Izhaja vsak četrtek UHKDMISTVO in upkav« Trst, Via F. Filzi 10/1., Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica. P.zza Vitto-ria 18/11 - Poštni predal (casel-la postale) Trst 431. — Pošt čekovni račun: Trst, št. 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LI Posamezna št. 25Ur N A K O C N 1 N A: trimesečna lir 325 - polletna lir 600 - letna lir 1100. — Za inozemstvo: trimesečna lir 500 - polletna lir 1000 - letna lir 2000. Oglasi po dogovoru Sptdlzionie in abb. postale I. gr. ŠT. 91 TRST, ČETRTEK 16. FEBRUARJA 1956, GORICA LET. V O DOGODKIH NA CIPRU IN MALTI Narodne manjšine in svetovna politika Borba^Grkov za svobodo - Nedeljsko ljudsko glasovanje na Malti V mnogih vplivnih krogih zapada se širi mnenj e, da gre doba nacionalizma polagoma v zaton. Namesto narodne ideje stopa čedalje bolj v ospredje misel socialne in gospodarske enakopravnosti. Nacionalizem bo v doglednem času romal med staro šaro in ljudje se bodo združevali brez ozira na jezik in narodnost samo še v skupno borbo za uresničenje tega ali onega pravičnejšega dnužabnega reda. Kdor pa spremlja razvoj dogodkov v sve-lu. zlasti v Aziji in Afriki, mora sprevideli da je tako mišljenje povsem pristransko in netočno. Narodna samozavest je s toliko silo prodrla v globine posebno arabskih in azijskih ljudstev, da se v najštevilnejših pokrajinah naše zemlje doba nacionalizma šele — pričenja. Kolikega pomena je narodna misel v našem času, nam najočitneje dokazuje tudi primer grškega otoika Cipra v Sredozemskem morju. Ta mala dežela, kii šteje le okoli pol milijona duš, povzroča Angležem najhujše preglavice in ogroža vso politiko zapadnih vele-sil v tem delu svela. NADŠKOF MAKAKIOS Grško prebivalstvo tega prelepega, a revnega otoka se pod vodstvom mladostnega in sposobnega pravoslavnega nadškofa Maka-riosa bori že leta z nepopustljivo odločnostjo za popolno narodno neodvisnost. Velika Britanija je uporabila vsa sredstva, s katerimi lahko razpolaga modema velesila, da bi po- I mirila in ukrotila ta narodič, a je bilo zaman. Pomagala jii niso niti bogata izkustva njene stoletne diplomacije niti orožje njene policije in vojske. Februarja 1950 je Makarios dal prirediti na Cipru ljudsko glasovanje, pri katerem sc je od 224 tisoč volivcev izreklo kar 215 tisoč za priključitev otoka h Grčiji. Angleži glasovanja seve niso priznali, a so ponujali zato grškemu prebivalstvu samoupravo pod britansko vrhovno oblastjo. Mali arios je ponudbo odkonil in brez prestan-ka zahteval le eno: naj se ljudstvu brezpogojno prizna pravica, da popolnoma svobodno samo odloča o svoji usodi. Ker angleška vlada ni hotela tega sprejeti, je Makarios prenesel boj za samoodločbo Cipra v inozemstvo. V/Mignil se je ter začel potovati od države do države zapadnega sveta, obiskal je Ameriko in razširil svojo uspešno propagan do tudi na dežele Azije in Afrike. Največ vpliva je seveda imela njegova beseda v matični državi. Vse grške stranke in samo atensko vlado je moralno prisilil, da se je postavila brez vsakega pridržka na stran ciprskih rojakov ter uradno branila njih zahteve v Londonu in tudi pred Organizacijo združenih narodov. To je storila, čep'rav si je bila v svesti, da utegne zaradi tega priti v težak spor s svojimi turškimi zavezniki iz Balkanskega sporazuma. Narodne manjšine in Atlantska zveza Na otok Ciper se je namreč pod nekdanjo turško oblastjo priselilo v teku stoletij toliko Turkov, da tvorijo danes eno petino tamkajšnjega prebivalstva. Ker menijo, da jim je še najbolje pod Angleži, so odločno nasprotni vključitvi v grško državo. Turško ciprsko manjšino pod,pira seveda vsa turška javnost in tudi vlada v Ankari. Tako sta Grčija in Turčija, ki sta z Jugoslavijo združeni v Balkanskem sporazumu, zabredli zavoljo svojih narodnih manjšin v oster političen spor. Razjarjene množice so po ulicah gTŠkih mest demonstrirale proli Turčiji in napadale poslopja njenih konzulatov, nakar so turški nacionalisti odgovorili s težkimi protigršlkimi izgredi v Carigradu. Smirni in drugih krajih. Izgredniki so razbijali in rušili grške trgovine in sežgali celo kako pravoslavno cerkev. Toda vprašanje Cipra ni ogrozilo samo Balkanskega sporazuma ter naložilo Jugoslaviji da posreduje med sprtima zaveznikoma, temveč zblodilo tudi dobre odnose med Grčijo in Atlantsko zvezo, v kateri imajo vplivno in vodilno besedo Angleži. Grčija je zaradi Cipra letos odpovedala udeležbo svoje vojne mornarice pri skupnih atlantskih orožnih vajah v Sredozemlju. Manjšinsko vprašanje je, kakor vidimo, tako tehtno in važno, da spravlja v nevarnost celo vse načrte o enotni obrambi zapada pred komunizmom v tem delu Evrope. Medlem nadaljuje nadškof Makarios z nezmanjšano odločnostjo borbo za samoodločbo svoje domačije. Po Cipru pokajo bombe, se množijo napadi na angleške policijske postaje in vojašnice in teče kri. V nnjnovejšem času se pa zdi, da se bodo Angleži z Makariosom vendarle sporazumeli. 1 ondon bo najbrž priznal Grkom pravico, da svobodno sklepajo o svoji bodočnosti, a preložil ljudsko glasovanje na poznejši čas. Do tedaj bo Ciper imel lastno vlado in lastno zakonodajno skupščino ter domala v vseh stvareh otoka sam odločal. Mogočna Velika Britanija bo morala v bistvu kloniti pred neukrotljivo težnjo- po svobodi, ki preveva narodič ciprskih Grkov. DVA OTOKA Eno najvažnejših angleških oporišč v Sredozemskem morju je poleg Cipra tudi otok Malta, ki Ježi južno od Sicilije. Angeži drže Malto pod svojo cblasljo od 1. 1800, to je več kot poldrugo stoletje. Ta skalnati in nerodovitni otok, ki ga obiskujejo pogosti viharji, je za Angl eže kljub temu dragocen, ker obvladuje kot nezavzetna trdnjava osrčje Sredozemskega morja, po katerem gredo trgovske poti iz Velike Britanije skozi ožino Gibraltar in Sueški prekop v angleške posesti v Aziji in Afriki. Zalo se tudi Britanci s toliko trdovratnostjo drže vsakega svojega oporišča v Sredozemlju. Odkar je Sueški prekop padel pred kratkim v roke Egipta, je postal bližnji Ciper za Angleže še mnogo važnejši kot do sedaj in zaradi tega ga tudi talko krčevito branijo. Za časa Mussolinija je bila tudi Malta resno ogrožena. Vsi se še dobro spominjamo, kako so fašisti tedaj burno zahtevali, naj se otok vzame Angležem in priključi Italiji. Še danes ima skoro vsako italijansko mesto svoj »Trg Malta« ali »Ulico Malta«, ki nam kliče v spomin one čase. Preteklo nedeljo je pa bilo na Malti ljudsko glasovanje, v katerem se je večina volivcev izrekla za to, da naj postane vse otočje sestavni del — Velike Britanije. Malta bo volila odslej svoje poslance v londonski parlament, imela pa poleg tega še lastno zakonodajno skupščino in svojo domačo vlado. Kolika razlika med Ciprom in Malto! Grška narodna manjšina se hoče od Angležev odtrgati in priključiti Grčiji, malteško ljudstvo pa sili v še tesnejše zveze z Angleži. Človeku, ki ne pozna razmer na Malti, se /dl vse skupaj naravnost nepojmljivo. Kako je mogoče — se bo marsikdo prijel za glavo da se hoče italijansko prebivalstvo Malte kar spojiti z Angleži v eno državo? ZASLUGA FAŠISTOV Kdor hoče to stvar razumeti, mora najprej vedeti, da materin jezik Maltežanov ni italijanščina. Na otoku živi narod, ki govori svoj poseben jezik — malteščino — v kateri je le 20 do 30 odstotkov besed latinskega izvora. V malteščini slišiš molitve in pridige po cerkvah in v tem jeziku poučujejo otroke v ljudskih šolali. Italijanščina je za navadnega človeka nerazumljiva. Res pa je. da se je znanje italijanskega jezika v teku stoletij močno razširilo med tamkajšnjimi izobraženci, med trgovci, obrtniki in duhovniki. Tako je bilo nekoč tudi v dalmatinskih mestih. V italijanščini so bile celo razprave na sodnijah in mladina je rada i\uiialjevunje na 3. strani SMERNICE UIKITE HRUŠČEVA V Moštvi zaseda 20. občni zib or komunistične stranke Sovjetske zveze, kateremu prisostvuje 1500 odposlancev iz vse države. Glavno poročilo je imel Ilruiščev, ki je v torek govoril nepretrgoma več ko 5 ur. Ker je pravi gospodar Sovjetske zveze komunistična Stanka, so besede strankinega tajnika važne tudi za odnose med velesilami. Razen tega so v njih vsebovana obenem navodila za vse komunistične stranke na svetu, kar Vpliva twdi na notranjo politiko številnih držav v Evropi in na drugih zemljinah. Načela, ki jih je postaval Hruščev, so naslednja: 1. Komunizem bo zmagaj v svetu brez imorabe orožja, zato lahko mirno živi poleg kapitalizma ter z njim v gotovih zadevah sodeluje. 2. Marx in Lenin sta učila, da so vojne neizogibne, ker se bo imperializem branil s silo vse dotlej, dokler ne propade. Hruščev pravi, da danes to več ne drži. Razmere v svetu so se spremenile: socialistične sile so se povsod že tako okrepile, da lahko vojno imperialistov preprečijo. 3. Napačno je tudi mišljenje, da se prehod iz kapitalizma v socialistični družbeni red lahko izvrši samo s pomočjo revolucij, meščanskih vojn in drugih nasilnih sredstev. Socializem s'e lahko uveljavi in zmaga tudi z mirnimi sredstvi demokracije in parlamentarizma. Hruščev se torej zavzema v zunanji politiki za taktiko miroljubnosti. Isto 'priporo-ča komunistom tudi za notranjo politiko v njihovih deželah. Staro sovraštvo med komunisti in socialnimi demokrati naj bo pokopano! Treba se je pomiriti in skupno nastopati proti kapitalizmu. Ideološka borba se mora namireč z nezmanjšano silo nadaljevati. Med komunizmom in socializmom ter nasprotniki je idejna poravnava nemogoča. Roj bo trajal do končne zmage komunizma. Težko si je zamisliti, kako naj bi kljub temu bilo mogoče med komunisti in proti?-niki prijateljsko sodelovanje. DIEGO DE CASTRO Bivši diplomatski predstavnik Italije pri ZVU g. De Castro je priobčil 15. t. m. v dnevniku La Stampa uvodnik, v katerem ugotavlja, da v Trstu nezadovoljnost noče popustiti: »V prestolnici niso še vsi razumeli, da tržaško vprašanj e obstaja in da bo še mnogo let in morda za večne čase obstajalo«, in sicer zaradi nemogočih meja, ki so jih potegnili. Imeti je treba pogum ter povedati Tržačanom resnico. O londonskem sporazumu so dejali, da je začasen, a to je neresnično. V Jugoslaviji so ga proglasili za reden zakon, medtem ko italijanski parlament sporazuma ni še potrdil. Iz tega sledi, da v notranjosti Italije nima nobene pravne veljave. Sporazrum je po zakonu neizvedljiv, redna sodišča se ne morejo nanj ozirati. Potrebno je, da rimski parlament londonsko pogodbo uzakoni, zakaj od današnjega stanja imajo Italijani v coni B veliko škodo. Nihče ne more o njih reči, ali so italijanski eli jugoslovanski državljani ali pa celo ljudje brez državljanstva. Pripominjamo, da imajo neprimerno večjo Škodo Slovenci v coni A, saj zanje — kakor pravi sam De Castro — londonski sporazum pravno sploh ne obstaja, in to je najhujše, kar lahko doživi narodna manjšina, ki naj jo ravno ta sporazum — zaščiti. MALTA V nedeljo se je na Malti izjavilo za vključitev otoka v britansko državno skupnost 67 tisoč 607 volivcev, proti 20 tisoč 117. Velike množice so se pa glasovanja vzdržale. Ker je bilo v seznamih vpisanih 150.000 volivcev, trde italijanski listi, da je za Veliko Britanijo glasovala prav za psrav manjšina prebivalstva. To je res, toda pomisliti je treba, da ostanejo nepismene množice tudi pri ostalih volitvah lepo doma, ker jih politika sploh ne briga. Na ljudi, ki se za lastno usodo ne zanimajmo, se pa v politiki navadno ni mogoče ozirati. V življenju odločijo vedno le zavedni in borbeni člani naroda. Sedaj je odvisno od Angležev, ali bodo priznali glasovanje za moralno toliko veljavno, da vključijo ali ne vključijo Malto v svojo državo. KANCLER RAAR OBIŠČE BEOGRAD Maršal Tito je povabil avstrijskega načelnika vlade Julija Raaba na uradni obisk v Jugoslavijo. Raab je povabilo sprejel in pojde v Beograd meseca aprila. V razgovorih bodo skušali poglobiti pri* jaitetljlstvo in sodelovanje med Avstrijo in Jugoslavijo. Upamo, da bo potovanje koristilo tudi slovenski narodni manjšini na Koroškem. VOLILNO POSOJILO Komunistična stranka Italije se že resno pripravlja na volitve. Med drugim je za kritje stroškov razpisala posebno posojilo, h kateremu člani in prijatelji lahko prispevajo z najmanj 1500 lirami. V proglasu je rečeno, da bo stranka vrnila denar »po dobljeni zmagi«. TO JE PA DRUŽINA! V kraju Salo ob Gardskem jezeru živi 67-leifcni, drugič poročeni občinski uradnik Anton Quaranta, ki je pred kratkim nesel h krstu svoiega triindvajsetega sinčka. Ko so <:a vprašali, kako je mogel zrediti toliko otrok, je rekel: »Gor so prišli z mineštro in kruhom, meso so videli le ob velikih praznikih.« — Večina jih živi še pri očetu in vsi SO' zdravi in zadovoljni. PRIKUPEN PRIZOR Ko se je predsednik Eisenhower vrnil ozdravljen na svoje kmečko posestvo, so mu vzradoščeni sosedje poklonili traktor, v katerega so bili vdelali radio, ki napoveduje poljedelcem tržne cene, električni vžigalnik za cigare in druge posebnosti. Predsednik se je zahvalil. »Zdaj pa poglejte!« je pristavil in pritisnil na trobilo svojega avtomobila, ki je začelo mukati kot prava krava. Najlepše pa je, da so na Eisenhovverjev »mu-mu!« pritekle iz vseh hlevov krave in se prijazno drenjale okoli poglavarja države. DIVJANJE ZIME Huda zima ni še popustila. V srednji in južni Italiji je zapadlo toliko snega, da ga ne morejo spraviti s cest. Mnoga naselja v Apeninih so še vedno odrezana od sveta. Na pomoč je prihitelo 10 »letečih vagonov« ameriškega letalstva, ki so- pripeljali 51 tisoč kg živeža, zdravil in odej za prvo pomoč. Število »letečih vagonov« je doslej naraslo na 65. Računajo, da je v letošnji zimi v Italiji zmrznilo najmanj 50 oseb, številne reke in jezera so poledenela, šole pa so v glavnem zaprte. V mnogih pokrajinah manjkata voda in elektrika. V gorskih predelih so črede lačnih volkov udrle celo v vasi Hud mraz je tudi po vsej Sloveniji. V Postojni je bilo preteklo sredo 29° pod ničlo, v Ljubljani in Mariboru pa 21°. V Makedoniji se je vreme nekoliko zboljšalo, potem ko je prejšnji teden našlo smrt pod plazovi nad 100 oseb. V enem samem dnevu je 250 družin zapustilo ogrožene vasi ter se preselilo v bolj vame kraje. V Bosni je bil v sredo povrhu močan potres. PAPEŽEVA PRIPOROČILA Ob začetku letošnjega posta je Pij XII nagovoril v Vatikanu župnike in propoved-nike rimskih cerkva. »Ljubite se« — je dejal — »predvsem med vami samimi. Ta medsebojna ljubezen vas bo obvarovala ne le vsakega nekorekt-i nega dejanja, temveč celo vsake nevljudne besede in sleherne zavestne hudobne misli. Ljubite se med sabo, prav posebno pa ljubite one, ki so izročeni vaši skrbi.« Kako lepo' bi bilo, ko bi se teh papeževih nasvetov držali tudi v naših krajih vsi oni, ki se jih tiče. Kako bi s tem koristili svojemu ubogemu narodu! LEP IZUM V Njujork-u so postavili na prodaj nov pisalni! stroj, Iki imia tole p oseb nosit. Ko udarjaš po tipkah, stroj prevaja tvoje besede talko j na tuje jezike. V DIM Goričani so precej strastni kadilci. Lansko leto so popuhali v zrak 540 kvintalov tobaka in zavrgli zanj nad pol milijarde lir. To «e pravi, da pride na vsako osebo, tudi na novorojenčka in staro mater, povprečno 1000 lir mesečno. Dognali so obenem, da potrošnja tobaka počasi, a stalno — narašča. PAMETEN PREDLOG V Italiji je zadnja leta vedno manj porok. Važen vzrok je tudi v tem, da zaročencem primanjkujejo sredstva. V vsej državi pol milijona ljudi le zaradi tega odlaša s poroko. Že v samem Trstu jih je okrog tri tisoč takih. Zato je padel predlog, naj bi se ustanovil poseben državni sklad, iz katerega bi dajali novoporočencem dolgoročna posojila na nizke obresti. — Pametno! SMRT ZNANEGA ŠOLNIKA Prejšnji teden je v Rihemberku ali Braniku umrl v starosti 76 let dr. Josip Pavlin. Pokojnik je bil doma iz Štamdreža in dolgo let poučeval matematiko in fizik o v Gorici, Tolminu in po Italiji. Več časa je bil tudi deželni šolski nadzornik za Goriško, Po vojni se je umaknil na svoje posestvo v Branik. Družini naše iskreno sožalje! Besedo ima prof. Romano! Rimski dnevnik II Tempo je 9. 1. m. priobčil na prvi strani dolg članek o razmerah mi Tržaškem pod kričečim naslovom: »Slovenski duhovniki v borbi proti Italijanom«. V njem pripoveduje med drugim o nelkem spopadu, ki se je odigral v zakristiji župnijske cerkve na Opčinah 4. oktobra mod tamkajšnjim italijanskim in nekim slovenskim duhovnikom, šlo je za to, (kakšne barve naj ho mašniško oblačilo na dan sv. Frančiška. Italijan je trdil, da mora biti belo, kakor je ukazal škof Santin, Slovenec pa, da mora hiti zeleno. Zaradi tega se je vnelo »v zakristiji prerekanje in slovenski duhovnik je napailel italijanskega s pestmi in brcarni.u »O tem dogodku« — pojasnjuje dopisnik F.ttore Dell a Giovanna — »ini je pripovedo-' a! profesor Romano, tajnik demokristjan-ske zveze v Trstu, ki je ena najbolj vidnih osebnosti v političnem življenju mesta, mlad mož, čigar treznost zelo cenijo tudi njegovi nasprotniki.« Prof. Romano — nadaljuje Della Giovanna — se je pritoževal nad politično zagrizenostjo slovenske duhovščine, katero je označil kot »divje nacionalistično«, lo se pravi »naklonjeno Jugoslaviji«. Prof. Romano — dodaja dopisnik — mi je pravil, kako slovenski duhovniki pogostoma grozijo italijanskim, da jih bodo pretepli.« Ker se rimski dnevnik v svojem članku sklicuje na izjave najvišjega predstavnika viadajoče Italijanske kršč. demokracije na našem ozemlju, smo_zadevo preiskali in ugotovili. da je zgodba o kregu in pretepu v openski zakristiji navadna laž in prostaški izmišljotina. Odkar je izšel obrekovalni članek, je že preteklo 7 dni, a prof. Redeuto Romano še zmerom molči ter s tem vsaj na videz potrjuje, da je vse, kar o njem piše II Tempo, gola resnica. ■ Ker smatramo g. Homana za poštenega ir krščanskega človeka, sodimo, da je njegov molk moralno nedopusten. Njegova doilžnos’ je, da se čimprej izjasni: izjaviti mora, ali da si je g. Della Giovanna vse obrekovalne besede zoper slovensko duhovščino izmislil, ali pa svoje trditve dokazati. Pove naj, kdaj in kje so naši duhovniki grozili italijanskim z batinami. Naj pride na dan z imeni! Kar se tiče pretepanja in brcanja med duhovniki na Opčinah, je seve vsak dokaz nemogoč, ker se je dogodek odigral le v domišljiji zmedenca ali lažnika. Tu je na mestu samo javno opravičilo! Najhujše od vsega je pa molk, ker hi z njim g. Romano zavestno dopustil, da se pred najširšo javnostjo Italije blatita čast in dobro ime vse slovenske duhovščine našega ozemlja. Če ima krščanska morala pr: nas še količkaj veljave, mora torej g. Romano čimprej spregovoriti. Sicer bodo morali naši ljudje gledati v tukajšnji Krščanski demokraciji najzakletejšo sovražnic, slovenskih katolikov ter se po tem ravnati ZVEZDOGLEDI V Ameriki in Evropi je nad 100 tisoč oseb uradno prijavilo, da so po poklicu astrologi ali zvezdogledi. Svoj kruh si služijo s tein. da prerokujejo bližnjemu bodočnost iz lege zvezd. Ljudje jim verjamejo', saj so zvezdogledi priglasili lani okoli 960 milijonov lir dohodkov. NOVICE TRGOVINA S SUŽNJI V svetu se na žalost še dandanašnji dogaja, da se človeška bitja z neumrjočo dušo prodajajo in kupujejo, kot bi bila vprežna živina. O tej sramoti naših dni je že 1. 1953 priobčila holandska novinarka Šebenik knjigo, ki je dvignila mnogo prahu na zapadli. »Vsak dan« — je napisaia_— »prodajo približno sto ljudi kot sužnje. Dolge vrste moških in žensk, ulklenjenih v \erige, korakajo tedne in tedne skozi puščave do velikih središč severno od afriškega jezera Čad, kjer jih natovorijo na motorne vozove ter odpeljejo proti pristaniščem Rdečega morja in od tod v Saudsko Arabijo in Jemen.« Novinarki niso hoteli verjeti. Sedaj je pa uradna francoska komisija, ki je imela nalogo, da stvar preišče, ugotovila, da je Greta Šebenik pisala resnico. Komisiji so zelo koristile izjave nekega mladega črnca, kateremu se je posrečilo ubežati svojemu gospodarju ter ga zatožiti otbla-stvom. »V njegovi službi« — je dejal — »nas je bilo 40 sužnjev. Z mano ni bil surov, a je bil sicer zelo trd. Nekega dne je enega izmed nas ubil z železnini drogom, ker je sku-al ubežati.« Tržišča s sužnji — je ugotovila komisija — se nahajajo v vseh večjih mestih Arabskega polotoka. Dekle izpod 15 let stane od >50 do 700 tisoč lir, moški nekoliko manj. Ljudi lovijo izve čine tako, da jih vabijo la romanje v sveto mesto Moko, ki bi ga vsak mohamedanski vernik moral vsaj enkrat v življenju obiskati. Ko so romarji zapustili svoje vasi, jih pa brezsrčni trgovci •lklenejo v verige, spremene v sužnje in prodajo. Zločinska zadeva bo prišla pred Organizacijo združenih narodov. PRIPRAVLJEN KROMPIR V Ameriki prodajajo sedaj gospodinjam tudi krompir, ki je že oluirljen in opran ter epo zavit v celofan. Spredaj je prilepljen 'istek, na katerem je zapisana vrsta ikroin-nlrja in ali je dober za v solato, za praže-ije ali za kašo. Novi način prodaje se je zelo ihnesel. Narodne manjšine Nadaljevanje s 1. strani poslušala italijanska predavanja na malteški univerzi. Vse to ni Angležev dolgo časa prav nič motilo. Mirno so gledali, kako se vpliv italijanske omike in italijanskega jezika širita po Malti. Ker je bila malteščina nerazvita se jim je zdelo naravno, da segajo izobraženci po kulturi sosedne Italije. Prav korenito se je pa spremenil jioložaj. ko je fašizem začel bučno propagando za piiključitev Malte Italiji. Angležem se je zazdelo, da je širjenje italijanščine zanje politično nevarno ter so začeli zato borbo proti laškemu vplivu. Leta 1932 so odredili, da se v osnovnih ŽRTVE MRAZA Radio sporoča, da je v Evropi to ziino umrlo doslej od mraza 525 oseb. NOVA PRESTOLNICA Novi predsednik Brazilije Kulbdček je predložil parlamentu načrt za zgraditev nove prestolnice. Doslej je bilo glavno mesto Rio de Janeiro, ki šteje 2 in pol milijona prebivalcev, a leži ob robu države. Nova prestolnica naj bi stala v osrčju republike, kjer se začenja pragozd. Z deli bodo pričeli že I. 1957, imena za glavno mesto pa niso še izbrali. RUSKI POTNIKI Iz Sovjetske zveze si je prišlo ogledat Italijo nad sto gostov, med njimi večinoma delavci in nekateri pisatelji. Najprej so bili pri olimpijskih igrali v Cortini, nato so šli v Benetke in od tod v Rim, kjer so najbolj občudovali znamenitosti v Vatikanu. To je prvi obisk na podlagi dogovora o kulturnih izmenjavah med obema državama. Prava novost! Od boljševiške revolucije v '1. 1917 navadni sovjetski državljani niso mogli potovati v tujino, kamor so prihajale samo uradne osebe v spremstvu detektivov. Hru-ščev je tudi lo Stalinovo strogost odpravil. Poleti pojdejo pa italijanski potniki v Moskvo. IZJEMA MED ŽENSKAMI Odkar stoji svet, so ženske raje mlajše, kot so v resnici, in če treba kako leto utajijo. Gospa Longo iz Kalanije je pa bila ponosna na to, da je stara. Da bi veljala za se si ar op o, je prilepila svojo fotografijo na izkaznico pokojne JlO-letne sestre. Ko jc pred kratkim umrla, so časniki pisali, da je dosegla 104 leta. Zdaj je pa prišla na dan sleparija in da je gospa Longo imela v resnici le 75 let. REVOLUCIJA V TISKU V Ameriki so že v rabi posebni stroji, pri katerih ni treba, da bi stavci prepisovali članke s pritiskanjem na tipke. Uredniki kar narekujejo v nekak telefon, ki sproži čudovito napravo, iz katere se sproti izlivajo črke in se postavljajo same v vrste. Še bolj zamotan je stroj »seangrawer«, s katerim pošiljajo slike brezžično v daljave. S pomočjo elektronk prenašajo fotografije z ene plošče po zraku na drugo. Kar se dogodi v Londonu, imajo že čez eno uro naslikano v ameriških -dnevnikih. Prava re-\ olucija! in svetovna politika šolali morajo otroci poučevati v malteščini: šele ko se dobro nauče materinščine, se lahko učenci seznanijo s tujimi jeziki. Lela 1934 so Angleži proglasili malteščino za uradni jezik na sodnijah. Ohonem so še s številnimi drugimi sredstvi in načini vzbujali in krepili v prebivalstvu malteško narodno zavest in razvijali v njem težnjo po neodvisnosti od italijanske kulture. Uspeh te več ko dvajsetletne angleške politike se je pokazal v nedeljo, ko je večina volivcev glasovala za vključitev otoka v britansko državno enotnost. Kakor za mnoge drutre reči tako se mora Italija tudi za to zahvaliti —'fašizmu! šlopibi b 'Tb OPČINE Pred nekaj meseci so ob bazoviški cesti na Opčinah začeli graditi veliko poslopje, v katero se bosta vselila tukajšnja industrij -ska strokovna tečaja. Cas je bil, da so se oblastva odločila za to delo, saj je današnje, stanje v obeh šolah nevzdržno. Dijaki se morajo Stiskati v tesnih in maloštevilnih, prostorih, kar seveda kvarno vpliva na pouk in vzgojo. Upamo, da bo poslopje do prihodnjega šolskega leta dokončamo. Že večkrat smo v listu poudarili, da bi morala občinska uprava primerno urediti prostor pred pokopališčem. Predlagali smo, naj se iz te gmajne naredi lep trg, na katerem bodo lahko pristajali avtomobili in druiga vozila, katerih lastniki obiskujejo naše pokopališče. Obče je znano, da je ta prostor postal v zadnjih časih javna smetišnica, kar prav gotovo ne del a časti našemu sicer diivnemu predmestju. Če se ne molimo, je zemljišče deloma last zasebnikov, deloma pa občinsko, vendar smo mnenja, da bi občina morala zasebni del zemljišča odkupiti ter nato celotni prostor spremeniti v sodoben trg. Tudi cesta mimo pokopališča je še vedno v obupnem stanju in je zares že skrajni čas, da jo asfaltirajo. Te dni je tu mnogo snega in se nihče ne zmeni, da bi ga odstranili. Naše občinske svetovalce ponovno prosimo, naj se končno resno lotijo teh vprašanj in po možnosti poskrbe, da se zadovoljivo rešijo. V zadnjih tednih smo pri nas imeli zel-) hud mraz. Toplomer je kazal do 18 stopili', pod ničlo. Večina ljudi se je tiščala doma pri peči in v strahu poslušala, kaiko zunaj strahovito divja burja. Zapadlo je tudi precej snega, tako da so Opčine te dni kazale pravo sibirsko lice. FERNETIČI Po' podpisu videmskega sporazuma iz preteklega leta se je skozi tukajšnji mednarodni blok razvil živahen osebni promet, ki čedalje bolj narašča. Ker so prometne zveze med Trstom in jugoslovanskim področjem nezadostne, gre večina ljudi najraje peš čez mejo. V nedeljah in praznikih srečaš cele procesije ljudi, ki pogumno korakajo proti Opčinam ali Sežani. Da se tem ljudem prihrani zguba dragocenega časa, bi bilo nujno potrebno čimprej vzpostaviti boljšo avtobusno zvezo med mestom in našo vasico, saj današnje število avtobusov nikakor ne zadostuje. Domačini in številni potniki živo pogrešajo tudi telefonsko govorilnico. Menimo, da bi repentaiborska občina morala čimprej ukreniti vse potrebno, da se to vprašanje zadovoljivo reši. BORŠT Kljub hudemu mrazu najdem« ljudi, ki se radi vozijo> na vespi. V torek je odšel z doma tudi naš sovaščan 30-letni Edvard Kosmač. Cilj njegovega potovanja je bila Bazovica. Ko sc je vračal, je vzel na vozilo tudi 24-Iotno Angelo Novak iz Jlerpelj v Sloveniji ter 35-letnega Borštama Karla Marsiča. Ko je Kosmač privozil do prvega velikega ovinka, je zgubil oblast nad vozilom, zašel s ceste, ter se prevrnil ob njenem robu. Vsi trije so padli na tla. Marsič je ostal nepoškodovan, Kosmača in Novakovo so pa morali odpeljati v bolnico. Kosmačevo stanuje je zaradi pretresa možganov in številnih udarcev na glavi zelo resno, medtem ko bo Novakova okrevala v enem tednu. Ponesrečencu vroče želimo, da bi kmalu ozdravel. SV. IVAN Nekateri primerjajo letošnjo zimo z ono iz leta 1929. Starejši ljudje pravijo, da je bil takrat hujši mraz in da je tedaj burja odkrila kar dve hiši. Kar neprijetno pa nam je, če pomislimo, da se bomo morali še nadalje tiščati ob zakurjenih pečeh. V' ponedeljek, 13. t. m., nas je z a vedno zapustila ga. Ivanka Klun, vdova Zajec. Pokojnica je dočakala častitljivo starost 80 let. Umrla je v glavni bolnici, kjer se je zadnje čase zdravila. Pogreb blage pokojnice je bil v torek popoldne. Udeležili so se ga sorodniki ter lepo število Svetoivančanov. Počivaj v miru skrbna mali in babica Ivanka! Hudo prizadetim svojcem in zlasti g. Ivanu Zajcu izrekamo najgloblje sožalje. VIŽOVLJE Preteklo nedeljo je ena najstarejših vižov-skih družin imela veliko in menda daleč naokrog edinstveno slavje. G. Tone Klarič in njegova soproga Karolina sta obhajala 60-letnieo poroke. Domači fantje so jiina postavili lep slavolok in na predvečer praznika prišli z godbo čestitat k izrednemu jubileju. Cerkveni obred sta slavljenca opravila v rnavhinjski cerkvi, kjer sta si ponovno obljubila zvestobo do groba. G. Klarič je značilen predstavnik našega Krasa. Bil je kmet, ribič in nad 30 let lovski čuvaj. Njegova gospa je dom.a iz Nove vasi | pri Opatjem selu in je mati 12 otrok. K lepemu jubileju iskreno čestitamo in I jima želimo še mnogo srečnih ter blagoslovljenih let! MEDJA VAS Pretekli petek smo spremili k večnemu počitku g. Marijo Pernarčič, roj. Pahor. Pokojnica je nedavno tega nenadoma zbolela za hudo boleznijo ter se nekaj časa zdravila v tržaški bolnici. Ker pa se je njeno stanje \idino sabšalo, so jo v četrtek pripeljali domov, da bi na lastnem domu izdihnila svojo blago dušo. Kljub slabemu vremenu, mrazu in izredno ostri burji se je pogreba udeležila domala vsa vas. Naj bo splošno sočustvovanje ljudstva tolažba za težko prizadete sorodnike, katerim izrekamo najgloblje sožalje. Blaga pokojnica naj mirno počiva v domači zemljici. NABREŽINA Občinska podporna ustanova je v dneh najhujšega mraza, in sicer od pretekle sobote do naslednjega torka, vpeljala v Nabrežini, Sesljanu in Devinu posebne kuhinje za reveže in brezposelne. Razdelili so dnevno 150 kosil. Istočasno je ustanova poklonila 30 najrevnejšim Občinarjem zavoje, ki so vsebovali sladkor, maslo, mezgo in druga živila. To delovanje podporne ustanove so vsi ljudje toplo pozdravili. 2fyul učilnice primerno toiple. Discipliniran in uspešen pouk je mogoč le ob temperaturi 15 stopinj. Naše uredništvo je med tem časom prejelo tuidi več dopisov iz dežele, v katerih se ljudstvo pritožuje, da so šole premalo segrete. Dopisniki poudarjajo, da so drva slaiba, oziroma premalo suha. To velja tudi za drva v mestu. Kaj nam pomagajo vse poletne kolonije, ako sami ne storimo vsega, da pozimi obvarujemo mladino pred nevarnimi obolenji? Pnwno pozivamo zato oblastva, naj zadevo zadovoljivo uredijo. ŠTANDREŽ Strojevodja brzega Vlaka, ki je preteklo sredo ob petih popoldne drvel mimo Štan-dreza, je v poslednjem trenuMku opazil, kako se je neznanec vrgal pod vlak. Brž je poteguj] za zavoro, a bilo je prepozno. Izpod koles so potegnili 73-letnega sobnega slikarja Alfreda Tominca. Po Gorici je bil precej znan. Revež je obupal, ker mu je isti dan zjutraj umrla žena v bolnišnici pri »Rdeči hišitf. IZ PODGORE Že začeta pripravljalna dela, ki jih mora izvršiti goriška občina, preden s’e postavi mostiček čez Sočo, so bila zaradi hudega mraza ustavljena. Gradnjo mostička je na javni dražbi prevzelo nelko podjetje iz Padove. Stroškov bo okoli 20 milijonov. Javljajo, da bo podjetje začelo z deli, brž ko se vreme zboljša. Pretekli teden je vse Podgorce razvese-ij otvoritev brzojavnega urada pri naši pošti. Doslej smo morali na osrednjo goriško pošto, ako smo želeli komu brzojaviti. OSLAVJE Letošnji pust je bil kratek in tudi porok je bilo malo. Preteklo soboto sta si pred oltarjem podala roki za skupno dosmrtno življenje domačina posestnik Franc Miklus in tkalka v podgorski predilnici gdč. Irena Kreševic. Ker sta bila ženina cerkvena pevca, jima je zbor zapel v cerkvi nekaj Marijinih pesmi ter jima tako želel božje varstvo v bodočem življenju. Da ženin in nevesta stopata pogumno v novi stan, sta pokazala že s tem, da sla šla k poroki v snegu in močnem vetru. Pravijo, da sc vsaka dobra stvar začenja s težavo. Naj bi bilo tako tudi pri novem paru, kateremu želimo v življenju mnogo božjega blagoslova. IZ SOVODENJ Tudi pri nas je bil v preteklem tednu hud mraz, na katerega nismo bili več vajeni. Soča in Vipava sta ob bregovih precej zlede-nili. Raizume se, da se v teh mrzlih dneh držimo bolj doma in pri peči. Naša dekleta pa se kljub mrazu prid,naučijo na gospo-diniškem tečaju, ker hočejo ob zaključku pokazati, kaj so se naučile. Tečaj obiskuje letos 18 deklet, nekaj jih je tudi iz Rupe in Podsrore. Prefektura je pretekli teden odobrila skic- pe o plačah oskrbniku nove cerkvene ure in cerkovnikom v raznih duhovnijah soivo-denjske občine. Okrajna komisija pri preit uri v Gradiški je potrdila naše občinske volilne sezname. V njih je vpisanih 610 žensk in 684 moških, skupno 1294 volivcev. IZ BORERDOEA Občinski upravi je prefektura podelila iz zimske pomoči 679.000 lir, da more plačati delavce, ki so zaposleni pri gradnji poštnega in namestitvenega urada. Upamo, da bodo sedaj lahko končali novo prepotrebno javno poslopje. Prav tako je prefektura nakazala naši občini 492.000 lir za ureditev in popravo ceste čd Devetakov do Opatjega sela, ki je za ves goriški Kras velikega pomena. Doberdobski občinarji smo se ob tej vesti močno razveselili in se zato zahvaljujemo prefekturi, da je omogočila rešitev obeh pre-važnih vprašanj. Naša občina pa potrebuje državne pomoči tudi za pogozdovanje,'' saj bomo drugače ostali brez goizdičev, ki jih naš že tako goli Kras krvavo potrebuje. Naj ob tej priliki poudarimo tudi živo potrebo naših Jamelj po gradnji ljudske šole, o kateri se govori že leta in leta, a je doslej vse ostalo le ,pri besedah in obljubah Šolskega leta bo kmalu konec in zato sodimo, da bo treba čimprej začeti z gradnjo. Drugače bo preteklo tudi prihodnje šolsko leto, ne da bi se naši ljudslkošolski otroci inogli iz neprimernih zasebnih prostorov preseliti v prijetni šolski dom. Pri srcu so nam tudi vasice v Dolu, ki doslej še nimajo električne luči, čeprav že več desetletij moledujejo- zanjo. Prosimo prefekturo, da izpregovori pri Selveg svojo vplivno in resno besedo, tako da končno izpolni željo naših Občinarjev. Nikakor ne moremo razumeti, kako je mogoče tako zanemariti vasi, ki leže ob najvažnejši prometni žali Trst—Gorica. Za predsednika občinskega podpornega odbora so v preteklem tednu izvolili g. Romana Jarca. Po izvolitvi je novi odbor razpravljal o seznamu občinskih revežev tei reševal prošnje ubogih in brezposelnih. Županstvo poziva vse lastnike zemljišč v doberdobski občini, naj dvignejo na občinskem uradu bone za nakuip strupa zopei poljske miši. Kdor pa ima zemljišče izven občine, naj dvigne bone pri občinskem uradu, kamor spadajo njegova zemljišča. Z VRHA Naša vasica postaja v zadnjem času kar znamenita in privlačna. V zadnjem dopisu srno poročali, da nameravata naša občina in vzhodno furlanski vodovodni konzorcij zgraditi na Vrhu nabiralnik vode, iz katerega naj bi se odtekala voda v vsa naselja naše razsežne občine. Danes pa obveščamo javnost, da so se televizijski strokovnjaki odločili, da bodo zgradili na Sv. Mihaelu okrepčevalec, ki naj omogoči boljše sprejemanje televizijskih oddaj v Gorici in po Furlaniji. Čujeino, da je gradbeni načrt že izgotovljen in da bodo v kratkem začeli z deli. Podoben televizijski okrepčevalec bodo zgradili tudi nekje v za-padni Furlaniji. Ob tej priliki naj izrazimo še veliko razočaranje, da poštna uprava tako malo ceni našo vas; saj nikakor ne upošteva potrebe po rednejšean in hitrejšem dostavljanju pošte. Njeno stavko proti Vrbovcem bi laže razumeti, če bi ilo pri tem za bogve kakšne stroške. Sodimo pa, da bi poštna uprava s prav majhnimi izdatki lahko ustregla naši zahtevi. Zakaj noče vestneje upoštevati potreb delovnega ljudstva? IZ DOLA Razveselili smo se ob novici, da bo pot od Devetakov do meje pri Opatjem selu morda zares v kratkem času urejena, saj danes ta cesta ni prehodna niti za pešce, kaj še za motorna vozila. Ko jo popravijo, bo po njej vozil tudi jugoslovanski avtobus Komen— Kostanjevica—Opatje selo—Gorica. Nezadovoljni pa smo, da naši pozivi na pristojna oblastva, da bi oskrbela naše vasice z električno lučjo, niso doslej nič zalegli. In vendar smo mi skoro edini v goriški deželi, ki se moramo mučiti in si kvariti oči pri petrolejki! IZ STRAŽIČ Brž ko dovoli vreme, bodo v Stražicah zgradili še 18 novih stanovanj. Ministrstvo je že obvestilo ustanovo, za zidanje ljudskih hiš, da so gradbeni načrti že odobreni. Stanovanjska kriza, ki je v Gorici še vedno občutna, se bo s tem ukrepom zopet nekoliko omilila. Naj tudi ob tej priliki pozovemo oblastva, da se pri načrtih vsaj nekoliko spomnijo tudi slovenskih občin, zlasti še Doberdoba, ki ga še vedno muči huda stanovanjska kriza. DOLENJE Pred kratkim smo poročali, da bodo tudi v naši občini zgradili vodovod. Naj danes še dodamo, da je naša občina zaprosila deželno upravo za posojilo poldrugega milijona lir, s katerim bo izdelala načrt vodovoda. Vodo bodo črpali iz Idrije, in se bo stekala v vodni nabiralnik. Vsii vaščani želimo, da bi oblastva zares pohitela z rešitvijo tega za nas življenjskega vprašanja. Bojimo se namreč, da bodo razni uradi zadevo prepočasi reševali. OBVEZNO CEPLJENJE PROTI SLINAVKI Goriški prefekt je zaukazal, da se do konca februarja mora cepiti proti slinavki vsa goveja živina v slovenskih občinah, v krmin-ski frakciji Plešivo in v nekaterih drugih naseljih (Dolenje—Skriljevo). Cepivo bo prefektura dala brezplačno! Živi n oz il r a vnik u ali njegovim pooblaščenim pomočnikom bodo lastniki živine morali plačati 100 lir od glave, a to le od živine, ki bo cepljena na določenem mestu in po oblastvenem načrtu. Drugače je cena višja. BLOKI ZAČASNO UKINJENI Preteklo 6oboito so Jugoslovani zaprli prehoda čez mejo v Jamljah in Uklancih, katerih so se posluževali dvolastniki in potniki s prepustnico. Zdi se, da_bosta bloka zaprta do 31. marca. Zakaj se je to zgodilo, nam ni znano. Prizadeto prebivalstvo je zaradi tega zelo nezadovoljno in želi, da bloka ponovno in čimprej odpro. IZ ČEDADA Težko je najti v Evropi deželo, ki je bolj zanemarjena kot Ben DOBREGA SE!. T RCTr ) M v v I »i' - [HTTSUKUV KLIC ji ARABEC, Rl 'JE NA VRVI PRIPELJAL NA&A LOVCA, U6W5/!LKON3A... , s -- ...TODA DOKA?JVA JIH, DA SVA T l GOVCEV JAZ PA Si-M ijD \ VATU PR IVE/.AL /Ar ( KDN3A,.OPROSTITA' -v, ( Ml, BOGATO VAJU OB’ tf^/DARIM -PRI BRADIC -v S PREROKOVI:. ^-jTVCaO HČERKO l------- T>A SVAREDILA'? 'TOREJ NISI TRGO' VEC S SUŽNJI *UN..iN KATERA BI felLA TVOJA HČERKA 1% /OPROSTITA Ml nesreč g£Y NEMU STARCU, JUN Al/A' TVOJE PROŠNJE Nfc MOREVA ODBITI /ATO O!)PU?>Č AVA T\03E MU OČE TU. TE.) .E KRAVATE NAMA T^A O— ----- LE SNEMI C—~~~0-------*>'— N kERNADU) //A Afjtfm. K V sv. X Ll JO . \ / P k LEJUNEMU VABILU STA SE RADA ODZVALA SAJ STA BILA LAČNA, 1EJNA IN UTRUJENA . V VASI JIM JE SPRE JELAVELIKA MNOŽICA. - V^5> : (^faiHNO^AnTO^l ■ ( RFPEC, SAM' ZENSKE. — -i KAJ POME N! TO3'., c HM,NE VEM.KAJ NAJ Sl MISLIM... ŽENSKE Ml NE PRINAŠA JC> SREČE DANES SEM BIL ZARADI NJIM ŽL EVAI^RAT 5VORAJ OB GLAVO., c TUDI JklK S IMAM OBČU* TER,DA VELIMO ] ŽENSK NE r ( PRINESE J 7 SREČE S ITVAl A VAM A S TUJCA1 SEDAJ C PA PRIDITA V NASO VAS lNBOr< DlTA GOSTA MO ^JEGA OČETA.,,;? DOPUSTI Ml,TRDO--V, zlitii vanj. Cež dobrio uro sta se vrnila domov z rdečimi liri, veselih oči in z velikimi šopki potočnic jn trobentic. V enem naslednjih večerov je baron proti svoji navadi stopil v Mihčevo soho, kjer je Marlena spravljala fantka spat. V svoji prejšnji osamelosti se j« bil ta ta/ko odvadil družbe, da je težko sam spregovoril. Marlena ga je gledala z vprašujočim pogledom. Potem je spregovorila, da bi pretrgala molk: »Mihec se je danes pridno učil. Kar pohvalo zasluži.« »Ta,ko? — To ine veseli«, je odvrnil baron in se akilon.il k sinu. »Lahko noč, fantek, sladko spi!« »Lahko noč, očka«, je pohlevno odzdravil otrok. »Spal pa ne bom še. Marlena ho še nadaljevala z lepo zgodbo.« »Reci: gospodična Keppler in ne Marlena«, je dodal oče z ne- gibnim obrazom. »Je pa Marlena lepše in tudi ji smem tako reči, ker m:i je sama dovolila.« • »No — če je gospodična dovolila . . .« Baron se je obrnil k vratom. Preden je odprl, se je nenadno obrnil in nekam osorno vprašal: »Ste študirali tudi zgodovino, kaj? Bi li mogli kasneje priti v mojo sobo? Na nekem mestu ne morem razbrati stare grajske kronike. Morda bo Vam uspelo.« »Rade vodje, gospod baron.« Brž je zapustil sobo. Marlena je nekam hitro končala tisi o zgodbo. Poljubil« je dečika in »e odpravila v baronovo sobo. Vedela je, da baron sestavlja zgodovino gradu od leta 1146 dalje. V to delo se je zakopal; prenašal je urbarje, zbiral stare kronike, listal po mrliških knjigah in razbiral stare napise. Marleni se jo zdelo, da baron uhaja v preteklost, kot da hoče ubežati sedanjosti. .TEDAJ JE PRISTOPILA IEJLA I TO JE MOJ OCE.4EJK OMAR,KI JE ODI/RIL TATOVE SUŽNJEV IN ME prijel REŠEVAT, VIDVA PA STA BILA >J?TVI POMOTE ..PROSIM VAJU ODPUSTITA TEDENSKI KOLEDARČEK 19. februarja, nedelja: 1. post.. Koimrad, Julijan 20. februarja, ponedeljek: Leon, Elevterij 21. februarja, torek: Feliks, Irena 22. februarja, sreda: Kv., ;Sv. 'Petra stol 23. februarja, četrtek: Peter Damijan, Romana 24. februarja, petek: Kv., Prestopni dan 25. februarja, sobota: Kv., Matija. Bogdan VALUTA — TUJ DENAR Dme 16. februarja si ameriški dolar avstrijski šilintg 100 dinarjev 100 francoskih frankov funt šterling nemško marko pes os švicarski frank zlato napoleon dobil oz. dal za: 639—642 lir 23 50—24,50 lir 85—90 lir 156—160 lir 1630-1690 lir 147,50—149,50 lir 13—15 lir 149—150 lir 733—736 lir 4600—4700 lir RADIO TRST A Nedelja, 19. februarja ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 11.30 Vera in naš čas; 12.00 Oddaja za najmlajše — Rehar: Vijolica Vera II. nad.; 13.30 Glarba po željah, 17.00 Koncert zbora »August Tanče« iz Nabrežine; 20.30 G. Puccini:« Madame But erfy«, opera v 2 dejanjih. Ponedeljek, 20. februarja ob: 18.40 Koncert tenorista Pavla Pokornyja; 19.15 Radijska univerza; 20.3^ Slovenski zbori; 21.00 Znapost in tehnika; 21.30 Pevski duet in harmonika; 22.00 Iz Italijanske književ nosti in umetnosti. Torek, 21. februarja ob: 13 30 Glasba po željah, 19.15 Zdravniški vedež; 20.30 Slovenski motivi; 21.00 Radijski oder — Alfred Anders h: Poslednja dva izpod »Cmega moža«, drama v 1 dejanju. Sreda, 22. februarja ob: 12.55 Jugoslovanski motivi; 18.30 Radijska mamica; 18.40 Koncert pianista Maria Sancina; 20.30 Pevski tercet Metul ček; 21.30 Mladinski zbor Glasbene Matice; 22.00 Iz slovenske književnosti in umetnosti. Četrtek, 23. februarja ob: 19.15 Sola in vzgoja; 20.30 Zbor Slovenske filharmonije; 21.00 Dramatizirana zgodba: Meterlinck: Tintagilova smrt; 22.15 Scihu-man: »Fantasiestujcke«. Petek, 24. februarja ob: 13 30 Glasba po željah; 18.30 Z začarane police; 19 15 Radijska univerza; 20.30 Koncert tenorista Renata Kodermaca; 21.00 Umet- nost in prireditve v Trstu; 21.30 Prednostna razmišljanja. Sobota, 25. februarja ob: 12.55 Jugoslovanski motivi; 14.45 Ritmični orkester Svvinging Brothers; 16 0) Sobotna novela; 16.40 Kavarniški kom ert orkesha Karla Pacchiorija; 19.15 Sestanek s poslušalkami, 20.30 Slovanske pesmi; 22.30 Leharjevi in Kalma-no-vi motivi. Športni (Nadaljevanje z 8. strani) jo zmago nad olimpijskim prvakom Grišinom Rus Miihajlov. Na 5000 m je zmagal Gončarenko na 1500 Sijkov in na 10.000 Norvežan Seiersten. Svetovni prvak v hitrostnem drsanju je za letos postal Gončarenko, ki ima najboljši povprečni čas V vseh štirih panogah. Slede mu po vrstnem redu: Merkulov, Gri-šin (vsi trije iz Rusije), Seiersten (Nory.), Silkov (SZ), Eriksson (Sved ) in drugi. Včeraj so se pričele v Grrmjschu tudi tekme v umetnem drsanju. Verjetno bo postal svetovni prvak olimpijski zmagovalec Alan Jenkins (ZDA), a možno je, da mu iztrga blesteči naslov sonarodnjak Robertson. B. A. PRISPEVEK ZA SEMENSKI KROMPIR KMEETOVALCEM NA GORIŠKEM Neposredni kmetovalci lahko do 22. t. m. vložijo na Kmetijskem nadzomištvu v ulici Duca D'Aosta prošnjo za državni prispevek pri nakupu semenskega krompirja nesledpjih sort: Berlinskega okroglega, Bjntja, Esterlipgena in Majestica. Podpora znaša 1500 lir na stot, a kmetovalci imajo pravico, da kupijo le 2 stota tega semena. Preden narede prošnjo, se prosilci morajo doge- SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE za Tržaško ozemlji: V NEDELJO, 19. FEBRUARJA 1956, OB 16.39 V PROSVETNI DVORANI NA OPČINAH Milan Begovič Brez tretjega (Gledališče v krogu) U\AAAAA/yMAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA/v\Zv\AAAAAM/AAAAAAAAAAJ. izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legli)a Tiska zadruga tiskarjev »Graphis« z o. z. v Trstu Ulica Sv. Frančiška 20 — Telefon 29-477 variti s firmo, ki jim bo nabavila seme, podpisati potrdilo o nakupu in ,ga kasneje predložiti Kme ij-skemu nadzorništvu. V prošnji morajo natančna navesti tudi povišino Zemljišča ,m katerem nameravajo saditi krompi ■. MALi OGLASI Naprodaj je hiša s šest mi udobnimi prostori. Hiša je na pol prazna in blizu tramvaja. Cena je zet, ugodna. Naslov v upravi lista. OBČNI ZBOR SINDIKATA SLOV. ŠOLNIKOV, ki je bil sklican za nedeljo, 12. t. m., je zaradi neugodnih vre» menskih prilik odpadel. Zato sklicuje sindikat redni letni občni zbor za nedeljo, 19. t. m., ob 9. uri v ul. Ruggero Manna 29. Zaradi izredne važnosti predlogov na dnevnem redu so vsi člani naprošeni, da se občnega zbora gotovo in točno udeležijo. Glavni odbor. SLOVENSKO GOSPODARSKO UDRUZENJE sporoča, da je za nedeljo, 19. t. m., napovedani redni obč ii zbor zaradi mraza preložen na nedeljo, 18. marca. TOVARNA Ihimic KRM IN - CORMONS TELEFON ŠT. 32 Izdeluje vsakovrstno pohištvo, spalni-cc, jedilnice, kuhinje itd. Izvrši vsako delo po naročilu. Prodaja po tovarniških cenah, jamči za solidno delo. Po hodniku je bolj tekla kot hodila. Pred vrati si je popravila lase. Čemu ji je bilo tako všeč njegovo povabilo? A, seveda — nekaj spremembe je prineslo v sicer puste in enolične večerne ure v njeni sobi. Potrkala je in vstopila. Ko je vstajal iziza mize, je bil kar v zadregi. »Upam, da Vam s svojo prošnjo ne ukradem preveč dragocenega časa«, je tiho spregovoril, ne da hi jo pogledal. »Nikakor ne«, se je nasmejala. »Veseli me, da toliko zaupate moji zgodovinski znanosti.« Ponudil ji je stol in začel razlagati, za kaj gre. Kmalu je stavila vprašanje za vprašanjem in v kratkem nista več bila pri sporni točki, ampak j'i je baron natanko pripovedoval o svojih raziskovanjih. Tu gori so bili nekoč divji tovariši! Predvsem grofje Failkenheini, ki so se spuščali v dolino in napadali mimoidoče trgovce. Med raizgovorom se je baron dvignil in potegnil iz steklene omare steklenico rdečega tirolskega vina iz domačih goric. Nalil je dva lepo upognjena stara kozarca, da se je vino zaiskrilo kot sonce in kri. Med razgovorom se je baron otresel svoje običajne zaprtosti. Govoril je prosto, vmes se je celo zasmejal. Bilo je že pozno, ko se je Marlena vrnila v svojo sobo. Prvič, odkar je na gradu, je mirna in srečna zaspala. Večerni sestanki so se ponavljali. Baron je prihajal v Miličevo spalnico in poslušal Marlenine zgodbe, brez katerih otrok ni hotel zaspati. Preden je odšel, jo je baron vedno z istim prijaznim in pričakovanja polnim glasom vprašal, ali ima čas priti k njemu. V teh večerili je od njega še nekaj zvedela, kar je le tu pa tam omenjal, namreč, da ima velike skrbi zastran posestva. Razen gradu in bližnjih gozdov so spadali k posestvu še vinogradi in travniki v dolini. Tam je ležal tudi ljubek dvorec. Ko ga je vprašala, čemu ne prebiva raje tam spodaj kot pa tu na mrzlem gradu, je pojasnil: »Moja mati hoče tako.« . Nameraval je prodati večji vinograd. Marlena si ni upala ziniti, kar je mislila. Dejala je le: »Ali ni škoda, da se tako drobi družinska posest?« Na baronovem obrazu je spet zaigral brezbrižni nasmeh in je trudno odvrnil: »Čemu? Naša družina nima blagoslova. To nima več pomena.« Najraje bi poskočila in ga stresla, da se zbudi iz brezbrižnosti. Pogledala ga je. Ni bil_ mehak človek — nasprotno. Toda biil je občutljiv in ga je v notranjosti prav gotovo peklo, da mora mirno gledati, kako se drobi posest. Kako je do tega prišlo? Prav gotovo je v zvezi z vojnim časom — z njegovo ženo, katere ime se v gradu ni nikoli omenjalo. Samo enkrat je Mihec pri kosilu vprašal: »Očka, je res, da je zdaj moja mama angel v nebesih? Marlena je to rekla.« Stara baronica je izbruhnila v hripav smeh: »V nebesih? — \ vicah se cvre, tja spada. Nikar ne verjemi pravljicam.« Otroku so se zasolzile oči. Marlena je pogledala barona. Žila na sencih se mu je nabrekla. Lahna rdečica je spreletela njegov obraz. Ni spregovoril nobene besede. Starka je pa še hreščala: »Angel — kaj takega! Angel!« Marlena še ni nikdar slišala tolikega prezira v človeškem glasu. Se eno odkritje se je odprlo Marleni; skoraj bi jii kri zledenela od groze. Nekega večera je šila zgodaj v svojo sobo. Bila pa je nemima in ni mogla zaspati; vstala je, da si poišče kako knjigo. Toliko se je v gradu že spoznala ter je vedela, da večine knjig ni v knjižnici, ampak da leže nagrmadene v okrogli sohi v stolpu: Urno je pohitela po polžastih stopnicah navzgor. Ko je prišla do vrat, ki so vodila na galerijo nad glavno dvorano, je opazila svetlobo skozi špranje. Previdno je odprla vrata in pogledala v dvorano. (Nadaljevanje v prihodnji številki)