' preprostega človeka v tzmoto, po kateri naj bi vsaka »■demokratizacija« pomenila neizogibno a- ■ narhijo v deželi. Pri tem se poslužujejo najbolj podlega orožja, protijudovskega hujskanja. Se pred kratkim je Gomulka zapretil kremeljskim agentom a »organiziranimi« represalijami, in z njim je ponavljal po- Eden končno dosegel svoj življenjski cilj, ko je hotel pokazati, da je več kot »prvovrstni drugi mož«, je razodel, da nima tiste udarne sile, tiste prodornosti n vztrajnosti, ki so potrebne v politiki za zagotovitev uspeha. Polom Edena 'kot predsednika vlade pa ne more zasenčiti njegovih odličnih sposobnosti v svojstvu zunanjega ministra. »Politika je grozovita ljubica«, je napisal v teh dneh dunajski dnevnik. »Število državnikov, ki so ostali do konca življenja na višku .uspehov in jih je od tu odpoklicala smrt, ali ki so se pravočasno odtegnili, je v zgodovini človeštva zelo redko v primerjavi z ogromnim številom tistih, ki so iztirili, se pogreznili, bili odrinjeni ali so se razočarani Jn zagrenjeni potegnili y zasebno življenje.« Tudi Edena, ki je stal četrt stoletja v središču svetovne politike, ne moremo prištevati med izjeme »srečnih« politikov. Kljub vsemu je njegova -pot častna, na cini strani železne zavese te poti ne poznajo. • • • Haro'd Ma" Millan je star 63 let. Mati je Američanka. V prvi voi-ni je bil trikrat ranjen. B'l je več let lastnik in rav-na-teli znamenHeea založništva »Macmil-lan«. ki razpolaga z več milijoni šterlin premoženja. Leta 1924 je bil izvoljen v britanski parlament. Winston Churchill mu je bil zelo naklonjen in ga ie 1. 1940 poklical v svojo vlado. Leta 1942 je bil imenovan za britanskega ministra rezidenta v Severni Afriki, kjer je sodeloval pri vseh važnih konferencah. Leta 1945 je bil nekaj mesecev minister za letalstvo. Kot minister za gradnjo stanovanj je 1. 1951 uresničil svoj načrt o gradnji 300 tisoč stanovanj letno. Ko je oktobra 1954 prevzel obrambno ministrstvo, je aprila 1955 nasledil Anthonyja Edena v auin-a-njem ministrstvu. Z novim šolskim zakonom, ki ga je sprejel ministrski svet konec decembra 1956 in ki bo predložen parlamentu v o-dobritev, smo se že septemora bavili. Zakon je za Slovence krivičen, ker jih potiska na stopnjo državljanov drugega razreda in hoče izkoristiti gospodarsko in so- c.alno odvisnost mnogih slovenskih staršev, zato da ne vpišejo svojih otrok v slovenske šole. Medtem ko so v Italiji starši po zakonu prisiljeni pošiljati otroke v osnovne šole, -ne da bi jim bilo treba kakšnih posebnih prošenj in iz,av, kakšne narodnosti so, vsebuje načrt za slovenske šole nedemokratično in italijansko konstitucijo kršečo in žalečo zahtevo, da morajo slovenski starši, vlagati pismene prošnje, če hočejo vpisati svojega otroka v slovensko šolo. Kje je -tu enakopravnost državljanov? S takim zakonskim osnutkom se je računalo, da se bo marsikateri slovenski o-če zba.1 napisati prošno in izjaviti, da go vori doma v svoji družini slovenski jezik, in da bo zato raje vpisal otroka kar v ita-Iransko ljudsko šolo. Tako postopanje hoče po ovinkih odpraviti slovenske šole v Italiji. To je diskriminacija Slovencev. k; zasluži na slrož o obsodbo. Slovenska demokratska zveza v Trstu in Gori. i ter S'ovenska katoliška skupnost s*a že septembra 1956 poslali vladi v Rim, vsem poslancem in vsem senatorjem snom^nico, .k!er smo zahtevali spremembo izavons-kega načrta z slovenske šole in predlogi' zahtevane spremembe. Sedaj je pa prišla iz R!ma vest, da je rimska vlada odobrila načrt tak, kakršen je dobne ukrepe ves poljski tisk. Za kremeljskimi plačanci pa je stala dolga roka Moskve, in vse izgleda, da je Gomulka ■kapituliral. Njegov zadnji govor v palači kulture v Varšavi je postavil na glavo njegove ' prejšnje obljube in zagotovila. Medtem ko je prej vedno poudarjal, da morajo odnošaji med Sovjetsko zvezo in drugimi socialističnimi državami temeljiti na enakopravnosti, je sedaj naenkrat obrnil zastavo s trditvijo, da pripa*-da Sovjeti ji vodilna vloga'v komunističnem svetu. V svojem govoru ni Gomulka črhnil niti besedice o Madžarski ter se je previdno izognil vsaki omembi svojih prejšnjih izjav, po katerih je madžarska tragedija bila izraz ljudskega upora proti trinoštvu. Gomulka je hkrati obtožil Združene države, da večajo mednarodno napetost ter da bi želele zagospodovati nad Srednjim vzhodom. Gomulkove izjave so povzročile veliko začudenje v zahodnih krogih, ki poudarjajo, da jS Gomulka pred tremi meseci vendar prišel na obast prav zaradi protisovjetskih čustev poljskega ljudstva. Zdaj se pa vedno bolj kaže, da so poljski komunisti takrat napravili taktičen korak nazaj, dejansko pa ne marajo odstopiti ne od svojega totalitarizma, ne od vesoljne komunistične enotnosti in pokorščine Moskvi. Ali bo poljski narod v nedeljo 20. t. m. po’itično in moralno dovolj močan, da se zk> jrs-avl vsem zapeljevanjem i prišepe-tovau >m in kapitulantskim Gomulkovim »■: asvetom«? To je morda najvažnejše vprašan e letošnjega leta. Odgovor bomo prejeli v nedeljo. Egipt se otresa tujcev Egiptovska vlada nadaljuje svojo politiko izločanja evropskega vpliva iz egiptovskega gospodarstva in življenja. Tako bodo zdaj popo"lnoma odvzete tujemu vplivu razne banke, zavarovalne družbe in trgovska podjetja. Tovrstna podjetja iti zavodi, pri katerih je udeležen tuj. kapital ali jih vodijo tujci, se bodo morala reorganizirati v popolnoma egiptovske • delniške družbe, ki jih bodo vodili izključno Egipčani. Da. ne bi bilo preveč motenj, je treba izvesti omenjene ukaze v roku 5 let. Le 'britanske, francoske in izraelske družbe morajo izvesti to ukrep takoj, ker pripadajo sovražnim državam. Vladni ukaz predvideva tudi določeno odškodnino. Atomsko letalo Združene države bodo v šestih mesecih izdelale načrte za prvo letalo na a-tomski pogon. Izdelava letala pa bo zahtevala še nekaj let dela in poskusov. Poročilo o uspehu dolgega in zamotanega študija izdelave atomskega letala je dala ameriška Komisija za atomsko energijo. Podvodni atomski tanker Na Japonskem pripravljajo načrte za gradnjo dveh velikih ladij za prevoz petroleja na atomski pogon. Prva bo pravzaprav podmornica in bo imela 30.000 ton. Pod vodno gladino bo dosegla hitrost 2?. vozlov na uro. Druga pa bo navadna površinska ladja in bo imela 47.000 ton. bil predložen, z neznatno spremembo. S, tem se dosedanje .stanje slovenskega šolstva tako poslabša, da je v doglednem času obsojeno na smrt. Sindikat slovenskih šolnikov je sklical sestanek vseh kulturnih, političnih in šolskih organizacij s Tržaškega, Goriškega in videmske pokrajine. Sestanek se je vršil ob veliki udeležbi v Trstu. Po temeljiti in vsestranski razpravi je bila sprejeta resoluci.a, ki uvodoma zahteva ustanovitev slovenskih šol povsod tam, kjer prebivajo Sloven-ci. Na drugi strani protestira proti določbam zakonskega načrta, ki hočejo prisiliti slovenske starše, da predlagajo pismene prošnje za vpis otrok v slovenske osnovne šole in da morajo izjavljati, da je materinski jezik otrok slovenski. Resolucija protestira tudi proti odpravi avtonomnih slovenskih šol na Goriškem. Končno predlaga resolucija še druge spremembe tehničnega značaja. Resolucija je bila soglasno sprejeta in je izraz vsega slovenskega naroda pod I-talijo, brez razlike strank. Bisenhowcrjeva poslanica Ameriški predsednik Eisenhower je poslal ameriškemu kongresu svojo običajno poslanico, kakršno pošlje vsako leto pred začetkom novega zasedanja in v kateri začrta program svoje vlade ter poda nekakšen pregled stanja v državi in v svetu. Letošnja poslanica je bila- predmet posebnega zan manja zato, ker je predsednik v njej razložil svojo politiko za Srednji vzhod. Predsednik prosi kongres za pooblastilo, da sme uporabiti ameriške sile v primeru neposrednega ali posrednega komunističnega napada na kako državo na Srednjem vzhodu, ako bi ta zaprosila za pomoč. Poleg tega prosi Eisen-hower kongres, naj odobri za vsako od prihodnjih treh let po 200 milijonov dolarjev gospodarske pomoči za države Srednjega vzhoda. >Na Zahodu je bil Eisenhowerjev načrt sprejet zelo ugodno. Komunistčni tabor ga seveda napada, saj je glavni namen tega načrta prav ta, da prepreči vdor komunizma na Srednji vzhod. Same arabske države imajo o načrtu, deljena mnenja. Nekatere ga odobravajo, tiste, ki so pod vplivom komunistov, ga pa grajajo, čeprav ne tajijo, da bi jim ameriški dolarji dišali. Britanski zunanji minister v Rimu V sredo je dopotoval v Rim Selwyn Lloyd. Gre za tridnevni uradni obisk britanskega zunanjega ministra, ki je ohranil svoj položaj tudi v pravkar sestavlje-n: Mac Millanovi vladi. Britanski zunanji minister bo z italijansko vlado razpravljal o sueškem vprašanju ter o tesnejšem sodelovanju med Veliko Britanijo in Evropo. Kakor kaže, .zbira britanski zunanji minister podatke za začrtanje nove britanske zunanje politike. Posveti glede Sueza pa so važni, ker bi se tudi Italije morala udeležiti sestanka šestih držav, ki ga je za razpravljanje o ureditvi tega vprašanja predlagal generalni tajnik OZN. Velika Britanija podpira italijansko sodelovanje na tem sestanku. Italijanski zunanji minister Martino in Selwyn Lloyd bosta nadalje razpravljala o evropskem sodelovanju, Euratomu, delno o skupnem evropskem tržišču in o raznih drugih vprašanjih, ki so v programu dela za evropsko .združenje. Končno se bosta posvetovala tudi o sedanji komunistični politiki ter o položaju na Balkanu in na Srednjem vzhodu. Interoenclia za Djilasa 42 osebnosti, ki pripadajo krogom mednarodne politike in kulturnega življenja, je preteklo soboto poslalo Titu poslanico, v kateri zahtevajo takojšnjo izpustitev bivšega jugoslovanskega ministrskega podpredsednika Milovana Djilasa, ki so ga zaprli, ko je nedavno ponovno poudaril potrebo po demokratizaciji političnega življenja v Vzhodni Evropi. Podpisniki poslanice poudarja!o, d* predstavlja ohsodba Milovana Djilasa stalno obtožbo proti Titovemu režimu, ki ne dopušča, da bi ljudje svobodno izrazili svoje mnenje o političnih tn drugih dogodkih v svetu in v sami Jugoslaviji. Kakor je znano so Djilasa pretekli mesec obsodili na tri leta prisilnega dela, ker je v nekem članku, ki ga je spisal za ameriško liberalno revijo »The New Leader«, povedal svoje mnenje o komunizmu. Naši čitatelji se ah-ko seznanijo s prvim delom tega članka na 3. stra-n' današnje številke. Med podpisniki poslanice je 5 ameriških senatorjev, bivši ameriški sindikalni voditelj Eliot, ameriški pisatelj Mac Leish, znani britanski pesnik Eliot in bivši Izraelski ministrski predsednik Shajett. EDEN = PRVOVRSTNI DRUGI MOŽ Pred oolilnim plhariem na Pollshem Gomulka kapituliral pred kremeljskim stalinovskim izsiljevanjem - Zgodovinske volitve Leto XI. - Štev. 3 z GORIŠKEGA Ob deseti obletnici Slovenske demokratske zveze (1947 * 1957) Dne 18. januarja 1947 se je v Gorici ustanovila Slovenska demokratska zveza. Ob deseti obletnici se vodstvo Slovenske demokratske zveze najprej spominja tistih težkih časov in razmer, ki so dale povod za skupen nastop slovenskih neko; munističnih sil na Goriškem proti strahovladi, ki je slove inskega človeka tlačila, mu odrekala bistvene človečanske pravice in ga ponižala na stopnjo sužnja. To strahovlado so brez; obzirno in do skrajnosti izvajale združene slovenske in italU janske komunistične sile. Ob tej priliki se vodstvo Slovenske demokratske zveze klanja spominu prve žrtve našega demokratičnega gibanja na Goriškem, soustanovitelja in člana prvega vodstva, Slavka Uršiča, ki so nam ga na Kobariškem ugrabili, ter soustano; vitelja in člana prvega vodstva, prerano umrlega Poldeta K e m p e r 1 a . V desetih letih svojega delovanja je Slovenska demokrat; ska zveza .na Goriškem najprej zlomila strahovlado, potem vrnila našemu človeku upanje v svobodno življenje, vero v stare slovenske ideale in zavest človeškega dostojanstva. Od svojega nastanka dalje je Slovenska demokratska zveza neprenehoma napredovala in dosegla uspehe. To so zgovorno dokazale vse dosedanje upravne volitve, katerih sc je udeležila. Demokratična ideja, ki jo Slovenska demokratska zveza širi, sega globoko v srca in razum slovenskega ljudstva. To je največ ji uspeh našega gibanja in poroštvo za boljšo bodočnost. Vodstvo Slovenske demokratske zveze se zato toplo zahvaljuje vsem somišljenikom in prijateljem, ki so kakorkoli pomagali in še pomagajo pri tem demokratičnem delu. Brez njihove pomoči bi ne bilo uspeha. Naše delo ima zgodovinski pomen. Jasno je, da ni še zaključeno. Čakajo nas še zgodovinske naloge. Zato vsi na delo za zmago demokratične ideje! Gorica, 18. januarja 1957. VODSTVO SLOVENSKE DEMOKRATSKE ZVEZE V GORICI Fanfani g ILrici V nedeljo 13. t. m. se je mudil v Gorici tajnik demokrščanske stranke, Fanfani, ki je prišel k proslavi zrm»ge na volitvah od 16. in 17. decemara. V gledališču Verdi je pozdravil novoizvoljene provinc,al-ne svetovalce in jim obrazložil smernice njihovega delovan.a. Dejal pa je tudi to. da Krščanska demokraci.a gleda v svojem delovanju vedno na spoštovanje in razvoj človeške osebnosti v okviru najmanjše skupnost: in do najvišje, to je nacionalne. Da bi te Fan ani eve besede postale resnica tudi na Goriškem in sploh v Italiji v pogledu nas S ovencev!... Odhrita Molmusfta mreža Zadn.e čsse je polieia odkrila š.roko vohunsko mrežo, ki ie obsegala področja Trst, Gorica, Videm, Benetke in Padovo. Iz časopisnih poročil in iz objave agencije ANSA je policija pri ela kakih 13 dc 17 oseb, ki na;' bi delovale v prid neke tuje države. Točna obtožnica ni še znana, toda listi domneva o in pišejo, da velikih in važnih tajnosti omenjena mreža ni !zda’a. NOVICE IZ SLOVENIJE PREDLOGI POSLANCEV »iSlovenski poročevalec« z. dne 1. t. m. prinaisa želje, ki so j.h izrazili nekateri t.udski posianci. iPoslanec Franc Arh za bivši radovljiški okraj želi več zaupanja v delavce. Dopisniku »Slov. poročevalcu« je dejal: »Imeti moramo več zaupanja v delavce. Ce bomo sprostili sredstva, s katerimi iahko razpolaga delovni kolektiv tedaj bo začelu storilnost sama od sebe naraščati, ker bodo sproščene množične sile delavcev, ki so seda; zavnane. Zgrešeno je mišljenje nekaterih ljudi, da se bodo delavci poleniii, če bodo dobro zaslužili« Poslanec Vili Skrin ar pa e na temi »Posvetiti človeku vsaj toliko skrbi kot strojem« de al med drugim dopisniku tole: »Ce hočemo ..zboljšati živi en sko raven naših delavcev, ni dovolj zvišati njihove zaslužke, čeprav je tudi to neob-hodno potrebno. To želim jaz in to -gotovo želijo tudi drugi dekve1. Večji zaslužki bi nedvomno povečali delovni učinek delavcev, kar dokazujejo tudi premije za premog, saj bodo samo trboveljski rudar- ŽUPAM IM ODBORI DOBERDOBA, SOVODENJ IM ŠTEVERJANA Resolucija iz Sovoden; naših sueioualceu i fllede slovenskih šol V soboto popoldne se je vršila prva seja novoizvoljenega- občinskega odbora v Steverjanu, na kateri so potrdili za župana g. Hermenegildu Fodversiča, za podžupana so izvolili pa mladega učitelja g. Cirila Terpina. Po seji so se župan, podžupan, odborniki in vsi svetovalci ter nekaj povabljencev zbrali v gostilni in veselo praznovali doggdek. Zvečer istega dne se je prva seja novoizvoljenih svetovalcev vršila tudi v So-vodn;ah, kjer so na mesto župana potr-dTi dosedanjega frontaša g. Jožefe Cešču-ta, ki je -takoj po izvolitvi zagotovil, da bo upravljal svoje dolžnost nepristransko. Po izvolitvi odbora *e župan dejal, da ni moči preiti k ostalim točkam dnevnega reda, dokler ne položi prisege. K besedi pa se je oglasil svetovalec o-pozicije g. Karel Cernic iz Rupe in v i- Spomenica SDZ za Goriško Izvršni odbor SDZ za Goriško je spri-(o obravnavanja osnutka zakona za slovensko šolstvo poslal Komisiji za šolstvo in lepe umetnosti v poslanski zbornici v Rimu naslednjo spomenico: -Izvršni odbor Slovenske demokratske zveze v Gorici je z obžalovanjem zvedel vest, da je ministrski svet odobril zakonski načrt o šolah s slovenskim učnim- jezikom na Tržaškem ozemlju in v goriški pokrajini, v kolikor ta n-iČTt ne ustanavlja tudi v goriški pokrajini pravih šol, temveč predvideva vzporednice na italijanskih šolah in v kolikor zahteva, da naj na Tržaškem in Goriškem starši vlagajo posebne prošnje za vstop otrok v te šole in vzporednice. Podpisano vodstvo potrjuje svojo zahtevo 7. dne 12. februarja 1955, katero je po členu 50. ustave poslalo senatu in poslanski zbornici in po kateri naj se izglasuje zaščitni zakon za slovensko etnično skupino v goriški pokrajini v smislu 6 člena ustave. Prav tako potrjuje svoje predloge za spremembo zakonskega načrta, ki naj bi uredil slovenske šolske ustanove na Goriškem in Tržaškem; spremi-njevalne predloge je poslalo dne 25. septembra 1956. Spričo tega podpisano vodstvo želi, da bi Komisija za šolstvo m lepe -umetnosti v poslanski zbornici človečansko in de-mokraično uporabila ustavo in popravila zgoraj omenjeni načrt ministrskega sveta s tem, da bi potrdila z enotnim in e-nakim zakonom ne vzporednic, temveč šole s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem ozemlju in v goriški pokrijini v njihovem piopolnoma samostojnem poslovanju ni s prostim vstopom vanje. Podpisano vodstvo Slovenske demokratske zveze v Gorici tolmači čustva italijanskih državljanov slovenskega, jezika ter pojasnjuje in utemeljuje to svojo zahtevo z naslednjimi točkami: 1) Dne 11. julija 1945 je italijanska vlada javno izjavila, »da mora demokra tična obnova države nujno prinesti s seboj skupino posebnih jamstev za državljane jezika, ki ni italijanski. 'Dovoljena in zajamčena bo svobodna raba jezika ne samo v zasebnih trgovskih odnosih, v javnih zborovanjih, v bogoslužju, tisku, ampak tudi v odnosih s političnimi, u-pravnimi in sodnimi oblistvi. V krajih, kjer prebivajo v znatnem številu državljani jezika, ki ni italijanski, bo v državnih šolah zajamčen pouk materinskega jezika. Posebne zahteve predelov, naseljenih s prebivalci različnega jezika in tradicij ,bodo našle svojo zaščito v svobodnem poslovanju posebnih oblik krajevnih samouprav.« 2). Dne 18. septembra 1945 je prefekt v Vidmu naslovil na enega izmed sloven- skih duhovnikov 'Nadiške doline naslednjo noto štev. 4569-Ga-b.: »Njegova Ekscelenca notranji minister mi je sporočil Vaš priziv glede rabe slovenskega jezika. Moje mnenje v tem pogledu izhaja iz pisma, ki ga prilagam v prepisu. Mislim, da ie treta popolnoma spoštovati prav:co do gojenja slovanske narodnosti v okviru življenja italijanske države; v tem smislu bom dal navodila. Ce bi se dogodila še .kaka motnja, Vas prosim, -da bi mi jo sporočili in natančno označili osebe kraj in čas. Prav gotovo bom posredoval. Medtem pa Vam lahko z Veseljem zagotovim ,da se državna vlada živo zanima za svobodo slovanskega prebivalstva, ki je vključeno v našo državo. Prosim Vas, da primerno vrednotite važnost izjav, katere je v preteklem avgustu izdal ministrski svet. ] Ne dvomim po tudi, da boste Vi, prečastiti gospod, pomagali pri delu, ki ga morajo vršiti vsi državljani, da bi se nacionalizem ne zaostril, temveč da bi se narodi gledali, se spoštovali in se ljubili v duhu svobode, demokracije in človeškega sodelovanja.« 3) Člen 116 ustave ppisoja posebne o-blike in pogoje samouprave po posebnem statutu za deželo Furlanijo in Julijsko krajino, ki je bil sprejet z ustavnim zakonom prav -zaradi tega, ker obstojijo v tej deželi etnične manjšine. Deseta norma prehodnih in končnih določb ustave, s katero je bil posebni statut za Furlani-' jo in Julijsko krajino odložen, določa: »....ostane pa v veljavi zaščita jezikovnih manjšin v skladu s 6. členom.« 4) Z 2. členom ustave »Republika priznava in jamči nedotakljive človeške pravice, s katerimi se razvija človeška osebnost pa naj gre za posameznike ali pa za družbene zajedniee, in zahteva izvršitev neodložljivih dolžnosti politične, gospodarske in družbene solidarnosti.« 5) 'Člen. 3. ustave razglaša, da »imajo vsi državljani enako družbeno dostojanstvo in da so enaki pred zakonom ne glede na spol, pleme, jezik, veroizpoved, politično prepričanje, osebni in družbeni položaj.« »Naloga republike je, da odstrani zapreke gospodarskega in družbenega značaja. ki ovirajo popolni razvoj človeške osebe in resnično udeležbo vseh delavcev pri politični, gospodarski in socialni organizaciji države s tem, da dejansko o-mejujejo svobodo in enakopravnost državljanov.« 6) Clen '5. ustave izjavlja, da »Republika, ki je ena in nedeljiva, priznava in pospešuje krajevno samoupravo; .... prilagajo načeia in metode svoje zakonodaje zahtevam samouprave in decentralizacije.« 7) Clen 6. ustave določa, da »Republika s posebnimi normami ščiti jezikovne manjšine.« 8) Clen 34. ustave naglasa končno, da »je šola dostopna vsem.« 9) Se v septembru 1947 je predsednik ministrskega sveta De Gašper,i slovesno izjavil, da -bo vlada s slovensko etnično' skupino, kar zadeva njeno zaščito, ravnala enako kot z nemško etnično skupino. Po vsem tem kar smo zgoraj povedale moramo tolmačiti in izvršiti ustavo v njenem dobesednem pomenu in v njenih demokratičnih in človeških namenih, ki so po členu 2. prav priznavane in jamstvo nedotakljivih človeških pravic, pa naj gre za posameznika ali za družbene zajedniee. (Nadaljevanje prrihodnjič) Sindikat slovensbili Solnikov V soboto 12. t. m. popoldne so se zbrali »Pri zvezdi« v Gorici profesorji in u-čitelji slovenskih šol na Goriškem in si ustanovili svoj sindikat. Sestanka pa se je, žal, udeležilo komaj kakih 40 oseb, ki so vodile in izvolile tr.i odbore: izvršni, nadzorni in razsodniški, vsega skupaj 13 oseb. Morda pa niso vsi, zlasti učitelji in u-čiteljice o stvari pravilno poučeni in povabljeni. Sindikatu slovenskih šolnikov na Goriškem želimo polno uspeha v začrtanem programu, ki naj služi ne le stanovskim potrebam in koristim šolnikov, ampak tudi slovenski šoli sami. Vojaški nabor letnika 1937 Vojaški naborniki letnika 1937 se bodo predstavili pristojni komisiji kakor sledi: v Gorici 21., 22., 23., 24., 25. in 26. t. m. Steverjanski fantje pridejo na pregled v Gorico 26. t. m. Doberdobci pojdejo v Tržič 22. februarja, Sovodenjci pa v Gradišče 1. marca. Zastrupljanje škodljivcev Goriški župan sporoča, da bo provincialno lovsko združenje v kratkem postavilo zastrupljeno hrano z namenom, da uniči razne poljske in druge škodljivce. Zaradf tega so občani opozorjeni na nevarnost, ki jim lahko preti, če poberejo kakega tako zastrupljenega škodljivca. Kdor bi ga pa slučajno našel, naj ga izroči lovskemu uradu v Gorici, ulica Garibaldi št. 18. menu še ostalih dveh svojih sosvetoval-cev gg. Nikota Cevdeka in Petra Tomšiča predložil v odobritev sledečo resolucijo o zakonskem osnutku za slovenske šole: » Z ozirom na vest, ki je prišla iz Rima o sklepu ministrskega sveta, da bodo slovenske šole na Goriškem prenehale biti samostojni učni zavodi in da se bodo otvorile le slovenske vzporednice na italijanskih šolah ter da bo za vstop v slovenske šole potrebna posebna prošnja, ki jo ;bo reševala neka komisija, je občinski svet v Sovodnjah, y provinci Gorica, na svoji seji dne 12. januarja 1957 sklenil, da odločno protestira proti taki kršitvi u-stavnih načel v okviru človečanskih pravic in svoboščin in zahteva, da se z u-stavnim zakonom po 6. členu ustave in na temelju 3. čena ustave ter mednarodne listine o človečanskih pravicah uzakonijo samostojne slovenske šole v Italiji z neoviranim vstopom v iste. Občinski svet sklene tudi, naj se ta resolucija odpošlje gospodu predsedniku republike, gospodu predsedniku vlade, gospodu prosvetnemu ministru in komisiji za šole in prosveto poslanske zbornice. « Te resolucije župan Ceščut pa ni dal na razpravo in glasovanje, marveč je dejal, da se bo posvetoval z ostalimi, slovenskimi župani za skupne nastop kljub temu. da je g. Karel Cernic izjavil, da je njegov predlog nujnega značaja. V nedeljo 13. t. m. so volili župana in odbor pa v Doberdobu. Tam je novi župan 'frentaš »tovariš« Andrej Jarc. Za zvestobo pri delu V nedeljo 20. t. m. bodo v prostorih Trgovske zbornice v Gorici odlikovali za zvestobo in vztrajnost pri delu razne zaslužne može. Med te štejemo tudi g. Bogomila Mucci (Mučiča), ki je že od leta 1919 v službi tvrdke Giuseppe Gregorig. in g. Karla Sreberniče. bivajočega v Pev-mi pri, 'Gorici, ki je žc od leta 1911 pri upravi posesti baronov Teuffenbach. Čestitamo! GOSPODARSTVO NA NJIVI. — Ponavljamo, da je treba v zimskem času gnojiti pšenici z dušikom. ,S tem se rastlina okrepi, ker se korenine dobro razrastejo ter sploh steblo ojači. Take rastline so predvsem odporne pred poleganjem, bodo pa tudi obilneje obrodile. Z dušikom moramo tudi — ali celo predvsem — gnojiti zlasti, kadar je zemlja zmrzla, ker ob tem času rastlina najbolj trpi. Najbolje je gnojiti z a-pnenirn nitratom, in sicer v majhnih obrokih, počenši nekako konec decembra ter v presledkih po 20 dni vse do prvih dni marca. Potrosili bomo po 6 - 8 kg na 1.000 kv. metrov in le ob suhem vremenu, da liste ne požgemo. Nadaljujemo z globokim oranjem njiv in travnikov ter deteljišč. Na njive, ki jih mislimo pognojiti s hlevskim gnojem, speljemo pred oranjem potrebno količino gnoja, ga enakomerno raztrosimo 'počez ter nato zaorjemo. Važno in prepotrebno delo na njivah je tudi čiščenje odvodnih jarkov, ker kjer leži voda. tam ni pridelka! 'NA VRTU. — Prekopljemo vse prazne gredice in jih izdatno pognojimo z dobrim hlevskim gnojem. S kurjakom, pomešanim s pepelom ali s kompostom. Zlasti je potrebno gnojiti s kurjakom, kjer bomo sejali petršilj, zeleno, korenček. Česen in čebuilo pa bomo sadili le, kjer pognojimo s kompostom, ali kjer smo prejšnje leto pognojili s hlevskim gnojem. Grah, ki ga sedaj že lahko sejemo v lehe na prosto, bomo sejali le na dobro udelan hlevski gnoj, spopolnjen s super-fosfatom ali — še bolje — v lehe, ki so bile prejšnje leto pognojene z gnojem, ki sedaj pognojimo z umetnim gnojilom PKN. ji nakopali ne samo 15.000, temveč 25.000 ton premoga več kakor so planirali. Želim tucu, ua bi se povečal smisel za var-čevane. Na ta način, bi pridobili precej sredstev, ki bi jih lahko uporabili ,za potrebe prebivalcev.« Poslanec Ivan Bertoncelj pa je dejal, da je treba dati komunam večja sredstva.' Razen tega .,e dejal, da ima nesistematična investicijska politika prejšnjih let za posledico večje število nedograjenih objektov, kot n, pr. na področju šoistva in obrti. STARA DOMAČA OBRT IZUMIRA 'Po v Snveniji je bila še pred kratkim doma.a obrt zelo razvita, toda sedaj je začt.a la obrt izumirati. Tako je n. pr. že od n. Kdaj cvetela na spodnjem koncu doline, k : . Jasnica- zapira R.bniško dolino pr d Ko.evsko, stara domača obrt lončarstvo. Prebivalci te doline so trgovali s svo mi lonci skoro po vsej Sloveniji. V n svo.i s vrhi so bili pravi mojstri. S e da ja t. lepa in donosna obrt izumira, ker se za.n o mladi rod ne zanima več. V v.--h vas h te doline, kjer so bili v vsak. h š: obrtniki doma, je sedaj le še kakih šest obrtnikov. PREDRAČUN IZDATKOV ZA NARODNO OBRAMBO V LETU 1957 V letošn em letu predvidevajo, da bodo izdali za narodno obrambo 158 milijard 500 mili.onov din, kar .znaša 9,99 odstotkov vsega narodnega dohodka. Ta vsota ;:e je razdeljena takole: Osebni izdatki 30 milijard, operativni izdatki 2 milijardi 820 milijonov, materialni izdatki 122 milijard 680 milijonov in 3 milijarde za vojaško gospodarstvo. Po armadah pa je vsota takole razdeljen; : Za vojsko na kopnem 112 milijard 569 mil jonov 839 tisoč din, za vojaško letalstvo 24 m lijard 374 milijonov 87 tisoč, za vojno mornarico po 18 milijard 556 milijonov 74 tisoč dinarjev. GORIŠKI PREPIH OdločittfB „po pol touariiev"... V zadnjem »Novem listu« razganja »po por tovarne« huda jeza, da so »gospodje pri SDZ in SKS v Gorici -zmagali«. tPj-i tem pridno ponavljajo uradni zagovor titovskih političnih profesionalcev, da je bilo »slovensko ljudstvo poraženo in tepeno«. Pri komunistih in sopotnikih je že načeloma za vse nevšečnosti grešni kozel ljudstvo, za vse uspehe in prdobitve pa je zaslužna partija. »Po pol tovariši« postavljajo zato »nove« recepte, po vzgledih sovjetskih razo-rožitvenih modelov, ki prihajajo na površje v vedno novih preoblekah; pcfd njimi pa se skriva vedno isti možipelj. Ljudsko fronto so »po pol tovariši« pregrnili s plaščem »Narodnega sveta«, v katerem bi na brž sedeli partijci KPI, SPI USI in Triaška indipendenca, saj so vendar vse te skupine zaveznice »po pol tovarišev« oziroma, so novolistarji njihovi ponujevci. Poiaz titovcev na Goriškem je sprožil krik po skupnosti — če bi zmagali titov-ci bi ta krik verjetno izostul — s strani ljudi, ki so pred leti razbili SKSZ in poskušali razdvojiti tudi demokratične Slovence. Ali so se morda, »po pol tovariši« — po treznem preudarku — odločili tudi za to, da najprej zakrpajo razkol, ki so ga povzročili, in obnovijo stanje, ki je vk.dalo v vrstah SKSZ pred prihodom dr. Besednjaka v Trst? Mislim, da bi bila šele s. takim dejanjem ustvarjena osnova za razpravljanje o morebitnih oblikah in značaju kakršne koli skupnosti med Slovenci. Dr. Besednjak gotovo ni politični novinec in mu je zato prav dobro znano, kdo je glavni krivec za razcep Slovencev v matični državi in tu pri nas. Prav tako tudi prav dobro ve, da je skupnost med zagovorniki nasilja. in branilci demokracije mogoča le s popolno kapitulacijo demokratov. V dokaz te grenke re-snce služijo vse komunistične strahovlade, od prve do zadnje, vključno Titova Jugoslavija, ■ Po mojem osebnem prepričanju je kaj malo verjetno, da bi bili, oziroma da bi smeli .biti komunisti in titovci — tudi če bi jih na kak način opremili z dvolični-cami — vsaj toliko Slovenci kpt moja jo biti komunisti. To je nekaj misli, pa naj še drugi kaj povedo. Nekdanji pripadnik SKSZ ^Zgenzia 99 44 GORICA - Via Kameli 8 Tele*«« 52-65 VAM PRESKRBI vsakovrstne dokumente, potne liste in konzplar-ne vteume; SESTAVLJA prošnje in prijave; POSREDUJE v prevozništvu in splošnih kupčijah'. URNIK: 9-12 in 15-18. — Ob sobotah popoldne in praznikih zaprta • Hooa pota tekočih gorlnl Ru rt a v Vzhodni Evropi »Porušite naftovode in ne .dajte napadalcem niti kapljice petroleja več!« Take in podobne pozive je moskovski radio ■tedne in tedne, pošiljal med arabski svet. Tri črpalne naprave britanske »Iraq Petroleum Company« so ubogljivi saboterji tudi porušili. Tako je odpadlo 66 odstotkov vsega iraškega petrole.a. V tem času pa so kremeljski državni kapitalisti ponujali svoj bencin zahodnemu svetu seveda po naravnost verižniških cenah in pogojih. Saudova Arabija je prav tako izpodrezala dobave .nafte velikim britanskim petrolejskim rafinerijam na. Bah-reinskih otokih. Senzactionalno odkritje Bolj kot kdajkoli se v .tem trenutku velike petrolejske družbe prav posebno zanimajo za perzijski petrolej. Američani upajo, da jim bo uspelo Perzijo ohraniti izven območja arabske krize. Z vnemo se ukvarjajo z načrti, ki so v tesni zvezi s senzacionalnim odkritjem: kakih 150 km južno cd Teherana vre že .štiri mesece najmočnejši petrolejski vrelec, ki so ga kdajkoli navrtali na Srednjem vzhodu. Izvrstna vdolbina, ki leži sredi puščave Kum, obeta na leto okrog tri milijone ton nalte. Iz te količine je mogoče prido-b ti en mili.on dve sto tisoč ton bencina To je še enkrat toliko, kolikor da.e naj--bogatejši vrelec n., področju vseh osem mednarodnih pet.o’' s* u dr.u a, ki dc.u j jo v -uvn h .pr, d ; P1 vz jt. ;• ...: s. .ud u./. .vin perzijsk:-d a -'N t. o- al I anian Oil Compan « da ra •••rzi.skem ozemlju našla nove j-et.-o v. 1 , :n sitvr izven področ- ja u n. P« o-zi e, .kjer je vlada proti visok m oiškodnii.':.m prepustila izkoriščanje Briiane: m Američanom m Francozom. 2e leta 1949 je odpotovala v Perzijo švicarska znanS-tvena odprava, ki je zlasti, raziskovala puščavo Kum. Po štirih letih raziskovanj je perzijska vlada po-klicala v deželo ameriško družbo za vrtanja. Prva štiri vrtanja pa. so bila brezuspešna. Prof. Heim, švicarski učenjak, je povedal o teh vrtanjih naslednje: »V globini 2200 metrov pod zemeljsko površino so se svedri ustavili na plasteh solnih in ■mavčev h '^rma^ij. Sele peto vrtanje je prodrl V ‘ ! Vasti in še r>'asti zname- nitega asma.rskega apnenca srednjega .ter-ciarja. Pi 7 t'V.h a?t! ?o Britanci izvlekli r,a sto m'1! r>r,ov 'on nafte.« Uspešna vrtanja V jutranjih urah 26. avgusta 1956, ko je sveder prodrl že globino 2300 metrov, 'je iz odprtine brizgnil na površje eruptivni curek nafte, ki je nosii s seboj kaime-nje in pesek nad sto metrov v višino. Temperatura nafte je znašala 70 stopinj Celzija. Okrog vrtalnega .stolpa sta že v kratkem času nastali dve jezeri vroče nafte. 'Zaman so se inženirji trudili, da bi zamašili odprtino. Pritisk je znašal na** 10 atmosfer in so zato vsa običajna sredstva odpovedala. Dnevno je deževalo po 15.000 ton vroče nafte na puščavo. .Petrolejski jezer; sta se večali v obsežnost in globino. Na kilometre daleč je segala sopara zemske-ga plina'in nafte. »Zrak je nasičen z zelo nevarno eksplozivno mešanico. Ena sama iskra zadostuje, da deželo zajame strahovita katastrofa neslutenih obsežnosti«. so pisali teheranski dnevniki in o-pozarjali prebivalstvo, naj ne roma več v mošejo malega podeželskega mesteca Kum. Tudi edino veliko cesto tega območja so zaprli. Končno je perzijska vlada brzojavno poklicala znamenitega ameriškega strokovnjaka za vtalna dela, Myrona Kinle- } a iz Houstona, na pomoč. Ta je takoj odletel s svojimi pomočniki in potrebnim orodjem v Teheran. Medtem je preteklo že 19 dni. Moštva vrtalne družbe so v tem času zgradila nasipe in izkopala obširne jame, da bi na ta način zajezila, poplavo nafte. Kin]eyu so obljubili dnevni honorar 150.000 lir in visoke plače tudi za njegove sodelavce. Nato je pričel z delom. Štirinajst dni in noči so možje dušili curek in so končno odprtini vsilili kučmo. Popolnoma zamašiti pa tudi Myron K.n-ley ni mogel odprtino. Pritisk 70 atmosfer je bil le premočan. Tako bruha vrelec še vedno po -sedt-m tisoč ton nafte v puščavo pri Kumu. Na.drznejši načrt, ki bi gu Američani racn povezali z novim vrelcem naite pri Kumu, je gradnja naitovoda iz Kuma do turškega sredozemskega, prstanišca Ale-ksandrette (sedaj Iskenderum). Tu nalto-vod se zdi gospodarjem petrolejskih vrelcev varnejši kot pa skozi arabske debele. kjer so arabski nacionalisti naftovode porušili. Američani pa namc-rav.-. o perzijski petrolej usmeriti čez Turčijo v Evropo tudi po železnici. Turška in perzijska vlada sta se pred kratkim s posebno pogodbo obvezali, da bosta svoje železniške proge tako povezali, da bodo nufto lahko prevažali po železnici tako iz juž-n:h predelov Perzije kot tudi i.z puščave K im vse do turških sredozemskih prista-n'šč. Milovana Djilasa, bivšega podpredsednika jugoslovanske komunistične vlade in nekdanjega velikega osebnega Titovega prijatelja, so pred časom obsodili na tri leta zaporne kazni. Zakaj? Zato, ker je napisal v a-meriški reviji »The New Leader« članek, ki ga v skrčeni obliki prinašamo v vednost našim čitaiteljem in v globoko razmišljanje tUovcem, komunistom in sopotnikom. Verujemo namreč, da je med njimi še nekaj glav z lastno razsodnostjo. Z zmago narodnega komunizma na Poljsikem je priče,lo novo poglavje v zgodovini komunizma in potlačenih narodov vzhodnoevropskim d.' žel. Z madžarsko ljudstvo revo:us.jo pričenja novo obdobje človeške zgodo . In;.-. Ota dogodka izražata, vsak na svoj način., ostra noha a n r.\an.a v vzh.id.. evro. s.-cih diž. a ’. Dogodki na Poljsl_■ m so razkr.vai. t n. komunističnih par posebna tist h io Vzhodni Evropi, po en-.* kopiavnosti z. M.j. vo.. Madžarska re.o lucijE pa je . z noč napravila orjaški z let in postav la na dnevni red vprašanje svobode v komu umu, oziroma zamenjave 'komunistična: a ustro a z nek.m ra-gim družb:.n m redom. Prvi dogodek opogumil ljudstvo in določene komun-stične sloje, drugi je zajel vse lj.ud‘"v Nekaj o pasjih doživljajih Prvi člen v dolgi verigi žensk, ki so si psa izbirale za svojega spremljevalca, je bilo dekle iz kamene dobe. To je vsekakor mnenje dveh znamenitih kinologov, prof. Lorenza in prof. Seiberleja. Takrat v sivi pradavnini naj bi se ženska zavzela za zapuščenega in betežnega divjega psa, ga negovala in vzgojila. Končno je tudi očka kamene dobe. .spoznal psa za izvrstnega lovskega pomočnika in čuvaja, in temu primerno ukrepal z vso očetovsko skrbnostjo. Pes je postal nekak inventar prazgodovinskega človeka. Se danes je pri ženskah tako. Ce si žena nabavi vsa, ne dela tega iz kakih, koristnostnih pobud, pač, pa iz ljubezni in simpatije. Tako je bilo najbrž že pri Kleopatri, o-boževani egiptovski kraljici, ki je svojo ljubezen poleg Cezarju in Antoniju delila tudi številnim dogam. Saj pripovedujejo, da je prav ona vzgojila to znamenito pasmo. Sploh so kraljice odkrivale psom določene šibkosti. Nesrečna Marija Stuartska je imela prepeličarja. Ta jo je spremljal na morišče in je neopažen ostal pri svoji mrtvi .gospodarici. Ko je angleški veliki maršal, grof Talbot-Shrelosbury, opazil, da .se premika pregrinjalo, s katerim je bilo pregrnjeno kraljičino truplo, se je o-nesvestil. Tjidi krvniki so zbežali, prepričani, da je kraljica še živa. Končno so poslali nad truplo častnika z izvlečeno sabljo. Ta je psa opazil in ga z vso obzirnostjo odstranil. Psiček pa je odklanjal vsako hrano Id samo neprestano cvilil in jokal. Cez tri dni je poginil. Marija Anloinetta je bila tudi lastnica malega pinca, ki ga je zelo ljubila. Po usmrtitvi svoje gospodarice se zvesta žival, ki jo je ves Pariz poznal pod imenom »chien de la Reine« (kraljičin pes), ni ganila izpred vhoda pariških zaporov. Končno je psička pobil posuroveli .revolucionar. Tudi kraljica Viktorija, vladarica Velike Britanije, je bila velika ljubiteljica psov. Nekemu psu je celo podelila hra- brostno medaijo z modrim trakom. 'Snob, »junUc In .• .niai.a«, jo je prejel za svo o junaško zadržanje pri Sebastopolu. Avstrijska cesarica Elizabeta, ki ,o je monarhist Lucheni zabodel v 2enevi, je živele samotarsko in se je izogibala diu;-■be. V družbi s psi je bita naravnost razposajena. Ce je na cesti opazila lepega psa, je celo tvegala nagovoriti njegov< ga lastnike. Njena ljubezen do živali je bi.a tako razširjena, da so ji neprestano ponujali zlasti pse. Vsi ti psi pa so ji bili vse prema.hni. Lepa Soraja v Perziji vzdržuje ce! trop psov. Ko je kraljevska dvojica pred kratkim obiskala Nemčijo, sta se menda zakonca spričkala, komu naj priiaaa nemški ovčar, ki jima ga je podaril nemški državnik. Seveda je končno zmagala Sora. a. Tudi pesnice in pisateljice so pogosto-'krat velike ljubiteljice psov. Angležinja Elisabeth Russel je svojim štirinožnim prijateljem posvetila knjigo: »Psi mojega življenja«. V uvodu te "znamenite kn.ige pravi pisateljica: »Ce psi ljubijo, potem je ta njihova ljubezen stalna, nespremenljiva do zadnjega d ha. Tako si želim biti Ij-ubljena in 'zato bom tudi pripovedovala o psih.« Zabaven nesporazum je doživela Konstanca Mozart. Na sprehodu po dunajskem parku je hotela preizkusiti zvestobo svojega psička. »Poskušaj se obnašati tako, kakor da me mlatiš!« je dejala svojemu ,možu. »Boš videl, kako me bo psiček branil!« .Prav v tistem trenutku, ko je Mozart dvignil roko in stisnil pest, je okrog ogla prišel cesar Jožef II. »O jej, jej,« je zavpil cesar, »komaj tri tedne sta poročena, pa se že pretepata!« Pokojni grof Lantieri v Vipavi si je pustil ukrojiti iz pasje kože par lepih čevljev. Pripovedujejo, da jih je moral zavreči, ker so vsi vipavski psi navdušeno škropili nov obutek. Njegov sluga Zanutini jih je nekaj dni močil v čreslovini, pa ni tudi .nič zaleglo. množice in stremi po demokratičnih težnjah. Med obema dogodkoma leži veliko razdobje, čeprav sta se razvijala istočasno.. Spremembe na Poljskem pomenijo zmago narodnega, komunizma, ki' smo jo v drugačni obliki doživeli tudi v Jugoslaviji. Madžarska vstaja pa je prav tako nov in morda nič manj pomemben po.av kakor sta bili francoska in ruska revolucija. jugoslovanski odpor odzgoraj S temi dogodki ,so se, v nekaj beseda i povedano, po. a vila naslednja nova vprašanja: a) nadaljnje možnosti obsula narodnega komunizma; b) zamenjava komunizma z neko novo druzi-o in s t . m uveljavljenje pravice ljudstva v dov\.< -.■ajšnj-h komunističnih držav ..m. Ja s.: izbere svojo lastno — nekomun.- zvoja: c) vprašanje 'bodoče zunin o 1 t :e — in po mojem prepričan.u tudi notranje politike — sovjetske vlade, c;zi-om i svetovnega m ru. Jugoslovanske izkušnje potrjujejo, da narodni komunizem ni sposoben presko- ■ ti mejš komunzma kot takera, t. j. iz-•V’';'iti take preosnove, ki bi ga rovsem ”• robra.zile in ga privedle do Ta :"kušn;a samo potrjuje, da s a ■ ! n kcmuniizem sicer lahko !oš‘ r. ’ ; • "kvr vendar ra s svoMm 1’udsV'm *• m-’x>m in uporabljenimi načhi gradi poj~o! roma isti komunističn' ustroi. N j č pa ne ,bi biio zmotnejše kot slovanske izkušn;e smatrati kot sp ošno-vel.avne napotke ’za vse dežele Vzhodne Evrope. Odpor Jugoslavije proti Moskvi 1. 1948 uspel predvsem zaradi tega, ker so v Jugoslaviji izvršili revolucijo še v teku bojev z zavojevalci in ustvarili samostojno komunistično državo in z njo postavili nov razred, oziroma komunistično birokracijo. V r.obeni drugi vzhodnoevropski državi ni bilo takega razreda, ker so komunisti v teh deželah prejeli oblast iz rok sovjetske vlade. Zato se tam ni mogel formirati močan in samostojen sloj komunistične birokracije. Zato so tudi obstajale in vse očitnejše pr::ha:ale do vezave bistvene razlike med jugoslovanskem n rodnim komunizmom in komuniz-mi v deželah Vzhodne Evrope, čeprav je vsrm .skupni osnovni motiv — enakopravnost :z Moskvo. Jugoslovanski narodni komunizem je nr^dvsem odipor komunistične partije, o-ziroma njenih voditeljev. To pa še ne pomeni, da ljudstvo ni bilo za ta odpor, da ga ni podpiralo, da od aiega ni imelo določenih koristi. Nasprotno., Vendar so koristi in pobude poR'avarjev igrale pri odporu važno in vodilno vlogo. Odpor po-glavariev ie sprožil pobudo in je 'bil iza-to tudi vzrok, za odpor množic. V J.tmo-slavi>i so zakadi tega vodili ves ta prestopek odz.''o>'a1 in ga z vso pažnio nadzorovali; tPŽn1" ra, da gi;edo po tei poti da-lie v demokraei!o, so bile razmeroma ze- lo šibke. Ce je bila revolucionarna preteklost prednost Jugoslavije, ko se je borila za neodvisnost od Moskve, ie postala ovira v trenutku, ko bi toilo treba napraviti korak dalje — v politično svobodo. Vzhodnoevropski odpor iz ljudstva V deželah Vzhodne Evrope imamo prav nasnrote.n primer. Tam je odpor proti Moskvi posledica nezadovoljstva ljudskih množic. Tam se že na samem začetku ma-nifest’'ra;o nepremagliive težn>e, da se preskoči'o m°ie- narodnega komunizma. Pooinvar" nf more:o povsod nadzirati in krat kar na lepem prenehajo s težnjami pc osamosvojitvi od Mosikve. Tak je siu-čaj n. pr. na. Češkoslovaškem in v Romuniji. V Bolgariji m poseono v Al^a.aji pa so nadaljn.o deslalinizasi^o, ozuoma krepitev narodnega komunizma enos.av-no ustavili verjetno tudi iz straau pred jugoslovanskim vplivom, čeprav je ta stranskega pomena. Drugi vzroki so bili prav tako odločilni: zmaga narodnega ko-mun.zma bi v .teh deželah verjetno tome-n.la tudi konec obsto.eče vladavine. Jugoslavija- je kot primer igrala v začetku prerivanja .v narodni komunizem po vzhodnoevropskih deželah nenavadno važno vlo.go. Vendar samo v začetku. Za ceno pomirjenja z Beogradom je b la Moskva prisiljena .priznati Jugoslaviji enakopravnost in »samostojno ..o. v socializcm«. S tem pa so se odprli odduš-niki globokega Ij.udskega nezadovoljstva v deželah Vzhodne Evrope in šli tudi zakonite možnosti, da se sprostijo. Prikrito in celo dovoljeno nezadovoljstvo proti neenakopravnosti z Moskvo se je pretvarjalo — na Madžarskem se je celo pretvorilo — v nezadovoljstvo proti samemu komunističnemu ustroju. Jugcs.avi.a je podpirala to nezadovoljstvo dokler so ga vodili komunistični vrhovi in dokler so ga ti tudi nadzirali. O-brnila pa .se je proti n,emu v trenuiiku. — kakor je bil to sluia na Mad^arsio m ko je nezadovoi ... . a :;w- «■ ^ 'i je začiial ■ j,a .-••iiia-n z- ra . a »> * • je v V« . o ui in .i u- d. Mi. .-. a .a v;.,- .i sov- jetsk . a Mat ar- m S tem e d <1 .t iki sposoben, da pi •: oz'-o začrtane i- deološk in - z d o-:io a': > koristi in da je celo pripravljen popustiti od načel enakopravnost. l n v m -a . . v notran'e zadeve, na katerih e -utemeljil svoje .uspehe v .borbi z Moskvo in tudi drugače v zunanji politiki. Jugoslovanskim izkušnjam so na ta način točno začrtane težnje narodnih komunistov lako v zunanji kot notranji poli-t ki. Do tu in ne dalje. Eno pa so želje, drugo možnosti. Moskva n: pasivni opazovalec, pač pa aktivni zavo v s v_-rm; svo"mi imperialistična • - i i. Da bi se izognila vsta'i na Po r« i >--'\V-) ’a ra su, je narodn. m i lomup-zmu n- Poljskem dovolila neke olajšave. Prihod Go-mulke na oblast ni samo posledica naporov poljskih komuni s‘o v. pač ].a v še večji mer-i kompromis med razgibanimi mno-ž'cami in Moskvo. Z o?amosvo'itvi o od Moskve je iGomulka napravil zgodovinski koiak naprej. S svo-imi polovičarskimi preosnovaml pa bo že kai kmalu 2ašfil v dilemo — ki jo je Moskva seveda predvidevala — da izbira med notranio demokracijo, ki je istovetna s popolno neodvisnostjo od Moskve na eni strani in med popolnim gospostvom Moskve, de bi a n;eno pomočjo ohranil komunistično o-blast, na drugi strani. Dogodki' na Madžarskem s to dilemo lahko samo pohitijo. Zmaga narodnega .komunizma, na Poljsikem ni konec, pač pa šele začetek nadaljnjih prepirov in borb z, Moskvo in v notranjosti dežele. Težko je reči, ali bo poljski narodni komunizem izbral svobodo in neodvisnost namesto totalitaristične vladavine in porotne odv.isnosM od Moskve. Da pa. je n» Poljskem mnogo komunistov, ki ne bodo razmišljali, da izberejo domovino in svobodo — o tem oi nobenega dvoma. Poznam Gomulko. nenavadno hrabrega in skromnega človeka, in prepričan sem, da sc tudi on ne fco mnoso obotavljal, če bo postavljen pred tako iz.bro. (Konec prihodnjič) POD ČRTO KREPOSTI IN VRLINE komunizma in rdečili tiranov m. Tito kljubuje Kremlju Dve leti nato je Stalin ubral druge strune proti Titu. Pobratim Tito je postal krivoverec. 'Njegovo ime je moralo po? ■meniti za vsakega pravovernega komunista sramoto io prekletstvo. Kaj se je zgodilo? Od konca vojne dalje sta oba komunistična poglavarja na Balkanu, Tito v Jugoslaviji. Dimitrov v Bolgariji, pripravljala priključitev obeh dežel v Balkansko federacijo, v katero naj bi se kasneje vključile tudi še druge »ljudske demokracije«. Na konferenci na Bledu poleti 1. 1947 sta oba poglavarja izdelala načrte, ki naj bi že kmalu, uresničili zami-.sel, o kateri so v splošnem mislili, da jo priganja Moskve. 'Ne. posebno dolgo za tem, januarja 1948 je Dimitrov na neki tiskovni konferenci-V Bukarešti omenil, da bo nekega dne neizogibno prišlo do priključitve vseh ljudskih demokracij. Pri tem je poleg Jugoslavije in Bolgarije omenjal tudi še Ce-škoslovaško, iPoljsko, MadžaTsko, Romu-hijo, Albanijo in celo Grčijo. (V tem-ča-&u je divjala v Grčiji državljanska vojna bod poveljstvom komunističnega generala Markosa.) -Dimitrov je dodal, da bodo narodi balkanskih in podonavskih dežel »samostojno rešili to vprašanje, ki je v hjihovem' interesu«. Medtem pa se je Stalin čedalje bolj +a,zfourjal"nad Titom. Diktator v beograjskem, Belem dvoru, ki ni bil vzgojen v moskovski emigraciji, je postajal uporen. Stalin se je spraševal: Ali služi Balkanska fedferačija koristim moskovskega im-perializma ali ne pomeni, pod vplivom Tita, celo nevarnost za Moskvo? brzdati ljudskih množic, zato tudi več- lotni finančni in kreditni sistem dežele. S pomočjo te banke oi Kremelj nadzira' in usmer.al po svoji volji celotno jugoslovansko gosrodarstvo, finance in tudi dl narsko vel avo. To pa je bila samo ena stran Titovega problema. Druga stran je izgledala takole: Okrog leta 1948 so se po vsem Balkanu razpasle zelo resne gospodarske težave. Dolga leta. je Moskva popolnoma prezirala gospodarsko strukturo Balkana. Izsiljevala je uvoze v Sovjetijo, zapovedovala je kolektivizacijo in industrializacijo. v kolikor je to služilo sovjetskim koristim. Ze kmalu pa so se pokazale posledice takega ravnanja: lakota, revščina in popolno obubožanje. Balkanske dežele so se morale odločiti, ali naj kljub ogromnim žrtvam še nadalje vozijo pod moskovskim bičem, ali naj se postavijo Kremlju po robu. Tito se je odločil za u-por. Tito je s krivim pogledom opazoval, ■kako se sovjetski agenti vtihotapljajo v vsa poveljniška mesta jugoslovanske armade in državne uprave. Saj je že stara navada Kremlja, da postavlja svoje vohune povsod, ne samo doma, pač pa tudi v tujini. »Največkra so sovjetski vohuni najprej nekaj odkrili v. preteklosti določenega človeka, potem pa so mu pričeli groziti z odkritji, če ne bo delad za njihovo tajno službo. Na .ta način so delo vali na vse strani, pričenši s člani centralnega komiteja pa vse doli do najnižjega uradnika partije ali države,« je napisal Titov življenjepisec Dedijer. Tako je sovjetska tajna služba tudi v jugoslovanski centralni komite, postavila svojega vohuna. Kasneje so ga odkrili v osebi Andrije Hebranga. Med vojno je ta možakar vohunil za fašiste, sedaj je vsako Titovo kretnjo ovajal Stalinu. To pa su jugoslovanski komunisti šele kasneje odkrili. Primer Hebranga pa je zanimiv tudi 5e po drugi strani. V določenem ozi-.r.u je .to vzorec komunističnega postopanja. ki so ga uporabljali s pridom pri vseh večjih procesih. Obdolženec si je svoje življenje pri fašistični policiji odkupoval a vohunskimi posli. V času ilegalnosti je bil vsak komunist vsflj enkrat aretiran, zato so obdolženca kaj lahko, obdolžili, češ da ga niso nacisti ali iaši--sti usmrtili ie zato, ker jim je opravljal vohunske usluge. Tega recepta so se ti-tcvci tudi pri nas radi posluževali, ko sc obrekovali svoje nasprotnike. Tito pa je stal tudi še pred drugačnim; problemi. Sovjetske čete so tudi v Jugoslaviji, kot po ostalih zasedenih deželah, ugan.ale nasijja, ropanja in umore. T.tr .si pred temi zločini ni zapiral, oči. Sovjetski .generali so bili proti takim očitkom občutljivi kot stare guvernante. Nadaljnja nesoglasja so -povzročali sovjetski tehnični svetovalci in specialisti. Ti so se pc nalogu Kremlja vmešavali v vse državne posle in pri tem zasledovali zgolj sov jetske interese na škodo jugoslovanskih koristi. Kremeljska kolonialna politika Posebno poglavje pa so predstavljali trgovinski odnosi. To, kar je Stalin .uganjal po satelitskih državah, je bila naj-brutalnejša kolonialna politika. Stalin je smatral vse satelitske države enostavno kot vojni plen in jih ropal do kraja. Trgovinski odnosi med Moskvo in Beogradom so uvrščali Jugoslavijo med drugovrstne agrarne države in ji namenili vlogo dobaviteljice surovin Sovjetiji. Sovjeti so si v Jugoslaviji zajamčili izkoriščanje vseh donosnih jugoslovanskih rudnikov: rudnik bakra v Boru, rudnik svinca v Trepči in železarne v Zenici. Stalin je vztrajal, da mu Jugoslavija dobavlja surovine po naravnost smešno nizkih cenah, čeprav bi te surovine Jugoslavija lahko razpečavala na zahodnih tržiščih z visokimi dobički. Višek sovjetske požrešnosti pa je bila zahtevka po -ustanovitvi neke sovjetsko-jugoslovanske banke. S to banko, ki naj bi bila čisto sovjetsko trgovsko podjetje, še je hotela Moskva vgneizdi.ti v jugoslovansko gospodarsko življenje in s .tem dobiti v svoje roke ce- T io se jc tem zahtevam upri. Moral pi> je nu l no iz borbe r.a dveh frontah: na eni strani je bi!a borb proti Stalinovim zahtevam, na drugi strani borba proti jugoslovanskim kmetom ki so se upiral: ko hoznemu gospodarstvu. Razumljivo je T.tovo zadržan.e, d se je hotel izkopati iz za ate s forsiranjerr. Balkanske federacije. U;al je, da bo skupna fronta ysph .komun stičnih poglavarjev: Dimitrov v Bolgari i, Rajk v Budimpešti, Gomulka v Varšavi in Gheorghiu-Dei v Romuniji prisilila Stalina, da bo-z Vzhodno 'n Jugovzhodno Evropo politično in gospodarsko bolj krščansko postopal. Tito se je zavzemal za realistično komunistično politiko in ne za kak protikomunistični odklon, kakor so mu razni Vidaliji in podobni Stalinovi lakaji kasneje očitali. Stalinu pa ni šlo >za »politično realnost« ali za »ljudstva balkanskih dežel«. Stalin je bil tehnik nasil'a in genij oblastnosti. N‘emu je šlo za strnjenost velikega komunističnega carstva. To je bilo prav tisto, kar ga ;e ločilo od Trockija: Stalin je hotel zasužnjiti svet s silo in ne s pre-pričevalnostjo ideje. Po tem zakonu se je povzpel na oblast, pregnal Trockija in ga končno pustil umoriti. Ali naj tak Stalin kapitulira pred Titom? Sodba v Moskvi Po intervjuju Dimitrova glede Balkanske federacije in z napadom v »Pravdi« proti taki nameri, so iz Moskve pričele deževati brzojavke v Sofijo in Beograd, ki so vabile odposlanstva na skupna posvetovanja v Moskvo, tz Bolgarije je i. vso naglico prihitel Dimitrov. Sovjeti so pričakovali, da bo tudi Tito prišel osebno. Ta pa je smatral, da zadostuje, če po- šlje tja Kardelja, Bakariča in Djilasa. To jc bila kaj izvita Titova poteza. Ze kmalu se je izkazalo, da je Tito ravnal previdno in pametno. Kardelj in Bakarič sta dospela v Moskvo v nedeljo 8. februarja 1948. V torek sta prejela naročilo, naj prideta zvečer ob devetih v Kremelj v Stalinovo pisarno. Seja je pričela četrt ure po deveti u-ri. Stalin je sedel na čelu mize. Na njegovi desnici pa so bili Molotov, Malen-kov, Zdanov (ki je umrl pol leta za tem), Suslov in Zorin. Na njegovi levici so se vrstili Bolgari: Dimitrov, Kulsarov in Ko-stov, nato Kardelj, Djilas in Bakarič. Levo in desno torej stranke, v sredi sodnik! Molotov je bil tožilec. Najprej je omenjal zaključek sovjetsko-ibolgarske zavezniške pogodbe. Nato Dimitrove izjave v tisku o federaciji dežel Vzhodne Evrope in na Balkanu » vključitvijo Grčije. Stalin je Molotove na tem mestu prekinil in dejal: »Tu se vidi, kako neženi-rano se obnaša tovariš Dimitrov ob takih priložnostih; svojega jezika ne zna krotiti. V tujini m'slijo, da je bilo vse, kar j<; iizbleknil on ali izblebetal Tito, izrečeno z našo vednostjo. Bili so n. pr. tu Poljaki. Vprašal sem jih, 'kaj mislijo o Dimitrovih Izjavah Odgovorili so ,zelo pametno je govoril’. Odgovoril sem jim seveda, da ni bilo prav nič pametno. Nato pa so rekli, da tudi oni ne smatrajo teh izjav za pametne, mislili so samo, da je Dimtrov svoje izjave izrekal z vednostjo in po volji sovjetske vlade. Zato so izjave tudi odobravali.« Kako pohlevhi kužki, kajne! Dimitrov se je prestrašil. 2e takrat je bil bolan človek. Vendar se je zravnal in' izjavil, da se mora Bolgarija boriti t ve-likinti težkočami. Dežele ni mogoče zgraditi čez noč, če ne sodeluje tudi z drugimi deželami. Kot Šolarček je dodal: »Res je, da sem se ha tUkovlni konferenci prenaglil.« (Nadaljevanje prihodnjič) Kaj misli r u Po piškauem zobu mlatijo □ Madžarski dogodki so nudili redko priložnost za presojo de.anske usmerjenosti, režimskega ali protirežims-kega razpoloženja ruskega naroda'. Ker rus-ki narod _ .od komunistično oolast^o ne more svobodno izražati svojega razpoložen;«, se zadevne ugotovitve seveda ne morejo naslanjati na kakšno pihanje ali morebitne volitve. Toda na Mad.arskem je bila poki', aa k nastopu sovjetska vojska, vsaj v začetku so bile v glavnem prav ruske čete. In zato je važno vedeti,J kako so se te čete zadržale, ali so zvesto' ib z navdušenjem izpolnjevale dobljene ukaze ali so bile slepe za potrebe in glube za klice madžarskih rodoljubov. Ce 'tli bilo tako,* pob m to pomeni, da vre tudi med sovjetskimi državljani, da je • klica nezadovoljstva prodrla že v glavno trdnjavo komunizma. ■ Mnogi opazovalci so si postavili tc vprašanje in svoje odgovore so objavili v raznih časopisih. Na kratko bomo povzeli njihove ugotovitve. t t: -- 23. oktobra 1956, ko so začele demonstracije, sta bili na Madžarskem dve sovjetski oklepni diviziji, več oddelkov za urjenje letalcev in veliko prevoznih enot. Uporniški duh, ki Mciia. Vel*ko sovjetskih vo;akov ie isva'o zatočišče v Jusos^vi-. P-'čp so iz^ovpdaie, da so prisostvovale soonedom med rpdnimi ruskimi četam1 :r- iz Sib;ri:e ros^nim’ mongolskimi ed!-nhanv nohtične policiie pri M - gvarova-ru. Dva študenta sta ob prihodu v Avstr' ;o porogala, da -t>riha’ata z vlaka, ki ie voz1!! u5ete rodoljube proti Sovietski zvezb a so redne sovietske čete 50 km od Budimno-šie vlak nanadle, pobile spremstvo politične noliciie ter izpustile zapor- Ze dalj časa se je v Trstu mnogo go- vorilo in pisalo o vključitvi KP Trsta v italijansko KP. Kot znano je tržaška KP, v vseh teh povojnih letih vsaj formalno uživala samostojnost: s.mo plače za funkcionarje in aktiviste so menda prejemali prako Rima. V tem času- se je zvezda bivšega računskega poslovodje Vidalija dokaj visoko dvignila, z'asti je zablestela na mednarodnih forumih po znani izključitvi Tita iz Kominforma leta 1948, čemur je v Trstu sledilo razcepljenje komunistov v Titove in Vidalijeve pristaše. Seveda ni razprtija ostala samo na papirju in v besedah, ampak se je razbesnela v pravo jezo in zakleto sovraštvo, ki je večkrat dovedlo do pravih fizičnih pretepov in -ustrahovanj. To ve dobro tudi sam dolinski župan g. Lovriha, -kateremu so v jeseni 1953 po zloglasnem 8. oktobru ponoči močno poškodovali stanovanje. Podobnih dejanj se ie dogodilo precej. Vprašati se je treba samo, čemu tolikšno sovraštvo med njimi? -Zato, ker je bilo tako zaukazano odzgoraj, ker je bil ‘Tito fašist in sluga a-meriškega imperializma. Sedaj pa, ko se je spravil s Stalinovimi dediči, ni več izdajalec po komunistični logiki. 'Naši komunisti si niso niti rahlo ursali podvomiti v resničnost in .resnost teh obtožb, ampak so se čez noč postavili v vrste d-rug proti dru-gemu. In v tej kampanh se je odlično izkazal Vidali -ter po pravici zaslužil prvo medaljo. 'Toda borili so se za minljive in prazne vrednote, za oslovo senco. Zgodilo se jc namreč, da so v lepi majski noči izgubili meč iz rok. Tito in Hruščev sta v Beogradu določila, da je- treba napraviti premirje, ker ni ne premagancev, ne zmagovalcev, oziroma premagan je mrtvi Stalin. Tako so otroci revolucije udarili po svojem mrtvem očetu, ker ga revolucija ni mogla živega požreti. Po teh dogodkih so sledile .razne rehabilitacije in spravna romanja v Beograd od vseh strani. Bila je na vrsti tudi tržaška KP. Vidali sp je obotavljal, medtem ko so se slovenski komunisti zavzeli za spravo z jugoslovanskim Težimom. Toda jugoslovanski komunistični -prvaki in tržaški titovci so se naveličali tega odlašanja in so medtem stopili v stik s KPI, da bi ta s svojo avtoriteto prisilila Vidalija k vdaji. Toda ta mehikanski jaguar trde smeri je raje pripravljen odpovedati se avtonomiji in stopiti v pokoj, kot maršal Rokosowski, kot da bi šel v Canosso. To je sam naznanil na zadnjem kongresu KPI v Rimu, ko je izjavil, da se bo njegova partija vključila v italijansko. Tudi tu ne vemo, če gTe vse gladko, kajti njegovi slovenski pristaši so se do nedavnega -upirali tej zamisli. Ne vemo kakšnega mnenja so sedaj, tko se zdi, da so že pristali, če ne celo dali pobudo za to vključitev sami jugoslovanski prvaki. Tako se -bo Beograd razgovar al s Trstom potom Rima in ne z Vidalijem. Eno je gotovo, da Slovenci od te združitve ne bodo imeli prav nobene koristi, kot je enako niso imeli doslej od komunistov. Vendar smo radovedni, in ne samo mi, ampak vsa slovenska javnost, kako bodo reagirali komunisti: Siškovič Malalan, Košuta-, Lovriha, Gombač itd. ki jih smatra italijansko časopisje za hrbtenico tržaškega komunizma. Ce to odgovarja resnici, potem je pač žalostno dejstvo za njihovo slovensko ime in moč, da se mislijo kar čez -noč enostavno priključiti KiPI. Ce ti možje v partiji res kaj veljajo, ni druge izbire, kot da ob tej pri- ruski narod ob priliki madžarskih dogodkov dov-oij jasuo pokazul, da ne odobrava komunistične diktature m da bo izrabil prvo priliko, da jo zruši. Posebno pa -ruski narod nč odobrava komunističnih nasilnih r.asto o«. -;k>,j-.an a H<). V sr)'nšnem se torej lahko reče, da ie SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO • vabi na VI. VELIKI DOBRODELNI PLES ki bo v soboto 9. februarja 1957 ob 22. uri v HOTELU „EXCELSIOR PALAČE" VSTOP IZKLJUČNO Z VABILOM, KI GA LAHKO DVIGNETE NA SEDEŽU S D D V ULICI MACHIAVELLI 22-H OD 16. DO 18. URE, KJER SE SPREJEMA TUDI -REZERVIRANJE MIZ. Umik poslednjega »Mohikanca« Občinska seja u Zgoniku