Štev. 153,
U)W » torek, dne i jmijn 1908.
1110 XXXVI.
nw.--.jf.':
Velja po poŠti:
«a ceki leto naprej	K 26'—
«a pol leta „	„ 13-—
»a ietrt leta „	„ 6 50
dt en mesec „	„ 2'20
V upravništvu:
■ji celo leto naprej	K	22*0
s a pol leta „	„	11-20
»a ietrt leta „	„	5-60
-r* en mesec „	„	1-90
J* poSItj. na dom 20 h na mesec.
f^asamezne Stev. 10 h.
Uredništvo ie » Kopitarjevih ulicah St 2 (vhod Jei
—- dvorISie nad tiskarno). — Rokopisi s*
ie vraiajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Ste v. 74.
Političen list za slovenski narod

Inserati: Enostop. petitvrsta (72mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, Izvzemšl nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
Upravriištvo ie v Kopitarjevih ulicah itev. 2. —
----Vsprejema naročnino, inserate lw
reklamacije. UpravnISkega telefona itev. 188.
3T~ Današnja številka obsega 4 strani. ""*C
Ob tfuanalsti url!
{Iz krogov primorske duhovščine.)
Trst, 2. julija.
Z ozirom na včerajšnji »Narodov« članek o »klerikalizmu ob Adriji« je najbolj primerno, da objavimo sledeči nam došli dopis:
Ni dolgo temu, sem bral v »Slovencu«, da hladno gleda, kaj se godi v Istri. Vem, da je mislil tako-le: Vseeno nam je, kaj zahteva prepotentno liberalno učitelj-stvo od sedanjega ravnotako liberalnega politiškega vodstva tržaškega in istrskega, gospodje naj se medseboj pomenijo kakor se hočejo. Položaj je namreč ta, da hočejo ob prihodnjih istrskih in tržaških deželnozborskih volitvah učitelji mogočno nastopiti, meneč, da imajo poleg svoje koprske modrosti tudi že moč v rokah. Seveda — če bi bil »Slovenec« sploh mislil,da zdaj še gibanju v Istri ni prisojati velikega pomena, bi se zelo motil. Nasprotno, mi poživljamo »Slovenca« in pristaše S. L. S., ki so nam zlasti zadnji čas prišli na pomoč, da nas še nadalje podpirajo, kajti ni ga pomembnejšega časa za nas, kot je ravno sedanji.
Hočem čisto objektivno premotriti položaj pri nas. Duhovščina je ločena; mlajša je svoje delovanje zasnovala na čisto drugi podlagi kot stara. Ne sme se pa misliti, da obstoja med njima kako odkrito nasprotstvo, tudi niso pri stari stranki sami stari možje, temveč marsikateri starejši gospod je tok novega časa popolnoma umel in v tem smislu dela. Kar ovira socialnopolitiško in izobraževalno delo na krščansko-demokratiškem temelju, to so tisti, ki so tako silno miroljubni, potrpežljivi ali pa tudi nemarni, da ne vidijo, kako se okoli njih bohotno pase brezver-stvo in indiferentizem. Ne da bi hotel koga žaliti, iz svoje dušnopastirske izkušnje mirne vesti smem trditi, da je brezvesten tisti, ki bi ob takih razmerah še nadalje držal križem roke! Huda beseda, pa resnična in pravična in upam si jo pred vsakomur zagovarjati. V zadnjem času pa, to se mora priznati, je pretežni del duhovščine pri različnih naših podjetjih v tržaški škofiji pokazal, da je požrtvovalen in da se hoče znebiti sramotnega jarma dosedanjega politiškega vodstva.
Le pomislimo! Ce bi ne bila duhov-
ščina dozdaj podpirala te politike, presneto malo kandidatov »Edinosti« bi sedelo v različnih zastopih in si svoje narodnjaško delo dalo bogato povračati z udobnostmi tega življenja. Če se ločimo od te za nas poniževalne politike, ne bo škoda na naši strani. Ne pustimo se vendar trapiti z različnimi frazami. »Edinost«, »Narod«, »Slovenska Misao« itd. pišejo zadnji čas neprestano, da bi mi s secesijo škodovali narodni ideji. To je le »šlager« najpreprostejše vrste. Nedavno je v Skednju tisti nazunaj tako konciliantni, v resnici pa skozinskoz liberalni Rybar govoril o potrebi sporazuma med Slovenci in Lahi, dočim so taisti voditelji pred leti Slovence uprav besno fanatizovali proti drugo-rodcem. Kar je zdaj za Rybafa prav, nam tudi pristoja. Podlaga za narodnostno sporazumljenje v Istri je dosežena, narodni boji ne bodo imeli več prejšnje oj-strine. Gospodarska in kulturna vprašanja bodo stopila v ospredje. In pri tem so krščansko-socialni elementi v deželi v prvi vrsti udeleženi, posebno, ker na eni strani pritiskajo socialni demokrati, na drugi pa narašča tudi med Italijani krščan-sko-socialna organizacija. Ali naj mi potem zaostanemo različnim advokatom na ljubo?
Sicer pa neglede na ta moment, nalagajo potrebo kulturne in politične organizacije tudi drugi tehtni momenti. Politika dosedanjega vodstva je liberalna. V tem znamenju zadnji čas snujejo visoko-šolci po okolišu knjižnice, med katere vti-hotapljajo različne ateistiške in nenravne knjige. To mora zdramiti krščanske može, kjer še spijo. Edinjaško glasilo priporoča Wahrmundovo knjižuro in knjižuro znanega Masarykovega Sanha Pansa N. Dr-tine. Najhujši so pa mlajši učitelji. Odlikujejo se po klasični nevednosti na vseh poljih, zato so pa tembolj zagrizeni. Forci-rajo liberalizem. Zato je dobro, da se jim že zgodaj stopi na prste, če ne, nas prehitijo. Da hočejo imeti dva poslanca iz svoje srede in da so tozadevni spomenici že poslali dosedanjima pol. vodstvoma, to je »Slovenec« že objavil. Pomniti pa je tudi treba, da liberalni učitelji in učiteljice razširjajo s prav oficijelno marljivostjo »Svobodno misel« po deželi. Neki učitelj brani otrokom udeležiti se procesij križevi teden. Odsvetujejo otrokom in starišem hoditi ob nedeljah k sv. maši. Drugi rasvet-Ijenci zopet delajo zgago pri kanoniških vizitacijah pri sprejemu škofa itd.
Volitve se bližajo. Oglejmo si ljudi, predno jih bomo volili ali voliti priporočali. Ni dosti, da so katoličani, biti morajo odločni katoličani na krščanso-social-nem kulturnem in političnem programu! Tudi ministrski predsednik baron Beck je dober katoličan, ki vestno opravlja verske dolžnosti, toda če bi imeli liberalnega ministra, ki bi znal napraviti red na avstrijskih vseučiliščih in izvojevati enakopravnost katoliških dijakov z drugimi, stokrat ljubši bi nam bil kot Beck. To je gotovo, da se bosta ob volitvah Mandič in Spinčič priduševala, da sta katoličana. Saj sta celo duhovnika. Nista pa krščanska socialca, demokrata in zato naj se le dasta volit od liberalcev in svobodomiselnih učiteljev, s katerimi sta prijatelja. Mi pa snujmo vsepovsodi naše organizacije in znebimo se spon edinjaške politike, naj se zgodi, kar hoče.
NulnooejSa politična poročila.
(Posebna poročila »Slovencu«.)
Nemški dijaki v Inomost, Gradec in Prago.
M o n a k o v o , 7. julija. Tu dela dunajski vseučiliški docent, jud Ludo von Hartmann nato, da bi prišli tukajšnji svobodomiselni dijaki to jesen v Gradec, Inomost in Prago, da pomnože število liberalnega dijaštva. Ker pa jeseni na avstrijskih vseučiliščih brezdvomno zopet izbruhnejo nemiri in ker bi vmešavanje dijakov iz nemškega cesarstva vedlo do ojstrih konfliktov, je bavarsko naučno ministrstvo ravnokar izdalo energičen opomin na dijake, naj se ne inskribirajo na avstrijska vseučilišča.
Nervoznost v Nemčiji.
B e r o I i n , 7. julija. Z ozirom na članek bivšega poslaniškega svetovalca vom Rath, ki je pisal, da se v Londonu vrše med avstrijskim poslanikom grofom Mennsdorfom, angleškim drž. tajnikom za zunanje zadeve Greyem in angleškim kraljem Edvardom pogajanja, da bi se Avstrija pridružila ententi Anglija-Rusija-Francoska, vlada v tukajšnjih diplomatiš-kih krogih velika nervoznost.
Skrbni justični minister.
R i 111, 7. julija. Pravosodni minister Orlando pošlje v kratkem mnogo sodnij-skih avskultantov na poučno potovanje v Avstrijo. Nemčijo, Angleško in Francosko.
da študirajo pravosodne razmere v inozemstvu ter spoznajo različne narode in dežele, kakor je povedano v tozadevnem dekretu.
Kaj hoče kralj Edvard v Išlu?
B e r o 1 i n , 7. julija. Nekateri tukajšnji diplomatski krogi trdijo, da hoče kralj Edvard angleški v Išlu pridobiti cesarja Franca Jožefa za to, da se Avstrija približa Angliji in Rusiji, ne da bi se zato sprla z Nemčijo. Na ta način bi Avstriji bila za-gotovoljena interesna sfera do Soluna.
Absinth prepovedan.
B e r 11 , 7. julija. Tu se je vršilo splošno ljudsko glasovanje o več postavah, sklenjenih zadnji čas od švicarskega zveznega sveta. Ljudstvo je med drugim potrdilo tudi postavo, ki prepoveduje izdelovati in točiti absinth. (Proti absinthu je upeljal energično akcijo profesor dr. We-bcr. ki je dokazal na podlagi 18 letnega zdravmškega delovanja, da absinth povzroča mnogokrat epilepsijo in sploh uniči živčevje.)
Obsodba »Matina«.
Pariz, 7. julija. Kakor znano, je »Matin«, najhujši senzačni list in je vedno na »razpolago kulturnim borivcem«. Ta list je stal zadnji čas na strani velikega goljufa, finančnika Rochette, ki so ga zaradi njegovih umazanih špekulacij zaprli. »Matin« je svojčas delal veliko reklamo za Rochettova podjetja, da bi ga vzdržal. Zato je Rochette »Matinu« plačal za eno vrsto 300 frankov! Ko je pa Rochette že sedel v ječi, mu je »Matin« pisal, da bo od vlade izposloval, da bo oproščen, ako da »Matinu« na razpolago materijala proti senatorju Humbertu, ki je »Matinu « ne-všečen. Vlada se namreč »Matina« zelo boji in mnogokrat se je zgodilo, da so »Matinovi« ljubljenci postali ministrski uradniki in ministri. To pot pa je senator Humbert »Matina« tožil, ko je izvedel, kaj ta list zahteva od Rochetta. Pri sodišču so razsodili tako-le: »Matin« se obsodi na globo 50.000 frankov. Obsodbo mora objaviti na prvi strani, če ne, plača za vsak dan zamude 100 frankov. Obsodbo mora »Matin« na svoje stroške objaviti v 50 pariških, 100 provinčnih in 50 inozemskih listih. Ta obsodba je »Matinu« strašno škodovala. Od 500.000 naročnikov jih je izgubil 300.000! To je pač začetek konca.
LISTEK.
Profesor Vairoslav jajic.
(Dalje.)
Leta 1864. so se združili Jagič, Fr. Rački in I. Torbar ter začeli izdajati s podporo tedanje ilirske, sedaj hrvaške Matice »Književnik, časopis za jezik i povest hrvatsku i srbsku i za prirodne znanosti.« Duša temu podjetju je bil Jagič. Urejeval je list in spisal zanj mnogo uzornih razprav in ocen.
Ko so osnovali jugoslovansko akademijo znanosti in umetnosti v Zagrebu, se je Jagič z ognjenim navdušenjem in z vsemi svojimi duševnimi silami oklenil tega zavoda. Po Daničičevem odhodu v Bel-grad je bi Jagič nekaj časa tajnik akademije in spisal in izdal v akademijskih spisih več samostojnih knjig in razprav. Omenja naj se tu izborilo njegovo delo: »Historija književnosti naroda hrvatskoga i srbskoga. I. Staro doba.« V tej koreniti knjigi opisuje Jagič razvoj starosloven-ske in starosrbske (hrvaške) književnosti vrlo lepo in učeno, da je jako obžalovati, ker Jagič ni dovršil tega dela. Izmed neštetih niegovih spisov v »Radu« in v »Starinah« oba ta zbornika sta glasili aka-
demije — naj se navede ta le jako znamenita, duhovito in interesantno pisana razprava: »Gradja za slovinsku narodnu poeziju. Dio prvi. Historijska svjedočan-stva o pjevanju i pjesničtvu slovniskih naroda.« V tej epohalni razpravi je obrazložil Jagič svoje interesantne, globoko premišljene nazore o narodni slovanski epiki. Razun tega hranita »Rad« in »Starine« izza tiste dobe nepregledno vrsto točnih ocen in književnih obznan izpod Jagičevega peresa.
Posebno važno je v Jagičevem delovanju 1. 1876. Kar je nameraval Dobrov-sky s svojim »Slavinom« pa s »Slovan-ko«, kar je vzbujal Jordan po svojih »Jahrbiicher fiir slavisehe Literatur. Kunst und Wissenschaft«, in kar je snoval Miklošič s svojo »Slavisehe Bibliothck«, to je sprožil Jagič v omenjenem letu z zbornikom »Archiv fiir slavisehe Philologie«, katerega je začel izdajati v družbi z A. Leskienom in W. Nehringom, in katerega je namenil strogo znanstvenemu raziska-vanju slovanskega jezikoslovja. Poleg imenovanih učenjakov so se kot sotrud-niki pridružili Jagiču še drugi, kakor: Bruckner, Gebauer, Jireček, Miklošič, Novakovič, Wesselovsky, naši Oblak, Murko, Strekelj in p. Stanislav Škrabec, in tako je ta zbornik postal tekom let naj-izbornejši, kar jih izhaja po slovanskem
svetu. — Koliko odličnih, obširnih razprav je nagromadil Jagič od I. 1876 pa do danes - v dolgi dobi 32 let — v svojem »Ar-chivu«, kateremu je urednik in najplodo-vitejši in najodličnejši sotrudnik. In koliko znamenitih, duhovitih ocen je objavil v teh letih v »bibliografičnem pregledu« tega svojega lista! Tu ocenjuje in naznanja vse učene knjige in znanstvene razprave, kar jih prihaja na dan po vsem ogromnem slovanskem svetu. Od Trdinovih in Va-ljavčevih narodnih pripovedek pa do najimenitnejše učene knjige petrogradske ali dunajske akademije— vse zanima dičnega učenjaka, in večkrat se je omenjalo po slovenskih časopisih in listih, s kako bistrim očesom in ljubeznivim zanimanjem zasleduje Jagič v teh poročilih tudi neznatne književne proizvode našega malega naroda.
In vsi ti brezbrojni sestavki in vse te neštete Jagičevc ocene v »Archivu« so samo kleno zrno, dovršena dela. Taka dela more pisati le mož. ki ima toliko vsestransko temeljitih študij, toliko obsežnega znanja, ki pozna ves slovanski svet in vse za slovansko jezikoslovje važne kraje iz lastne izkušnje, pridobljene na mnogih potovanjih — to vse more pisati in vstvar-jati edini Jagič. Njegove razprave se posebno odlikujejo po lahkem, prozornem slogu, po nenavadni spretnosti, s katero
obdeluje predmet, in po čudoviti, fascinu-joči bistroumnosti. In prav tako izborne, da, nedosežne so njegove brezštevilne ocene, pri katerih se ravna po geslu: »sua-viter in modo, fortiter in re.« Jagič je brezdvomno pravi vzornik znanstvene kritike.
Jagič pa ni omejil svojega delovanja po 1. 1876. edino le na svoj »Archiv«. Izdal je v teh letih tudi mnogo samostojnih del. Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti je začela po njegovem nasvetu vnovič in kritično obelodanjati proizvode dalmatinsko - hrvaških (dubrovniških) pisateljev pod naslovom: »Stari pisci hrvatski«. Več slovečih del teh starih pisateljev je Jagič sam uredil. V Berolinu je izdal dva prevažna staroslovenska spomenika, zografski (1. 1879) in marijanski (1. 1883.) Oba ta spomenika je opremil z obširnima temeljitima uvodoma in ju izdal v taki dovršenosti, da veljata obe ti izdaji v vseh ozirih za klasični, za vzor sličnim publikacijam. V Petrogradu je prišla na svitlo njegovi izdaja »Zakona Vinodolske-ga« (1880), kakor tudi važno njegovo delo »Specimina linguae palaeoslovenicae« (I. 1882.) Za nas Slovence sta posebno zanimivi dve Jagičevi deli, ki globoko segata v zgodovino našega slovstva in prinašata zanjo prevažne tvarine. Prvo delo je izšlo I. 1885 pod naslovom: Pisma Dobrovske-
Znanost In umetnost.
Prihajač. Povest. Spisal dr. Detela. Ljudske knjižnice 7. zvezek. Ljubljana 1908. — Zopet nas je »Ljudska knjižnica« razveselila s povestjo iz domačega kmečkega življenja izpod peresa enega naših najboljših ljudskih pisateljev, dr. Detele. Povest »Malo življenje«, ki izšla iz njegovega peresa v 4. zvezku »Ljudske knjižnice« in povest, ki jo od njega zdaj objavlja »Dom in Svet«, sta priljubljenemu pisatelju zagotovili odlično mestu v vrsti naših so-aobnih ljudskih romanopiscev, pričujoča pa mu pridobila še več simpatij. O vsebini nočemo ničesar izdati, toliko povdarjatno, da je resno slikano življenje na kmetih, da so značaji ostro iu živo zarisani in da je vsa smer dela tako blažilna in povzdigujoča, kakor smo sploh navajeni pri Deteli, ki ustvarja dela trajne vrednosti brez ozira na novodobno hitrominljivostrujarstvo. Ne dvomimo, da bo »Prihajača« naše ljudstvo z velikim zanimanjem bralo. Naša izobraževalna društva, ki imajo knjižnice, naj si jo vsa tiaroče, kajti na ta način si bodo obogatila knjižnico in ljudstvu nujala lepega beriva. Pri tej priliki opozarjamo na vse dosedaj izišle zvezke »Ljudske« in »Leposlovne knjižnice«, od vsake je že sedem zvezkov. 14 zvezkov — to tvori že malo knjižnico, ki bo zelo prav prišla vsem društvom po deželi. Dandanes, ko nasprotniki tako zelo snujejo knjižnice, moramo gledati, da naše čimdaljebolj izpopolnimo. Cena 90 vin., vez. 1 K 70 vin. Posebno ugodna prilika za nabavo obeh knjižnic se nuja zdaj. ko je kakor smo izvedeli, cena »Leposlovni knjižnici« zelo znižana. Dobi se v »Katoliški Bukvarn i« v LJubljani.
»Slovenska sveta maša« za mešan zbor s spremljavo orgelj, zložil Janez La-harnar, H. natis, je ravnokar izšla v zalogi »Katoliške Bukvarne«. — Lahka, zelo melodijozna slovenska maša odgovarja popolnoma velik potrebi naših zborov na deželi.
Državni zbor.
Dunaj, 6. julija.
Utrujen parlament.
Bila je velika napaka, ker je parlament prekinil seje od 21. grudna do dne 2. aprila. Zgodilo se je sicer z namenom, da more med tem proračunski odsek mirno zborovati ter rešiti proračun. Toda vsaj dvakrat na teden bi bila inogla zborovati poslanska zbornica. V dobrih dveh mesecih bi bila rešila več predlog, ki sedaj čakajo rešitve. Pa tudi razni drugi odseki bi bili pripravili novega gradiva. Ta velika napaka se sedaj maščuje.
Ko žge poletno solnce in je klasje zrelo, tedaj mnogi poslanci nimajo obstanka v parlamentu. Eni beže s pekočega dunajskega tlaka v kopališča, drugi domov h koscem in žanjicam. V zbornici pa tavajo izmučeni poslanci, ki redno obiskujejo zbornične in odsekove seje. Brez šale, človek se s časom utrudi duševno in telesno, ako v sparjenem zraku samo posluša dolge ure dolgočasne govore. Tej utrujenosti pa se pridruži še nervoznost. V takem »razpoloženju« zbornica pač ni zmožna, da bi v štirinajstih dneh rešila še dogo vrsto važnih zakonov. Zvišanje novincev za deželno brambo, odškodnine reservistom, melioracijski zakon, 'izboljšanje plač državnim uslužbencem, zvišanje žganjarine, to so vprašanja, ki zahtevajo premisleka in časa. Sicer je res, da
ga in Kopitarja« (1808—1828), drugo pa I. 1897.pod naslovom: »Nova pismaDobrov-skega, Kopitarja i drugih jugozapadnih Slovanov«. V tej zadnji knjigi je korespondenca Kopitarjeva. Metelkova, dr. Zupanova, Primčeva z drugimi slovanskimi veljaki. Obema tema zbirkama, ki sta prevažni za zgodovino slovenskega in slovanskega jezikoslovja, je Jagič dodal temeljite uvode. Mimo teh samostojnih del je več njegovih učenih razprav objavila v svojih izvestjih cesarska akademija znanosti na Dunaju, n. pr. 1. 1900. »Zur Ent-stehungsgeschichte der kirchenslavischen Sprache«, kjer podaja točno v kronološkem redu dela onih mož, ki so se bavili s tako zanimivim staroslovenskim vprašanjem, pretresuje kritično njih nazore, hipoteze in končno sam pove svoje stvarno mnenje o tej zadevi.
Naravnost epohalnega pomena je še neko drugo delo, katero je zasnoval baš Jagič, in za katerega je pridobil kot so-trudnike vse sedanje glasovite slaviste. Mislim na »Enciklopedijo slovanskega jezikoslovja«, katero slovanski filologi že dolgo težko pogrešajo. S tem literarnim podjetjem bo pač Jagič postavil venec svojemu učenemu delovanju.
(Konec prihodnjič.)
so poslanci imeli dovolj časa za proučevanje teh vprašanj, res pa je tudi, da se brez razprave ne sklepajo zakoni, ki so velikega finančnega in gospodarskega pomena. Tudi tu velja pregovor: Ura izgubljena, ne vrne se nobena. Vlada hoče sedaj nadomestiti zamujeni čas. Račun pa ji prekrižajo nemški kričači s Češkega z nujnimi predlogi. Ker so nameni teh demonstracijskih predlogov prozorni, obsojajo jih celo liberalni poslanci iz planinskih dežel. Skoraj gotovo se zasedarije konča z »mačkom«.
Slovenščina v uradih.
Poslanec Žitnik in tovariši so na ministra za pravosodje in. po'jedelskega ministra vložili naslednjo interpelacijo:
Na Kranjskem je še mnogo skupnih zemljišč, katera čakajo razdelitve in uravnave lastninskih pravic in zemljiške knjige potom agrarske operacije.
Pri tem delu imajo sodnije in politična oblastva na Kranjskem, v katerih imenu deluje agraska komisija, opraviti skoraj izključno — izvzemši nemško prebivalstvo na Kočevskem — s slovenskimi prebivalci, od katerih je redko kdo v besedi in pisavi zmožen nemškega jezika.
Razsodbe agrarnih komisij, kakor tudi sklepi, odloki in naznanila sodelujočih sodnij se izdajejo posameznim udeleženim zemljiškim posestnikom.
Iz teh razsodb z razlogi, sklepov itd., ki obsegajo večkrat več pol papirja, naj vsak udeleženec razvidi svojo priznano ali odrečeno pravico do razdeljenega zemljišča, da more izvajati tudi pravne posledice.
Da pa morejo te razsodbe in sklepi ustrezati svojemu namenu, morajo se izdajati v jeziku, ki ga razumejo opravičenci, za slovensko prebivalstvo torej v slovenskem jeziku.
Večkrat pa se dogaja, da navzlic praktičnim namenom in dotičnim ministrskim ukazom slovenske stranke dobivajo nemške rešitve.
Tako je 63 posetnikov v čisto slovenski vasi Slavina na Notranjskem dobilo v agrarni zadevi dvanajst strani obsežen sklep od okrajnega sodišča v Postojni pod št. I. 307/8 z dne 20. maja 1908 v nemškem jeziku, ki ga skoraj nobeden ne razume.
Jasno je pač, da niso bili merodaini stvarni razlogi, ki bi upravičevali ta nemški sklep za slovenske posestnike. Jasno pa je tudi, da more marsikateri udeleženec trpeti škodo, ker ne razume nemškega sklepa. To pa gotovo ni namen agrarne operacije, in pa naši sodbi se to dogaja le vsled okornosti in zložnosti obla-stev, ki se ne znajo ali nočejo prilagoditi dejanskim potrebam življenja.
Zato vprašajo podpisani:
Ali so te razmere znane gospodoma ministroma za pravosodje in poljedelstvo in ali hočeta ukreniti, da bodo dotična oblastva iz stvarnih razlogov slovenskim strankam povsod, koder bivajo Slovenci, izdajala le slovenske razsodbe in sklepe?
Delavsko zavarovanje.
Zbornica danes nadaljuje razpravo o nujnem predlogu poslanca Elderša in tovarišev, ki zahtevajo reformo zavarovanja za slučaje bolezni in nezgod. Danes sta govorila za nujnost glavna govornika pl. Stransky in Tuller ter predlagatelj. Nato je zbornica soglasno pritrdila nujnosti.
V nadaljni stvarni razpravi je minister za notranje posle baron Bienerth izjavil v imenu vlade, da priznava to veliko socialno - politično vprašanje in potrebo reforme v tem oziru. Načrt je skoraj gotov in ga vlada predloži v jeseni dne 3. novembra. (Odobravanje.) Vlada pa hoče obenem raztegniti to zavarovanje na širše sloje. (Živahna pohvala.)
Govorita nato Eresl in Bizek. — Ax-mann predlaga resolucijo, ki poživlja vlado, naj dobe tudi taki zasebni uradniki državne prispevke k rentam, ki imajo enake razrede, kakršni se uvedejo po postavi o starostnem in invalidnem zavarovanju. — Loser predlaga, naj se vzame na znanje ministrov odgovor in naj se zakonski načrt o delavskem zavarovanju gotovo predloži zbornici 3. novembra.
Komenskega šola.
Nato odgovarja naučiti minister na interpelacijo nemških poslancev z ozirom na češke izkušnje na dunajski češki zasebni šoli. Minister je rekel, da se ne uvajajo na Dunaju češke izkušnje, ker se smatra, da so napravljene v Breclavi. Naglaša, da je naznanil besedilo razglasa o tej zadevi že 5. majnika v proračunskem odseku, ne da bi bil kdo ugovarjal. Pravice javnosti pa ne podeli nenemškim nižjeav-strijskim šolam, ker je po razsodbi državnega sodišča edino nemščina na Nižje-Av-strijskem deželni jezik. (Horsky: »Kaj pa 450.000 Cehov na Nižje-Avstrijskem!«) — Minister končno še izjavi, da ni mogoče
| podeliti Komenskega šoli pravice javnosti. Minister ni rekel, da umakne odlok.
Nujni predlogi nemških poslancev s Češkega.
Ker Nemci nočejo umakniti svojih nujnih predlogov je položaj poslabšan. Nemški svet za Češko je izdal oster oklic proti počehovanju uradov na Češkem in napoveduje 40 protestnih shodov. Beck pa le ni izgubil upanja, da reši položaj. Jutri je napovedana ožja seja klubovih načelnikov, na katerem skrči svoj maksimalni program na sledeče točke: Severna železnica, vojaški predlogi, melioracijska predloga in pa davek na avtomobile. Vlada upa, da to izvede. Stranke pa žele, naj bi še ta teden zaključili zasedanje. »Nem-škoradik. korespongenca« objavlja komunike, ki naglaša, da se je po nemških nujnih predlogih poostril položaj še zato, ker se hočejo pečati z narodnimi vprašanji tudi krščanski socialci in ker vlada na Češkem mogočno protestno gibanje, ker vlada načrtoma uvaja po uradih in oblastih češčino. V nedeljo so napovedani po nemškem Češkem protestni shodi.
Hišni davek.
Jutri vlada predloži reformo hišnega davka, ki se zniža za 8-5 milijona kron.
ITALIJA SE PRIPRAVLJA.
Pari z, 6. julija. »Figaro«, ki po re-valskem sestanku pridno hujska proti tro-zvezi, komentira obširno sklep italijanskega parlamenta, ki je skoro soglasno sklenil dovoliti velikanski kredit za utrdbo meje proti Avstriji. Piše, da Italiji preti zgolj od za vezne Avstrije, ki se pridno ob meji utrja, nevarnost, ker bi avstrijska armada z lahkoto zasedla Benečijo in Lom-bardiio. Zdaj da je ta nevarnost odstranjena. Trozveza da ničesar pozitivnega ni storila in je celo Italijo izpostavljala nevarnosti sovražne invazije (!).
P e r ti g i a, 6. julija. Italijanski generalni štab potuje ob jadranski obali, da študira, kako v slučaju napada od sovražne strani braniti jadransko obal. Prihodnje velike vaje kopne armade in mornarice v Markah in v Umbriji bodo imele namen, pokazati, kako bi se vršila obramba jadranskih pokrajin.
ZOPET USTAJA NA FILIPINIH.
Manila. Tukaj je anonimnim potom pričela krožiti okrožnica, koja poživlja vse lodoljube na Filipinih, naj prično z ustajo. Teh okrožnic kroži na tisoče po mestu in po deželi in dosedaj ni bilo mogoče dognati, od kje prihaja iu kdo jo je razširil med ljudstvom. Na okrožnici so stari, ta-kozvani kabalistični znaki, kakoršnih se je svoječasno posluževala organizacija Ka-tipunanov. V letaku se očita Američanom, da so prinesli deželi tiranstvo mesto svobode i i! da Američani nimajo druzega namena, nego domačine izkoriščati in jih držati v sužnjištvu. Nadalje se imenujejo Američani v okrožnici nesramne, nepoštene in pijančevanju podvržene lopove. Tudi moralo ameriških žensk ožigosa. Dokler se ne prične ustaja, priporoča imenovani cirkular, naj domačini trebijo Američane potom zavratnih umorov, požiga in uničevanja poljskih pridelkov in živine. Listina se konča z besedami: »Živeli Filipinci in smrt Američanom!«
Dnevne novice.
+ >Novo izdajstvo koroških Soven-ccv« so iznašli nekateri slovenski liberalni listi in »Rdeči Prapor«, ker je dr. Šuster-šič, oziroma »Slovenski klub« umaknil neki nujni predlog v koroških zadevah. Ti na svetu najslabejše informirani iisti seve ne vedo, da je to stori! »Slovenski klub« na nasvet poslanca Grafenauerja in da ofi-cijelno glasilo koroških Slovencev, »Mir«, nima nič proti temu. Zakaj se je to storilo, seve liberalnim slovenskim listom ne bomo razlagali, ker vemo, da vse le pokvarijo.
+ »Narodove« informacije. »Slovenski Narod« je včeraj med brzojavkami poročal, da je dvorni svetnik Dobida poklican v finančno ministrstvo. To vpoklicanje g. Dobide v finančno ministrstvo ni za či-tatelje »Slovenca« nikaka novica več, »Slovenec« je o tem že davno poročal. Na predsedstvo tukajšnjega finančnega ravnateljstva je prišel včeraj le dotični mini-sterialni odlok s tozadevnim dekretom za Dobido. To, kar je vedelo naše uredništvo že davno — prijavili smo to 27. junija, namreč tisti dan,kot je datovan dotični mi-nisterialni odlok to je izvedelo uredništvo »Slovenskega Naroda« šele včeraj, ko je bilo informirano iz tukajšnjih uradniških krogov ter je napravilo iz te ljubljanske informacije prvo najvažnejšo brzojavno informacijo, ki se je spisala v Ljubljani. To, kar je prijavil »Slovenec vže 27. junija, o tem poroča »Slovenski Narod« brzojavno šele 6. julija, a hoče kljub temu
veljati kot najbolje informiran slovenski list.
+ Dva nova telovadna odieka. Iz
Logatca. Nova odseka je dobila Z. T. O. v nedeljo, 5. t. m., na god sv. bratov Cirila in Metoda v Logatcu. Ustanovila sta se namreč v eni fari kar dva telovadna odseka. Lepo je govoril navdušenim mladeničem predsednik zveze, br. dr. Lovro Pogačnik. — V Gor. Logatcu je pristopilo k odseku 21 telovadcev, v Dol. Logatcu pa 32. Naj se razvijata ta dva najmlajša odseka in naj širita ogenj zavednosti in prosvete po vsej dolini!
+ Jadranskega klerikalnega zmaja z milotožnim javkanjem pobija neki liberalni učiteljček v včerajšnjem »Narodu«. Posebno ga peče, da kaplan Čok izvrstno dela v Sv. Ivanu za krščansko-socialno organizacijo in da iz Ljubljane hodijo naši somišljeniki predavat v tržaško okolico. Presneto se moti člankar, ki piše, da F. Terseglav predava po tržaškem okolišu pri »zaprtih vratih«. Dr. Krek, dr. Lampe in F. Terseglav so vsigdar po tržaškem ozemlju govorili pri široko na stežaj odprtih vratih in bodo še dostikrat govorili, ako jim Bog da in ljubo zdravje. V Bo-Ijuncu smo celo pod milim nebom govorili in shod je bil napovedan celo cel teden preje — »Edinjaši« pa so se bali priti, ker bi si bili vrli Boljunčani, ako bi bili sitnosti stresali, gotovo ogledali liberalne hrbte in pete! Gospod Grmek, preko vas in kljub vam bomo organizirali krščansko-socialno Primorje in vaše pisanje nam bo najbrž še bolj pomagalo, da bomo uspešneje delali! V Škofjo Loko pa pride gotovo 50 primorskih fantov vnemat se za pametno organizatorično delo in ravno v Sv. Ivanu boste najprej videli sadove tega prizadevanja. Tako je in na tem ne bo nič izpremenila po »Narodu« obilo prelita tinta.
+ »Kmečka zveza« ima shod v nedeljo, dne 12. t. m., v Mokronogu. Poročat prideta poslanca gg. dr. Lampe in Mandelj. Možje, na noge!
+ Konferenca za pomoč proti suši se vrši danes v poljedelskem ministrstvu. Mnogo zaslug ima na tem med drugimi poslanec dr. Korošec. Na južnem Štajerskem vsled pomanjkanja krme prodajajo kmetje živino po 26 kr. kilo, teleta po 30 kr. kilo. Tudi žetev je tako slabo izpadla, da stojijo kmetje pred polomom. V agrarnih krogih se zahteva prepoved izvažanja krme.
+ Vseslovanski svobodomiselni dijaški shod. O vseslovanskem dijaškem shodu. kjer so se posebno slovenski liberalni visokošolci odlikovali po pustih in brez-vsebinskih govorih, so liberalni listi poročali, da so na njem bili zastopani Poljaki. Resnica pa je ta. da poljsko dijaštvo na tem shodu ni bilo zastopano, ampak se ga demonstrativno ni udeležilo, ker ga ni bila volja poslušati ondi radikalne dijaške otrobe. Liberalni listi in njih poročevalci iz Prage so se torej v reklamne svrhe grdo lagali, ker so hoteli zakriti dejstvo, da je vseslovanski liberalni dijaški shod bil strašno klavrn.
+ Otvoritev železnice Kranj-Tržič. K včerajšnjem poročiu imamo še pristaviti, da je na kolodvoru v Kranju, ki spada v župnije Šmartno, blagoslovil lokomotivo in novo železnico veleč. gosp. župnik Al. Šare iz Šmartna ob asistenci domačih gospodov duhovnikov in prof. Perneta. Slavnostni gostje so prisostvovali blagoslovu.
Ustanovi za slepce. Kakor se nam poroča, se odda meseca septembra 1908. v c. kr. vzgojnem zavodu za slepce na Dunaju dvoje mest ustanove dvornega svetnika viteza Zhishmana. Do teh ustanov imajo pravico slepi ubožni otroci obojega spola brez razlike veroizpovedanja in sicer najprej takšni, ki so rojeni na Kranjskem, potem takšni, ki so rojeni na Koroškem in naposled takšni, ki so rojeni na Štajerskem.
+ Novo reško resolucijo pripravljajo sedanji hrvaški vodivni politiki. Koalicija, v kateri imajo odločivno besedo Srbi, dela na to, da se že to jesen sklene z Mažari kompromis, po katerem bodo pristaši srbsko-hrvaške koalicije zopet prišli do vlade. Reško resolucijo so Mažari sklenili s Hrvati zato, ker so takrat rabili Hrvate proti kroni. Dognano je zdaj, da je načrt reške resolucije sestavil Košut sam. Zdaj so Mažari zopet pripravljeni s Hrvati skleniti zvezo in sicer zato, ker cesar ni hotel predsankcionirati Atidrassyjeve volivne »reforme«, ki zagotavlja Mažarom premoč, temveč zahteva pošteno preosnovo. Mažari so zato v zelo kritičnem položaju. Kompromis s Hrvati bi jim ravno zaj prišel zelo prav. Sedanji hrvaški politiki se bodo na mažarski lini zopet usedli, na čelu jim Supilo. Kam pa bodo Hrvatje prišli pod Supilovim vodstvom, to kažejo jasno dogodki zadnjih let. Mi se kot odkritosrčni prijatelji Hrvatov ne moremo za tako vrtoglavo politiko prav nič vner,,ofi
odločno obsojamo. Sedanji hrvaški vodiv-ni politiki niso hrvaški narod.
—	Dvoje nesreč. Iz Toplic na Dolenjskem se nam poroča: V soboto smo dobili precej izdatnega dežja, ki je ohladil in poživil razsušeno zemljo. Toda žal, da je po nekod padala vmes tudi toča, ki je pri žitu in po vinogradih napravila nemalo škode. Švignila je od Podturna črez Rigelj proti Lubancu. Vzela je pri žitu petino, pri trtju tretjino pridelka. — Sinoči se je v pozni uri vlila ploha med bliskom in treskom, strela je vrezala v kozolec župana Jan. Sitarja in hipoma se je zasvetlil plamen v zraku. Zgorelo je vse: poslopje, ogromna zaloga krme in kmetijsko orodje. Rešiti ni bilo mogoče nič, ker je ogenj hitro izvršil kruto delo. Najstarejši ljudje ne pomnijo, da bi bila strela tako nizko v dolini užgala. Potreba strelovodov je oči-vidna.
—	Ruski car je umrl, namreč na Je-žici gospod Ignacij Cunder, gostilničar pri »Ruskem carju«, star 78 let. Mož je bil nekdaj na Ježici zelo veljaven; vse oblasti in časti so bile združene v njegovi osebi. Od vseh spoštovan, je bil tudi od presvetlega cesarja odlikovan z zlatim križcem za zasluge. N. v m. p.!
—	Kakšno bo vreme? Bo zopet še prelepo ta mesec. Rimljansko pravilo: Ka-koršno je četrti in peti dan po mlaju, tako je cel mesec, ima svojo trdno veljavo. Po aprilovem mlaju četrti in peti dan je deževalo, oziroma snežilo, in bil je cel mesec moker. Po majnikovem mlaju je bila tretji dan predpoldnem rosica dežja, četrti in peti dan se je popolnoma zbrisalo nebo in bil je cel mesec brez dežja. Po junijevem mlaju četrti dan je bilo ponoči malo dežja, peti dan se je zjasnil, bilo je zopet brez dežja, le ob luninih spremenili: o prvem in zadnjem krajcu in polni luni je bilo tupatam nekoliko dežja, ker Heršeljnov ključ tudi nekaj velja. Vendar četrti in peti dan je gospodov, on prevlada petelina na turnu, žabe v luži in barometer na oknu. Kolikokrat je že hotel dež iti, je že kapalo, pa ga le ni bilo, ker četrti in peti dan po mlaju ni dovolil. Da, še čez n6M mlaj je vplivalo, da se vreme ni izpremenilo takoj ob mlaju, ampak je bilo šele tretji dan nekoliko dežja ponekod. Pa tretji dan le malo pomeni, ker je bil četrti in peti dan po julijevem mlaju zopet lep, zopet ni upati ta mesec dosti dežja, le ob luninih spremenili ga zna biti kaj malega, morda ob zadnjem krajcu kaj več, vendar ne dolgo.
—	Slovenska kolesarska dirka iz Trsta v Gorico je sedaj dovoljena.
—	Od državne železnice. C. kr. tržaško ravnateljstvo državnih železnic je imenovalo: za koncipijente: Hajek Friderika pl., dr. Stecchina Karola pri ravnateljstvu, za strojnega asistenta Nussbaum Franca pri kurilnici v Splitu, za asistente: Valen-čič Vlad. pri kurilnici v Gorici, Savorgnan Franca na Opčini, Masini Viktorja v Trstu prosta luka, Brce Matevža v Herpelje-Kozina. Ješe Pavla v Kranju, Miani Ar-turja pri ravnateljstvu. Pri tem imenovanju je napravilo ravnateljstvo očitno krivico nekemu slovenskemu aspirantu pri ravnateljstvu, ker ga ni imenovalo za asistenta, zato ker je zaveden Slovenec, iz-boren in splošno poraben uradnik; zato pa je imenovalo službeno mlajšega aspiranta ne Slovenca, da, dvema neslovenskima aspirantoma — juristoma — so izpregle-dali celo po pol leta. O stvari bodo govorili zadnjo besedo poslanci!
—	Navihana žepna tata. Dne 30. m. tnes. je prišel posestnik Mihael Sapčič iz Pribanc v Črnomelj na semenj kupovat par volov. Dva »mešetarja« sta izvohala, da ima Sapčič pri sebi 400 K denarja. Eden ga je pregovoril, da naj gre ž njim v neko vas pri Črnomlju, kjer bode kupil boljše in cenejše vole. Med potjo je meše-tar tarnal proti Sapčiču, da je izgubil listnico z denarjem in začel preiskovati Sap-čiča. Potegnil mu je denarnico iz žepa in vzel denar iz nje, potem jo pa vtaknil Sapčiču nazaj v žep, češ, da ni prava. Sedaj pa zavpije zadaj drugi lopov: »Tukaj je najditelj!«, nakar se je Sopčič obrnil, »me-šetar« jo je pa popihal v bližnji gozd, kamor mu je sledil tudi ta. Ko je Sapčič pogledal v listnico, je opazil, da je padel v roke lopovoma, ki sta mu pobrala ves denar.
—	Pivo. Od Device! Marije v Polju se nam piše: Na polnoštevilno obiskanem sestanku gostilničarjev iz občine D. M. v Polju in Dobrunje dne 5. t. m. v Vevčah se je sklenilo prodajati pivo vrček 22 h in tri desetinke po 14 h; poleg tega pa, da bodo z vso močjo vplivali na goste, da bodo mesto piva pili vino. Pri nas pivo-pivci odločno vztrajajo in ne pijo piva, temveč rajši vino. Ko bi se zgodilo to povsod, gotovo bi pivovarnarji prodajali pivo po prejšnji ceni.
—	Vintgar v nevarnosti. Skrajna nevarnost preti našemu prelepemu Vintgarju pri Gorjah, ki je ena izmed najvažnejših
privlačnih točk za tujski promet na Gorenjskem. Vlada namerava vso vodo tik pod Zumrom zajeti ter jo uporabiti za proizvajanje elektriške sile. S tem izgubi prelepa soteska Vintgar prav vse in ni treba omenjati, da bi se s tem učinila neizmerna škoda celi okolici in tudi Bledu. Radi tega mislimo, da je treba napeti vse sile, da se ta nakana prepreči. Mislimo, da se morajo ganiti vsa prometna društva v celi okolici, to je: v Gorjah, na Bledu, v Radovljici; na čelo cele akcije pa naj stopi »Deželna zveza za tujski promet na Kranjskem« ter naj stori najenergičnejše korake proti temu. Znano nam je, da se je svoj čas nameravalo tudi sloveči »Gesause« tako vpo-rabiti, a storili so se energični koraki, ki so tudi izdali. Res čudno je, če se na eni strani deluje od strani vlade na ohranje-nje prirodtiih krasot, na drugi pa se hoče tako prirodno krasoto popolnoma uničiti. Ali pa je ohranjenje prirodnih krasot potrebno le v nemških pokrajinah, dočim naj se v slovenskih uničujejo najlepše prirodne krasote. To zadevo najtopleje priporočamo našim društvom, ki imajo namen pospeševati tujski promet na Kranjskem. Prosimo pa tudi naše gospode poslance, naj se z vso vnemo primejo te stvari ter naj store vse, kar je le mogoče, da se ta nameravani atentat ne izvrši na naši prelepi domovini.
—	Telovadba v Črni gori. Črnogorska vlada je naprosila češko sokolsko zvezo, naj ji pošlje telovadnega učitelja, ki bo poučeval črnogorske častnike v telovadbi. Češka sokolska zveza pošlje v Črno goro g. Viljema Kukeca, kateri ostane tam tri mesece. G. Kukec je Slovenec in je sedaj vaditelj v Pragi.
—	Priden otrok. Mala Micika Kra-maršič, revizorjeva hčerka v Ljubljani, nam je poslala prvo svetlo jubilejno kro-nico za S. K. S. Z. Za malega otroka ne mala žrtev! Ko bi vsaj že vsak odrasli naš somišljenik hotel toliko žrtvovati!
—	Nova hrvatska drama. Uprava zagrebškega gledališča je sprejela najnovejšo dramo dr. Milana Ogrizoviča: »Hasana-ginica« ter jo uprizori v prihodnji sezoni. Gradivo je vzeto iz znane balade istega naslova.
—	Osješke trdnjavske obkope in druge naprave demoliraio.
—	Ustrelil je svojega kolego orožnika Rončeviča v Banjaluki neki orožnik ter potem ustrelil še sebe.
—	Angleška eskadra je priplula včeraj v Trst. Bojne ladje so sledeče: »Que-en«, »Prince of Wales«, »Glory«, »Go-liath«, »Suffolk« in torpedovka »Kussar«. Poveljnik: admiral Drury. Sprejem je bil sijajen. Angleški častniki se podajo v Lipico ogledat si ondotno dvorno žrebčarno.
—	Demonstracije proti Hrvatom so zadnje dni uprizarjali v Zadru laški abitu-rienti.
—	Toča je pobila v Noskovcih na Hrvatskem dve tretjini setev.
Mačuh na Sušaku pojenja. Zadnjih 14 dni je bil naznanjen samo en nov slučaj te bolezni.
—	Konjski tramvaj vdobi Samobor. Uporabijo zagrebško vozno gradivo, kadar bo v Zagrebu otvorjen električni tramvaj.
—	»Bogoljuba številka 7. jc izšla in bo danes in jutri razposlana.
—	Nov ročni gasilni stroj. Vladoj Pramberger v Zagrebu je izumil nov ročni gasilni stroj »Salvator«. Načelo ie isto, kakor pri aparatu »Minimax«. Prednost novega aparata je v tem, da se da uravnavati količina izpuščene vode, da je izključena nevarnost eksplozije in da je po ceni. Stroj z dvema patronama, za dvakratno uporabo, stane 40 kron. Prošlo soboto so v Zagrebu poskušali novi stroj pred strokovno komisijo. Uspeh je bil sijajen.
—	Medveda je ustrelil v Bootjacku pri Calumentu Slovenec Anton Plut. — Smrt v jami. 300 čevljev globoko je padel in se ubil v Calumetu v Ameriki 18 letni Jurij Bukove. Doma je bil pri Nemški Loki.
Ljubljanske novice.
lj Za pogorelce na Bledu priredi častniški zbor c. in kr. pešpolka Leopolda II. št. 27 v sredo, dne 8. julija t. 1., ob 8. uri zvečer na vrtu hotela »Union« velik vojaški koncert. Na programu je: Bizeli: L'Ar-lesienne; Čajkovsky: Capriccio italien; Wagner: overtura »Tannhauser«; Parma: Mina, valček iz operete »Nečak«; Neumayer: Baletna godba; Verdi: Aida; Lehar: Triumpf-koračnica. — Pri slabem vremenu se vrši koncert v veliki dvorani. Opozarjamo občinstvo na ta znameniti koncert. Ta koncert bodi jutri zbirališče ljubljanskega občinstva!
Ij Sv. maša na Rožniku bo prihodnjo nedeljo ob 8. uri zjutraj. K sv. maši na Rožnik uljudno vabi vse članice in vse somišljenike ženski oddelek »Slovenske krščansko-socialne zveze«.
Ij Varietč-predstava -Toni Darčc igra danes v restavracijskem lokalu hotela
»Union«. V družbi se nahaja znani dunajski komik Haupt. Program je decenten.
lj Osebne vesti. Deželnovladni svetnik g. Viljem Haas je poklican v c. kr. ministrstvo za javna dela. V isto ministrstvo pride tudi okrajni komisar Karol baron Schlosser.
lj Vlomi. Včeraj je neki tat vlomil vrata pri posestniku Jožefu Prusniku v Zgornji Zadobrovi št. 5 in mu ukradel 18 kron denarja, star samokres, zlat poročni prstan in dva druga zlata prstana ter srebrno uro z debelo srebrno verižico, ki je imela za obesek Marije Terezije tolar. — Tudi na Brezovici so pred kratkim lopovi vlomili v hišo Uršule Adamičeve ter ji odnesli zlat prstan in 24 kron denarja. Ravnotako so te dni prišli tatovi v stanovanje Ivana Mlinarja na Glincah in odnesli za 90 kron ženske obleke. — Predvčerajšnjim se je pa neki tat vtihotapil v hišo gostilničarja Ivana Kanca v Pod-smreki ter ukradel hlapcu Marenkotu za 34 kron obleke.
Ij Podaljšanje davčnih olajšav za Ljubljano. Davčni odsek je sklenil, da predlaga v zbornici, naj se sklene postava, po kateri se podaljša doba za 18-letno davčno prostost do 2. julija 1910. Postava naj bi veljala od 3. t. m. nadalje.
Ij Pot skozi tivolski gozd proti Spodnji Šiški je od lanske zime sem vsled sanj-kanja nad Švicarijo vsa razdrapana. Čas bi pač že bil, da bi jo magistrat ali pa športni klub spravila v prejšnji stan. Saj tod prostor sploh ni sposoben za sanjka-nje. To trde vsi ljudje, ki o športih kaj razumejo!
lj Sodnjiske ulice so zdaj do polovice s plinovimi svetilkami razsvetljene. Tudi park pred sodiščem jc deloma že razsvet-jen, a premalo.
Ij Nekaj igralcev slovenskega gledališča pod vodstvom g. Dragutinoviča gostuje za šest večerov v Našicah na Hrvaškem.
lj Preselil se je operater kurjih očes, g. Vencel Pexa, na Karlovsko cesto št. 7.
lj Prošnje aktivnih vojakov za dopust ob času žetve so le tedaj kolka proste, če so prošnje spisane na takozvani vprašalni poli, sicer pa morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, kakor vse vloge na oblastva. Te vprašalne pole se dobivajo v Ljubljani v mestnem vojaškem uradu v »Mestnem domu«, sicer pa pri pristojnem okrajnem glavarstvu, kjer se dobivajo tudi vsa druga tozadevna pojasnila.
lj Izgubila se je zlata damska ura s pokrovom, ki ima v modrem emajlu gravirano pastarico v rokokoslogu. Najditelja se prosi, da jo odda proti dobri nagradi uredništvu »Slovenca«.
lj Našel je železniški uslužbenec gospod Alojzij Bernardi med Spodnjo Šiško in prehodom južne železnice denarnico z manjšim zneskom denarja in jo oddal stražniku.
Štajerske novice.
š Mladeniški shod pni Sv. Trojici v Slov. goricah se je vršil preteklo nedeljo v najlepšem redu in ob številni udeležbi. Govorili so dr. Hohnjec, zastopnika Z. T. O., br. Vojteh Jeločnik in br. Franc Puc, zastopnik koroških Slovencev mladenič Krof iz Pliberka ter dolga vrsta drugih govornikov. Ta shod je zopet jasno pokazal, kako narašča mladeniško gibanje po Slovenskem. Obširnejše poročilo o tem shodu še prinesemo.
Razne stvari.
Iz socialne demokracije.
Brno. »Budonost« piše: Brebički socialnodemokraški odbor je pozval na odgovor sodruga Sykora, ker si je prilastil neopravičeno 422 kron. Odgovoril je svojim očitateljem v seji: »Nimam ničesar, ne dam ničesar, vsi kradete!« Ko so zagrozili s sodiščem, je odgovoril: »Potem povem, kako se pri nas krade!« Pred sodišče ni prišel.
600 poslopij pogorelo.
Iz Lvova poročajo, da je v kraju Pod-dubce pogorelo 600 poslopij. Nad tisoč oseb prenočuje na prostem.
Polovica mesta zgorela.
V Three Rivers One v Ameriki je zgorelo 300 hiš. skoraj ves trgovski del mesta.
Reforma papeževih oblastnij. Včeraj je izšel papežev dekret o reformi oblastnij svete stolicc. Dekret se deli v tri dele. Noge, roke in prste si je sam zlomil
v Hanoverju zblazneli delavec Jožef Erd-mann.
Umrl je v Peterburgu grof Nikola Iguatiev, bivši ruski poslanik in bivši minister notranjih zadev.
P. Kolb, ki letos obhaja srebrni duhovniški jubilej, je imenovan za častnega
občana občine Breitenbach na nemškem Češkem.
Katarina Schratt je došla v Išel in stanuje, kakor ponavadi, v svoji vili »Feli-citas«.
900 Čehov z Dunaja je pretekla praznika obiskalo praško jubilejno razstavo.
Slovaki za černovske žrtve. Slovaki so za žrtve v Černovi nabrali 50.000 kron. S to vsoto so kupili v liptavski župa-niji veliko posestvo, ki ga sparcelirajo in porazdele med vdove in sirote narodnih mučencev.
Grof Saint Simon — svetnik. I3ivši madžarski ministrski predsednik Banffy je nekega dne spustil v ogrskem državnem zboru jako dolgo in sila »učeno« govoran-co, v kateri je neprenehoma navajal svetega Simona. Socialisti so se temu svetniku grozno krohotali. Ta »sveti« Simon namreč ni nihče drug nego francoski socialist grof Saint Simon. Mora biti pač zelo izobražen ta Banffy, pa še francoski tudi zna!
Blamaža spiritistov. Nedavno je razpisal Gustav Le Bon s podporo princa Ro-landa Bonaparte in dr. Dariexa nagrado 2000 frankov za medij, ki pri dnevni svetlobi more vzdigniti na mizi ležeč mal predmet, ne da bi se ga dotaknil. Samo pet oseb se je oglasilo, da poizkusijo srečo, a prišli ste samo dve osebi, ki sta si stvar ogledali, potem pa odšli, ne da bi se vrnili. Fijasko za spiritiste je torej popoln, posebno, če se upošteva, da odlični spiritist sedanjosti, dr. Max\vell, zagotavlja, da svetloba dneva ne ovira dela spiritistov. Spiritisti zdaj pravijo, da so pred 40 leti duhovi vzdignili celo mizo, na kateri je bilo za 75 kg težkega kamenja. Nam se pa zdi čudno, da bi mediii, ki so pred 40 leti vzdignili 75 kg, sedaj ne mogli vzdigniti niti par gramov. 2000 frankov zaslužiti v dveh minutah in rešiti »važno znanstveno vprašanje« bi sc pač izplačalo.
Dragocen rokopis »ode Bogu« slavnega pesnika Petra Preradoviča je poklonil družbi »Brače hrv. zmaja« sin pesnikov, iregatni kapetan Dušan Preradovič. Rokopis bo shranjen v mestnem muzeju zagrebškem.
MLADOČEŠKI PORAZ.
Praga, 7. julija. Pri deželnozborskih volitvah v Kraljevih Vinohradih je zmagal češki narodni socialec Choc s 4497 glasovi proti mladočeškemu kandidatu dr. Vej-varu, ki jc dobil Ic 3819 glasov. Prej je zastopal Kraljeve Vinohrade rajni dr. He-rold.
REDOVNIK ODPADNIK.
Opava, 7. julija. Katoličanstvo je zapustil in prestopil k starokatolikom redovnik in katehet Severin Rossa.
DEMONSTRACIJA PROTI RAUCHU V KARLOVCU.
Ker je občinski načelnik Banjavčič v Karlovcu izjavil, da bo sprejel barona Raucha kot gosta v svojo hišo, je odstopil ves občinski zastop v Karlovcu, občinstvo pa je priredilo Banjavčiču veliko demonstracijo. Ko se je Rauch peljal z avtomobilom skozi Karlovec, jc občinstvo tako demonstriralo, da se Rauch niti za treno-tek ni ustavil v Karlovcu. Rauch se je peljal v Liko, da izvrši ono oproščenje od mitniških prispevkov, kar je izposlovala žc prejšnja narodna vlada.
SRBIJA.
Ko pritrde kompromisu poslanci obeh radikalnih klubov, predloži Velimirovič kralju novo ministrsko listo. — Srbski častniki nobe novo uniformo po francoskem vzorcu. Stala bo 10,000.000 frankov.
TAJNA POGODBA MED NEMČIJO IN TURČIJO.
»Italia ali' Estero« poroča, da jc imela v Vildiz Kiosku vojaška komisija več sej, ki sta sc jih udeležila tudi von Goltz paša in nemški general Hoffmann. List pravi, da se je šlo za to, koliko vojakov bi morala mobilizirati Turčija v slučaju vojske. Posvetovanja imajo baje namen, da se pripravi tajna zveza med Nemčijo in Turčijo. »Italia ali' Estero« to objavlja očividno, da še poveča razdor med Nemčijo in drugimi velevlastmi.
VOJAŠKA VSTAJA V PARAGVAJU.
V	Paragvaju je izbruhnila vojaška vstaja. Predsednik in vojni minister sta nastopila z zvestimi četami, s policijo in z ognjegasci proti vstašem. V pouličnih bojih je bilo baje ubitih iu rajenih v Asunci-onu več sto oseb.
V	Buenos Ayres jc došlo poročilo argentinskega poslaništva v Assumptionu, ki potrjuje, da so zmagali uporni vojaki, da je poražena vlada in da je pobegnilo več ministrov v poslaništvo.
ODSTOP NEMŠKEGA VOJNEGA MINISTRA.
Nemški vojni minister pl. Einem naj-brže odstopi. Spri se je z grofom Zeppe-
Velika serijska prodaja!
60°|0 nižje cene
pri vseh poletnih predmetih, kakor tudi: batist za dame, platnina, kostumi iz svitlega blaga, pique in platnena krila, dalje bluze s čipkami in iz batista, lister za gospode in dečke
»Angleško skladišče oblek"
ter perilno blago za obleke kakor tudi blago za lahne poletne obleke
O. BERNATOVIC
t«, 8 "M R»l .!#»	]»fl'«Mt
1326 28

Telefonsko !n mrnmu poroča.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 7. julija. V državnem zboru so danes končali meritorno debato o predlogu poslanca Elderscha glede delavskega zavarovanja za starost. Zbornica je sprejela resolucijo krščanskega socialca Loserja, ki pozdravlja včerajšnjo izjavo notranjega ministra, \ia je načrt zavarovanja že gotov ter poziva vlado, da načrt res prav gotovo predloži zbornici dne 3. novembra t. 1. Nato razpravlja zbornica o nujnem predlogu glede prepovedi belega fosforja.
NESREČA NA ŽELEZNICI.
Budimpešta, 7. julija. Na progi med Debrecinom-Szoboslo je vsled zamenjave premikalnic trčil osebni vlak s tovornim vlakom. En potnik in en železničar sta mrtva. 16 oseb je ranjenih.
STAVKA V BUDIMPEŠTANSKI PLINARNI.
Budimpešta, 7. julija. Stavka v plinarni še traja. Ravnateljstvo je pozvalo delavce, da se jutri povrnejo na delo, češ, da jih pozneje ne sprejme.
LAŠKA JEZA.
Gorica, 7. julija. Italijanski listi napadajo Slovence, češ, da so 5. t. m. po Gorici demonstrirali! Hujskajo proti slovenski veselici, ki se bo vršila prihodnjo nedeljo, češ, če bo tekla kri(!), bo odgovornost nosila vlada.
ANGLEŠKA ESKADRA V TRSTU.
Trst, 7. julija. V četrtek zvečer odpotujeta princ Battenberški in angleški admiral Drury na Dunaj predstavit se cesarju.
PONAREJENI BANKOVCI.
Trst, 7. julija. Tu krožijo ponarejeni bankovci od 100 kron. katerih je zelo težko razločiti od pravih. Več oseb je že oškodovanih.
PREDSEDNIK NADSODIŠCA ZABODEN.
Petropavlovsk, 7. julija. Predsednika nadsodišča, Krašenikova, so našli na dvorišču njegove hiše mrtvega. V prsih mu je tičalo bodalce. Krašenikov je bil vposlen v neki politični pravdi. Morilci so pobegnili.
KRVAVA PROSLAVA AMERIŠKE NEODVISNOSTI.
New-York, 7. julija. Povodom proslave ameriške neodvisnosti je bilo v ameriških Zedinjenih državah z umetnimi ognji ubitih 54 oseb, ranjenih pa 1140 oseb, večinoma otrok. Samo v New-Yorku so izdali ljudje za umetni ogenj 50 milijonov kron.
Listnica uredništva.
Dopisnika, ki nam je poročal, da stotnik Palesse zmerja naše fante pri 27. domobranskem pešpolku, ki so sedaj na vajah v Istri, s »trotelni«, prosimo, naj nam o tem pošlje natančne podatke, da stvar izročimo gg. poslancem.
DAROVI.
Za pogorelce na Bledu so darovali: Preč. gosp. Franc Jarc, župnik v pokoju v Ljubljani, 10 K; gd. Marija Jarc, Ljubljana, 10 K.
Da se umrljivost otrok krepko zatiranju je, je brezpogojno potrebno, da se v vročih poletmh mesecih nevarnostipolno, sveže kravje mleko popolnoma opusti in namesiu njega lažje prebavljiva, vedno enaka, nikako prebavno motenje pro-vzročujoča hrana daje. Tem zahtevam ustraza najbolje stara in poznana Nestlejeva otroška moka, ki se kuha le na vodi in daje najboljšo otroško hrano. Zabranjuje bruhanje in drisko ter odstranja uže obstoječa prebavna motenja.	1611
BILINSKA
I O d
KISLA VODA
borna dietična namizna pijača.
dobroti Biiinske vode naj se vpraša domači zdravnik.
I
1646 4U— 1
Meteorologično poročilo.
VlSlna n. morjem 306 2 m, srednji iračni tlak 736-0 mu
9 5	Cu «)*•	StuJ« b«ro-inetra r mm	Temperatur* pa CelKiju	VatroTl	Neb«	5 3 ! 1a» iS
6	9. »reč	733-2	18 6	breivetr.	obl.	
7	7. sjutr-	33 1	165	sr. svzh.	dež	2 4
	2. pop	33 9	197	si. svzh.	sk. obl.	
Sradnja "fiora|Sn)a temp. 2D l», norm 19 4».
Trgovina
z mešanim blagom, jako dobro vpeljana, na zelo prometnem kraju v Ljubljani, se pod jako ugodnimi pogoji odda takoj ali za avgustov termin; potreben kapital 3000 do 4000 kron. Naslov pove iz prijaznosti uprava .Slovenca'. 1645 3—1
V najem se odda
z dvema sobama, vežo, kuhinjo in kletjo, 30 minut oddaljena od Smartna ali Litije, pripravna za obrtnika ali pepzionista. Odda se za par mesecev ali več let. Natančneje se izve v gostilni pri Kamni> čarju v Litiji.	1650 3—1
Na prodaj sta	1651 2—1
malo rabljena
jlnsouirjn
po jako nizki ceni. ništvo „Slovenca\
Kje, pove uprav-
Menpferd-lilijno-mlečno-mils.
"tf Najmilejše milo za kožo. -ffc;,
678 40—11
PISAR
oženjen, z malo pokojnino, vešč slovenskega in nemškega jezika ter računstva iftče službo v kakej pisarni. — Več se izve v upravništvu .Slovenca' pod „St. 300".	1649 3-1
Zahtevajte zastonj
la franko ma) veliki, bogate iloilreetai ■lavni cenik t nad 3000 tTlkaml vtcb vrti alkelnutlb, »rebrnih in aiatih ur, kakor tudi vaeb vrat aolidnih zlatnln In ircbrnln, bracga erod|a, |cklcnega in n>n|atcga bl«»i po Izvirnib tovarniikib ccnth
Nlkel rcBaai. nra......K ►—
ivic. Izvir. „Roakopf pit. ara . „ »•— rtglitr, ..Adler Roafcapi.", olktl. remont • aldre........ f*—
Ooldin rent. nra „Lnna", kaliti* *
dvo|nlm pl.BČttn .......»-M
ircbr. rcn. ara ..Olorti" . , „ »-4(1 „ „ „ dvo|nl plaši . . . „ trs« „ sklep, verižica z rinčk* aa pcra In karab., iS gr teika . . „ t*n ruta nttM ara elllnd. z „Luna" kolesjem . . m 10 91 hm t (iv itric* K g'M, budilka K 1 90, kubin|aka ara K J — feercvaldslia ara K 2'BO Za » an Melae plamene (emitvet 1 fWku* rMke I Zamatta dovoljena, aH denar oaza)! —
> Prva tovarn« m ure Hanms Konrad,
i. '•» k«. il»orni »»ložmlt v Mostu (Br0i) 654,
831« 1—4
■■■■■■■■■■MHIHH
Slavnemu občinstvu, posebno pa pre-častiti duhovščini in cerkvenim predstoj-ništvom priporočam svojo dobro urejeno
podobarsko iripozla-farsko obrf
v Wolfovih ulicah št. I
nasproti frančiškanske cerkve
ter vsa v vso to stroko spadajoča dela kot izdelovanje oltarjev, prižnic, taberna-kljev itd. in zagotavlja kolikormožno umetno in fino ter trpežno izdelavo po lastnih in predloženih načrtih.
Cene zelo zmerne I Priznano dovršena dela I 466 Z odličnim spoštovanjem 52—17
Aleks. Gotzl
podobar in pozlatar.
MHMHHHHHUU
usodno prilika!
Proda se radi popolne opustitve gostilne čisto nov : : :
električen jlasovir
pod najugodnejšimi pogoji. Kje, pove iz prijaznosti uprava .Slovenca'. 1626 3—3
Zlate sretinje: Berlin, Pariz, Rim itd.
Ms/ibo l/. hosm. zobo i is t il. sredstvo ______
Izdelovatet]
0.
Ljubljana, Spital.-Strltar. al. T

Malinčev o
SI«UP_
■ ■ lekarnarja m B
Piccola-ja
ss v Ljubljani :s
:: c. in kr. dvornega dobaviteija :: papeževega dvornega dobavitelja
je izboren prirodni izdelek. Poštni za-bojček s 3 kg sirupa se pošlje poštnine prosto proti povzetju za 5 K, v sodčkih po 10, 20, 40 in 100 kg sirupa z zavojem vred po I K za kg. Sterilizirane steklenice z okoli 1 kg vsebine se prodajajo v Ljubljani po I K 50 h. V zabojih po 25 stekl. z zavojnino vred v Ljubljani po I K 36 h. — Naročila 1617	po povzetju. 100—2
■ ■ ■ ■ ■
■ ■ ■ ■
>
O
M
S JC
»o
L >
R B O O
Cena vrčku 20 vinarjev.
~ Najboljše izvirno, dvojno vležano «
prozdroj (M) In crnopiuo (Bockbler)
:: iz meščanske budjeviške pivovarne se to&i ::
v Sodnijskih ulicah 4 in na Rimski c@sH 5.
- Dobi se tudi pristni domači šampanjec* ———
O
(D
3
Li <
T O« JT
S
10
Trjoulno s klobuki i« čeolil
Ivan Podlesnik ml.
Ljubljana, Stari trg štev. 10
priporoča svojo veliko zalogo najraznovrstnejSih klobukov, oilindrov in čepio, kakor tudi najtrpežnejSih
čevljev. -
2250 2#|
T.
i '0
Moška družba »ZDRUŽENIH PIVO V JtftEN" Žalec in Laški
priporoča svoje izborno pivo. — Specialiteta; »Salvator« (črno pivo a la monakovsko).
Zaloga Spodnja Šiška (telefon št 187).
—i jtrtM na dom ^prejema restourater »JCarednoge ©o»a" g.	(Telefon It, 82.)
I^odp^žnica
i w Spljetm« s
9*ti«iii«k>» glavnioa I I I K 2,000.000. I I
Ljubljanska ireditna banka v Ljubljani, Stritarjev. uik« »e«. 2
sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter je obrestuje od dne vloge po
ir1^ T 2 o.
Kupi
ne papirje vseh vrst po kulantnem kurzn.
1 v Cefmrr^ =y
I Reservni Vrnit* t , t t K 10!B,0O«1, ;
Izdajatelj: Dr. Ignacij 2it"ik.
Tisk »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Ivan Štefe.