TEDNIK Glasilo Socialist|^^ Ptuj. 23. februarja 1968 Št. 8 Leto XXI. Izvod 0,50 N din. 50 S iln danes v tedniku KAKO USKLADITI PRI- SPEVNE STOPNJE? 2. stran ŠTEVILNE PRIREDITVE V JUBILEJNEM LETU 3. stran MALOMARNOST VZROK ŠTEVILNIM POŽAROV 4. stran NAPREDEK TUDI V NE- GOSPODARSTVU 5. stran ZGODOVINSKI SESTAVKI 6. stran ZA VSAKOGAR NEKAJ 7. stran QK ZK Siov. Bistrica o Razvoju samo- upravljanja v občini Na svoji zadnji seji, 14. fe- bruarja, je občinska konferenca ZK Slovenska Bistrica preučila stanje samoupravljanja v občini in prinesla določene zaključke, ki bi naj pripomogli k izboljša- nju samouprave v občini. IZ POROČILA Bistvena pravica delovnih lju- di je, da organizirajo proizvod- njo, skrbijo za razvoj delovne organizacije in določajo načrte ter programe za njen razvoj. Kršenje teh določil pa je krše- nje samoupravnih pravic in dolžnosti tako posameznikov kot delovnih skupnosti. Člani samoupravnih organov se čutijo večkrat prizadeti, ker ne morejo dovolj kvalitetno so- delovati pri odločanju. Takšni primeri so tudi v bistriški obči- ni v Domu dr. Jožeta Potrča, ko so člani delavskega sveta oziro- ma delovne skupnosti bili pre- malo informirani ali pa gradivo za zasedanje sploh ni bilo pri- pravljeno. Neredek pojav v bistriški ob- čini je večanje osebnih dohod- kov in s tem rušenje delitvene- ga razmerja. So pa tudi primeri, ko imajo osebni dohodki zaradi premalo akumulativnosti izrazit alimentacijski značaj in zato te delovne organizacije spet ne mo- rejo iistvarjati sredstev za raz- širjeno reprodukcijo, kot je to Primer KK KZ Slovenska Bi- strica in v gostinstvu. \ V zadnjem času se opaža sla- ba udeležba na sejah samo- upravnih organov v delovnih organizacijah. Kje so vzroki? Iz- govor, da je večina ljudi zapo- slena s popoldansko obrtjo, ne drži. Redki so primeri, da bi bil član samoupravnega organa kli- can na odgovornost. Zavedati se moramo, da biti član samo- upravnih organov ni samo pra- vica, ampak dolžnost, ki ima za posledico določene obveznosti do kolektiva. Da pa bi to dose- gli, bi morali povečati tudi in- formiranost celotnega kolektiva, ne pa samo samoupravnih orga- nov v kolektivih. Tukaj mora- nno paziti ne samo na obvešča- nje članstva o že sprejetih skle- pih, ampak predhodno sezna- njanje o vprašanjih, o katerih bodo samoupravni organi raz- pravljali. Le tako ima vsak član kolektiva možnost se aktivno vključiti v samoupravni proces. Ob tem pa bi odpadli neprijetni primeri, kot so se dogajali v Im- Polu in nazadnje v novi osnovni šoli v Slovenski Bistrici. Značilen primer za bistriško občino so tudi utesnjene samo- 'Jpravne pravice obratov ali po- 'ii'užnic. ki imajo sedež delovne organizacije izven občine. Ker Večina obratov nima svoje mate- rialne osnove in je delitev cen- tralna, je razumljivo, da je nji- hovo samoupravno odločanje omejeno le na nekaj manj po- ^"^bnih zadev, primer takega poslovanja pa je pri obratu Gozdnega gospodarstva. Zato bo morala organizacija Zveze komtinistov narediti od- ločilne korake, da bo samo- upravljanje dobilo tisto veljavo, ki mu gre, je bilo rečeno v po- ročilu. IZ RAZPRAVE Razprava je še širše nakazala problematiko samoupravljanja in podprla poročilo z nekateri- mi konkretnimi primeri. Tako je bilo nekaj pripomb na delo centralnih delavskih svetov v tistih organizacijah, ki imajo takšno razdelitev. Dogaja se namreč, da centralni delavski sveti največkrat zavračajo za- hteve delavskih svetov delovnih enot, posebej pa so blagi takrat, ko je potrebno kaznovati posa- mezne člane delovnega kolekti- va s težjimi kaznimi ali z od- pustom. Poseben poudarek je bil tudi dejstvu, da je sedanja doba de- lavskih svetov prekratka. Komaj se člani seznanijo in vpeljejo, jim poteče mandatna doba. To- rej takrat, ko bi morali poka- zati sadove, se morajo umakniti drugim. Sekretar OK ZK Slovenska Bistrica Alojz Kores meni, da je želja vseh, da se vse naloge, ki so bile na konferenci postavlje- ne, in pa druge ugotovitve in sprejeti sklepi realizirajo. Kajti le tako ne bo treba čez določen čas samo ugotavljati, da so do- ločeni sklepi bili sprejeti, ne pa tudi realizirani. Temu bi morali posvetiti več naporov. Številni so obravnavali pro- blem rasti nezaposlenosti. Vzpo- redno s tem pa bi morali sprem- ljati delo komisij za sprejem no- vo zaposlenih. Dogaja se, je po- udaril referent za zaposlovanje Jože Težak, da se pri zaposlo- vanju nekvalificirane delovne sile sprejema vse preveč po po- znanstvu, ne pa po socialnem stanju. Vedno več je tudi ne- zaposlenih borcev, ki jim manj- ka leto ali dve do upokojitve. Precejšnje pa je tudi število ne- zaposlenih otrok borcev. Na seji občinske konference je bilo izrečenih tudi nekaj dvo- mov o izpeljavi vseh akcij. Ven- dar so komunisti poudarili, če bodo vsi stopili v enotno akcijo, bo marsikateri problem že v kratkem času lahko rešen. -b PUSTOVANJE V SLOVEN- SK! BISTRICI Tudi letos bo organiziran v Slovenski Bistrici na pustni to- rek karneval, ki se bo začel ob drugi uri popoldan. Letos bo karneval izveden v organizaciji kulturno prosvetno organizacije, zbirališče pa bo pri novi osnov- ni šoli v Slovenski Bistrici. Naj- boljše maske v karnevalu bodo nagrajene, ocenjevala pa jih bo posebna žirija. -b ZAGOTOVLJEN ODKUP KMETIJSKIH PRIDELKOV o NOVIH MOŽNOSTIH V KOOPERACIJI GOVORI ZA BRALCE TEDNIKA INŽ. MILAN KOREN Nezadovoljstvo in nezainteresi- ranost v zasebni Icmetijski proiz- vodnji sta posledica tudi nezago- tovljenega odkupa, nestalnih mi- nimalnih odkupnih cen, nezago- tovljene večletne proizvodne per- spektive. Posledica tega je zmanj- šano zanimanje kmetovalcev za sklepanje kooperacijskih pogodb. Zavedajoč se tega, so na obra- tu za zadružno kooperacijo »Jože Lacko« — KK Ptuj. z razgovori z raznimi podjetji, kot so Pinos, Slovenija sadje, Zavarovalnica in drugi, omogočili nove boljše možnosti v kooperacijski proiz- vodnji, kot so bile doslej. Obrat je že navezal stike z izvoznimi podjetji in nekaterimi drugimi potrošniki kmetijskih pridelkov, ki so pripravljeni skleniti 5 do 10-lctne pogodbe za proizvodnjo čebule, česna, bučnih nečk. fižo- la, črnega ribeza, krompirja in koruze. Ta podjetja bi za obdob- je 5 ali 10 let garantirala najniž- jo odkupno ceno. Dogovorjeno je bilo. naj obrat prične s sklepa- njem pogodb za proizvodnjo teh pridelkov. Obrat za kooperacijo se zave- da, da je bila proizvodnja čebule okrog Ptuja mnogo bolj razširje- na in da bi jo bilo treba mno- go bolj povečati. Bila bi vir več- jih dohodkov. Za ptujsko čebulo (primerne kvalitete), za dobo pe- tih let. obrat garantira najnižio odkupno ceno 100 S cin za kg. To pomeni, da bo proizvajalec tu- cr-meru. čc bo dnevna od- kupna cena nižja od 100 S din za kilogram, dobil obljubljeno vsoto za kg. Ce bo dnevna cena višja, bo dobil tej primerno višjo ce- no. Akcija za sklepanje pogodb za proizvodnjo čebule še traja. Obrat je letos na svojem območ- ju razpečal že 5000 kg priznanega čebulčka. Podobno so določili za proizvodnjo česna. Garantirana odkupna cena za dobo pet let je 200 S din za kg. Seme je na raz- polago. Proizvocnja česna je lah- ko dodatni dohodek. Za predele Haloz in Slovenskih goric pose- bej priporočajo proizvodnjo fi- žola, za katerega je garantirana odkupna cena za dobo pet let po 2r)0 S din za kg. Na razpolago je .'^eme kvalitetnih sort. Za ta po- dročja je ponovno zanimiva pro- izvodnja črnega ribeza. Pred leti pričeta akcija za sajenje ribeza ni imela pravega uspeha, toda med tedanjimi začetnimi in da- našnjimi je velika razlika. Za Slovenijo so poznane sorte, po- znana je tehnologija in zaščita. Petletna garantirana najnižja od- kupna cena je 320 S čin za kg črnega ribeza. Zaradi predpri- prav na proizvodnjo želi obrat zbrati v tem letu interesente in vse potrebno pripraviti. Sadike bi posadili šele prihodnje leto. Obrat je pripravljen na svoje stroške pregledati zemljišča pri kooperantih, napraviti potrebne analize in načrte za proizvodnjo ribeza. Pripravljen je organizira- ti posebne tečaje, na katerih bi Feznanil kooperante s proizvod- njo, zaščito ribeza in podobnim. Interesenti naj se javi.io do luii.ia meseca, da bi ostalo še dovol.1 časa za temeljito pripravo za sa- ditev v prihodnjenri letu. Na Dravskem in Ptujskem po- lju se je včasih pridelalo mnogo več krompirja. Težave so bile z odkupom ali pa niso ustrezale cene. Toda proizvocnja krompir- ja je že tako napredovala, da so se pridelki po hektarju močno povečali, stroški pa zmanjšali. Tako je odkupna cena za tukaj- šnje pojme res prenizka. Obrat garantira v prihodnje, da bo od- kupil vse količine cr-.rieianega (Konec na 8. strani) S šefe SO Lenart I Družbene dajatve, vzdrževanje cest in.. Včeraj, 2L februarja, se je pr- vič v tem letu sestala občinska skupščina Lenart, ki je obravna- vala predloge sveta za družbeno načrtovanje in finance, resolucijo o gospodarskem in družbenem raz- voju občine Lenart v letošnjem le- tu, sprejela nekatere odloke o pri- spevkih in davkih občanov ter ob- ravnavala in potrdila predloženi proračun občine za leto 1968. Po uvodnih formalnostih in po- trditvi zapisnika zadnje seje ob- činske skupščino — je predsednik SO Lenart EDO ZORKO med na- vzočimi pozdravil tudi poslance: FRANCA SUMANA, LUDVIKA ClNCA in PETRA VUJECA; le-ti so s svojimi predlogi in odgovori precej pripomogli, da je bila raz- prava o posameznih točkah dnev- nega reda še bolj živahna in de- lovna. Ker smo o resoluciji gospodar- skega in'družbenega razvoja obči- ne Lenart že poročali v zadnji šte- vilki našega lista, bi danes navedli le nekaj pripomb, ki so jih iznesti odborniki na seji. Ce bi na včerajšnji seji časovno merili problem, o katerem so od- borniki največ diskutirali — je to prav gotovo vprašanje vzdrževa- nja cest IV. reda. Slvoraj vsi di- skutantje so enoglasno postavili to vprašanje na prvo mesto in zah- tevali zanj u-strezno rešitev. Temu se ne smemo čuditi, saj je dobra cesta, ki veže proizvajalca in po- trošnika zelo pomemben faktor, ki močno vpliva na življenjsko raven našega kmečkega prebivalstva. Trenutno se ob vsem tem postav- lja najbolj pereče vprašanje, kje dobiti za ureditev cest potrebna sredstva. Ker je v resoluciji o usmeritvi razvoja lenarške občino dan velik poudarek razvoju šolstva — je bi- lo na soji precej govora o organi- zaciji šolske mreže v občini in o nujnosti dograditve oziroma adap- tacije osnovne šole v Gradišču. Prispevki in davki občanov v zvezi z odlokom o občinskih prispevkih in davkih občanov v občini Lenart se je razvila med navzočimi odborniki živahna di- skusija. Prva pomembnejša spre- memba odloka je bila predlagana pri stopnji prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja. Kot je znano, smo se v Sloveniji dogovorili, da naj bi znašala skup- na stopnja prispevka iz delovnega razmerja 12,9 odstotka. Ker se je stopnja za federacijo nekoliko po- večala, razen tega pa bi se določen odstotek prispevka stekal v temelj-i no izobraževalno skupnost, bi lah- ko znašala stopnja tega prispevka za potrebe občine 4,74 odstotka ozi- roma 3,74 odstotka, ker 1-odstotni prispevek participira temeljna izo- braževalna skupnost. Skupščina občine Lenart bi lahko predpisala tudi višjo stopnjo od 3,74 odstot- ka, vendar pa bi bilo to zaenkrat neumestno, če se ne bi držali li- mita, ki ga je priporočila republi- ška skupščina. Predvsem pa bi to privedlo do neskladnosti s sosed- njimi občinami. 2e na zborih volivcev in še po- sebej na včerajšnji seji so bile ob- širne razprave glede obdavčitve zasebnih kmetij.skih proizvajalcev, ki v tem letu naj ne bi bile po- večane. Bistvena sprememba je bi- la sprejeta s tem. da v bodoče ne bo več tretje skupine katastrskih občine, ampak bo' celotno območje občine v drugi skupini. Stopnja prispevka bo znašala 23 odstQtJižQV,, tako ki t>o za tiste katastrske ob- čine, ki so že doslej bile v II. sku- pini, prispevek zmanjšan za 3 od- stotke, medtem, ko se bo za tiste katastrske občine, ki so bile do- slej v III. skupini, povečal prispe- vek za 3 odstotke. Po republiških merili spada ce- lotno območje občine Lenart v drugo skupino katastrskih občin in je republika priporočala uvedbo progresivne obdavčitve po stopnji od 17 do 29 odstotkov glede na ve- likost kmetijskih gospodarstev. Vendar so razprave pokazale, da ni možno takoj preiti na progre- sivne lestvice, ker bi to povzro- čilo pri posameznih kmetovalcih nenadno izredno povečanje pri- spevka. V razpravah je bilo ugotovljeno, da republiško priporočilo o tem, da spada celotno območje občine v drugo skupino katastrskih občin, temelji na realnih osnovah. Lega posameznih zemljišč je namreč že upoštevana pri izračunu katastr- -skega dohodka in je katastrski do- hodek za zemljišča, ki ležijo na .giičevnatem terenu ustrezno nižji, kot za zemljišča, ki ležijo v dolini. Pomembna sprememba je bila sprejeta tudi v načinu in višini predpisovanja prispevka od samo- stojnega opravljanja obrtnih in drugih storitev. Odslej naj bi pla- čevali prispevek po dejanskem do- hodku poleg obrtnikov proizvajal- ne smeri, — tudi tisti obrtniki sto- ritvene smeri, ki dosegajo več kot 15.000 din celotnega dohodka po odbitku potrebnih stroškov. Stop- nje občinskega prsipevka iz oseb- nega dohodka obrtnikov, ki plaču- jejo prispevek po dejanskem ob- ■ računu, pa bodo v bodočo progre- sivne in bodo znašale od 13 do 30 odstotkov glede na osnovo. Doslej je bila enotna stopnja 20 odst. od osnove. Razen tega bodo plače- vali še republiški prispevek po enotni stopnji 5 odst. Uvedba pro- gresivne obdavčitve je v skladu z republiškim priporočilom, stopnje pa so usklajene s sosednjimi ob- činami. Stopnja občinskega pri- spevka od obrtnikov, ki jim je določena pavšalna letna osnova, bo znašala v bodoče 7.9 odstotka. Do- slej je znašala sicer 12.5 odstotka in se zadevna sprememba nanaša na letošnjo uvedbo republiškega prispevka po stopnji 5 odst. Upo- števajoč število in strukturo obrt- nikov v lenarški občini, se višina prispevkov od zasebne obrti in drugih gospodarskih dejavnosti v povprečju ne bo povečala. J. S. (Nadaljevanje prihodnjič) / , TE DNI PO SVETU NEUMORNI U TANT Generalni sekretar OZN U Tant je dal mnogo spodbud, da bi dosegli mir v Vietnamu in mnogokrat je izjavil, da v tem pogledu ne more ničesar doseči, dokler bombardirajo Amerikan- ci Severni Vietnam.. Prejšnje dni je obiskal U Tant New Del- hi, Moskvo, London ter v Pari- zu še severnovietnamsko diplo- matsko misijo. Svet je bil predvsem radoveden, kaj je bilo rečeno v razgovorih v Parizu. Toda na vse poskuse novinar- jev, da bi kaj zvedeli o tej za- devi, U Tant ni dal nobenega odgovora. Tisti, ki so podrobne- je seznanjeni s temi zadevami, mislijo, da je prišel U Tant do zaključka, da bi bilo vredno zbližati ameriške pogoje s se- vernovietnamskimi zahtevami, da ZDA brezpogojno prenehajo bombardirati še pred pogajanji. K celotni zadevi dodajajo še stališče francoske vlade, da je celotni razvoj pokazal Ameri- kancein in svetu, da z vojno si- lo ni mogoče dobiti vojne v Vi- etnamu. POT V AFRIKO Član sveta federacije Edvard Kardelj se nahaja na obisku v deželah vzhodne Afrike, kjer obiskuje v svojstvu specialnega po-slanca predsednika Tita Su- dan, Tanzanijo, Zambijo, Ugan- do in Kenijo. Dejansko je to nadaljevanje iste aktivnosti, ki jo je začel pred kratkim pred- sednik Tito, in katere temeljni cilj je izmenjava stališč z dr- žavniki prijateljskih afriških dežel o problemih sedanjosti. Pot Edvarda Kardelja je pot k prijateljem iz sveta neuvršče- nih v trenutku, ko se v svetov- ni javnosti tako mnogo govori o novem sestanku predstavni- kov dežel, katerega osnova bi bilo prizadevanje za svetovni mir. Takšen zbor predstavlja po besedah predsednika Tita po vrnitvi iz Azije in Afrike potre- bo današnjega časa. Cas te nove konference je pogojen predvsem s solidnimi pripravami, ki bi naj zagotovile popoln uspeh v akciji, ki je najširšega pomena za svetovno skupnost. Vprašanja miru ali vojne niso samo stvari neuvrščenih. Delu- joč v smeri blokovske dezinte- gracije ustvarjajo neuvrščene dežele pogoje za politično reše- vanje mednarodnih problemov. Toda odgovornost za mir nosijo v veliki meri velike sile. Prispe- vek le-teh zboljšanju stanja v svetu je lahko v določenih tre- nutkih odločilnega pomena. V trenutku, ko vojna v Viet- namu preti z razširitvijo na območje celotne jugovzhodne Azije in ko premirje na Bliž- njem vzhodu spominja na žer- javico pod pepelom, ima lahko vsako srečanje državnikov dale- kosežne rezultate. Sudan, Tanzanija, Zambija, Uganda in Kenija so pridobile šele pred kratkim neodvisnost. V Afriki je ustvarjeno obdobje relativnega miru. Vendar stal- nega miru na kontinentu ni, ka- terega manjši del je še vedno pod tujo administracijo: Afrika še politično in ekonomsko ni osvobojena. Z razglasitvijo ne- odvisnosti in formiranjem 38 neodvisnih držav ta kontinent še ni osvobojen tuje dominacije. Kolonializem je sicer zapustil dobršen del afri.škega ozemlja z izjemo nekaterih španskih in portugalskih kolonij, toda eko- nomska zaostalost sedaj svobod- nih dežel je prav tako' strašna kot politična prisotnost tuje uprave na zavisnih ozemljih. Afrika je torej sredi boja za svojo ekonomsko neodvisnost. Izhod tega boja je odvisen od svetovnega miru, ki je tako ne- obhodna potreba dežel v razvo- ju. Na tej osnovi se združujejo težnje neuvrščenih. Srečanja Jugoslavije z Afriko so vedno pogostejša in vsebin- sko vedno bolj bogata: izme- njave mišljenj so lepa tradicija v kratkem obdobju afriške ne- odvisnosti. Skupna želja je iz- rabiti maksimum možnosti, ki jih nudi sodelovanje na politič- nem, gospodarskem in kultur- nem področju. Toda srečanja državnikov Jugoslavije in nji- hovih prijateljev imajo tudi šir- ši pomen, ker dopHnašajo k po- litiki mednarodnega sodelovanja in miru na svetu. MG ZAVOD PTUJSKE FOLKLORNE PRIREDITVE SPORED KURENTOVANJA v NEDELJO, 25. FEBRUARJA 1968 V PTUJU I. Ob 9. uri: nastop folklornih pustnih skuirin na športnem sta- dionu: 1. pozdravni nastop pokačcv, koranta, kopjašev in kmečke gostije; 2. orači iz Lancovc vasi; 3. plesači s Pobrežja pri Vidmu; 4. orači iz Markovec; ,'). kopanja iz Markovec; (j. orači iz Podlehnika (Haloze); 7. riisa in drugi pustni liki; 8. ploharji iz Cirkovc: 9. borovo gostil vanje iz Prcdanovec (Prekmurje); 10. maškure iz Turčišča (Medjimurje); 11. koranti iz Markovec, Borovec, Bukovec, Spuhlje, Rogoznice itd.; / 12. pustni pogrebci iz Hajdoš. II. Ob 14.'uri karnevalski obhod po mestu. Vstopnina in taksa za parkiranje: stojišče na tribuni športnega stadiona 10 N din stojišče izven tribune športnega stadiona za odrasle 3 N din stojišče izven tribune športnega stadiona za otroke in vojake 1 N din značka kot prispevek za ogled karnevala 1 N din parkirna taksa za motorna kolesa 1 N din parkirna taksa za kombi in osebne avtomobile 2 N din parkirna taksa za avtobuse 5 N din brošurica o kurentovanju 2 N din OKRASITE MESTO OB KURENTOVANJU 25. II. 1968 Pričakujemo, da bodo v nedeljo ob kurentovanju^obiskali naše mesto številni gosti, zato prosimo hišne svete, da posredujejo pri stanovalcih okrasitev oken. Zlasti naj bodo bosateje okrašena pročelja hiš v tistih ulicah in cestah, kjer se bo pomikal karnevalski obhod po mestu. Te so: Cučkova ulica, Osojnikova ulica, Ciril Metodov drevored. Cesta dr. Jožeta Potrča. Srbski trs. Bezjakova ulica. Slovenski tr«, Murkova ulica, Trg mladinskih brigad. Lackova ulica, Trstenja- kova ulica. Miklošičeva ulica, Kremplova ulica. Trg svobode in Dravska ulica. Skupine in posamezne maske za karnevalski obhod se naj zberejo pred Mladiko in na Znidaričevcm nabrežju ob 13. uri. Krajevna skupnost in zavod Ptujske folklorne prireditve Ptuj stran 2 Stran 2 TEDNIK — petek, 23. februarja 1968 Občina Ormož Kako uskladiti prispevne siopnje? Nekatere značilnosti s posa- meznih zborov volivcev v or- moški občini smo obravnavali že v prejšnji številki Tednika. Pri obravnavi predlogov zborov volivcev pa je potrebno omeniti še predloge republiškega sekre- tariata za finance. Po vprašanju uskladitev višine stopenj med občinami v Sloveniji je bilo 12. februarja v Ljubljani po- svetovanje v skladu z republi- škim priporočilom. Med drugim je bilo ob tej priložnosti ugo- tovljeno, da se ormoška občina ni držala priporočila, ker pred- log odloka predvideva nižje stopnje ali drugačno razvrstitev katastrskih občin, kot ga je predlagalo navedeno republiško priporočilo. Nadalje je bilo ugo- tovljeno, da predlog odloka ni upošteval razlike med višinskim in nižinskim predelom občine, zaradi česar so nastopile razli- ke med sosednima občinama Ptuj in Ljutomer. Zaradi uskla- ditve je bilo po razpravi s pred- stavniki sosednih občin in pred- stavniki republiškega sekreta- riata osvojeno stališče, da or- moška občina vnaprej ne bo imela prve skupine katastrskih občin, temveč le drugo in tre- tjo, s tem da se v drugo skupi- no katastrskih občin razvrstijo v sikladu z republiškim priporo- čilom katastrske občine ravnin- skega predela Osluševci, Cvet- kovci, Trgovišče, Velika Nede- lja, Ormož, Hardek, Pušenci,. Frankovci, Loperšice, Obrez, Grabe in Središče, medtem ko vse druge skupine katastrskih občin tvorijo tretjo skupino ka- tastrskih občin. Stopnje, ki v odnosu na prejšnji predlog za- gotavljajo isto višino sredstev, znašajo za drugo skupino 20 "/o, za tretjo pa 19 Vo. ENOTNEJŠE USKLADITVE ZA OBMOČJE SLOVENIJE Upravni organ, pristojen za dohodke pri občinski skupščini Ormož, meni, da je bilo potreb- no v materialih za sejo občinske skupščine, ki se nanašajo na sprejetje odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o pri- spevkih in davkih občanov, opozoriti na stališče republi- škega sekretariata za finance, J6v-9d izvršnega sveta SE.S poblaščen izvajati nadzor nad izvajanjem priporočila glede uslcladitve stopenj prispevka med občinami, zlasti pa glede obdavčenja kmetijstva. Kot je znano, so bila doslej velika ne- sorazmerja v višini obremenitev med občinami, ki pa jih po ugo- tovitvah republike v mnogih primerih ni mogoče opravičevati z možnostmi pogojev doseganja dohodkov, zaradi česar je po- trebno vse prispevne stopnje za vse območje Slovenije uskla- diti na čim enotnejše kriterije. Da bi se dosegla primerna usklajenost v višini stopenj, priporoča republika v priporo- čilu, da občine razvrstijo kata- strske občine svojega območja po enotnih kriterijih v skupine. ker samo taka enotna razvrsti- tev omogoča usklajevanje na določenem nivoju. To uskladitev je republika za ormoško občino predlagala, s tem da je razvr- stila prej navedene katastrske občine v prvo skupino, vse dru- ge pa v tretjo. Tako predlog že predvideva to spremembo, tako da imajo drugo in tretjo skupino s stopnjami, kot smo jih že navedli. Navedene so nekatere osnov- ne značilnosti s seje sveta za finance, ki je bila v ponedeljek, 19. tega meseca, ob ponovni obravnavi predloga odloka o spremembi odloka o prispevkih in davkih občanov, obravnava- nega v luči republiškega pri- poročila, -p Zbori volilcev v pluiski občini Te dni razpravljajo v ptujski občini volivci na svojih zborih o zdravstvenem zavarovanju kmetov, o odmernih stopnjah za prispevek od kmetijstva v letu 1968 in o uvedbi krajevnega sa- moprispevka. Razprave na zbo- rih volivcev, ki so že bili, so bi- le živahne, predvsem pri obli- kovanju višine prispevka za zdravstveno zavarovanje kme- tov. Zavarovanci so na vseh zborih grajali komunalno skup- nost, da jim še do danes ni po- ročala o porabi sredstev. Vsled tega se težko odločajo, kakšna naj bo višina prispevka. Precej ostro so kritizirali zdravstveno oskrbo nasploh, predvsem ne- hum.an odnos zdravniškega o- sebja do zavarovancev. Zahte- vali so, naj OS, oziroma drugi pristojni organi opozorijo zdrav- stvene zavode na ta problem. Glede odločitve stopenj za od- mero prispevka od kmetijstva volivci niso imeli bistvenih pri- pomb. Glede krajevnega samo- prispevka so se povsod izrazili za referendum. Krajevne skup- nosti bodo do prihodnjih zborov volivcev,, ki.bodo v marcu, pri- pravile srednjeročne programe razvoja krajevnih skupnosti in predvideli v njih, kolikšna sredstva bodo za izvedbo pro- grama potrebna. V nedeljo bodo zbori volivcev še v Polenšaku, Ptujski gori, Trnovski vasi, Stopercah, Cir- kulanah in Majšperku. Občma Lenart Politika zaposlovanja in povečanie osebnih dohodkov Na področju zaposlovanja v letošnjem letu v lenarški občini ni pričakovati, da bo možno za- dovoljiti vse potrebe po delu, ki bodo posledica prirastka ak- tivnega prebivalstva, kot tudi tendenc spremenjene socialne strukture prebivalstva. Ob pred- videnem povečanju proizvodnje je predvideno, da se bo število zaposlenih v družbenem sek- torju povečalo za 1,3 odstotka, od tega nekoliko več v gospo- darstvu, manj pa v negospodar- skih dejavnostih. V zasebnem sektorju se sicer predvideva, da se bo število zaposlenih poveča- lo za 15 odstotkov, vendar to absolutno ne predstavlja bist- venega povečanja. Glede na vse to lahko tudi v letošnjem letu pričakujemo nadaljnje odhaja- nje nezaposlenih v sosedne ob- čine in tudi v inozemstvo. Pri- čakovati pa je povečanje števila sezonsko zaposlene delovne sile v gradbeništvu in v zasebnem sektorju kmetijstva. Povprečni osebni dohodki za- poslenih v družbenem sektorju se bodo glede na povečanje ob- sega proizvodnje in storitev po- večali od 711 novih dinarjev povprečno v letu 1967 na 750 novih dinarjev v letu 1968 ali za pet odstotkov. Masa sred- stev, namenjenih za osebne do- hodke, pa se bo verjetno pove- čala za šest do sedem odstotkov. Pri tem povečanju pa morajo upoštevati občani to, da bo pri- šlo v letošnjem letu do vplivov, ki bodo delovali, da se realni osebni dohodki ne bodo tako povečali kot nominalni. Na to bo vplivalo predvsem naslednje: povečanje stanarin, povečanje cen komunalnih storitev, samo- prispevki občanov in povečanje drugih neblagovnih izdatkov. Ce si to povečanje nekoliko bolj po domače razložimo, lah- ko rečemo, da je to povečanje saimo »optična prevara«, ki nam ne bo prinesla česa posebnega, ker bomo zaradi tega morali na drugi strani globlje seči v žep. J. S. V ponedel|ek 26. februar- ja sejci SO Ormož Predsednik občinske skupšči- ne Ormož Franc Novak je skli- cal za ponedeljek, 26. t. m., skupno sejo obeh zborov občin- ske skupščine z naslednjim dnevnim rodom: 1. pregled skle- pov in odobritev zapisnika X. skupne seje z dne 27. januarja 1968; 2. odlok o spromem.bah in dopolnitvah odloka o prispevkih in davkih gbčanov v občini Or- mož; 3. odlok o komunalnih taksah v občini Ormož; 4. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča; 5. odlok o proračunu občine Ormož za le- to 1968; 6. odlok o sredstvih za vzgojo in izobraževanje v občini Ormož; 7. razprava o finančnem načrtu splošnega kmetijskega sklada r.'-) if^to 1968; 8. vprašani" in odgovori. -p Z zbora v Sel^h ZA OBMOČJE KS DOLENA — NASELJA SELA, BARISLAVCI IN TRNOVCI V razpravi je Janez Murko vprašal, kako dolgo bodo še kmetje zavarovanci plačevali primanjkljaje za zdravstveno zavarovanje. Zdravko Turnšek, predsednik OK SZDL Ptuj je menil, da ni mogoče sprejeti predloga za pavšalno in katastr- sko obremenitev kmetov zava- rovancev s katastrskim dohod- kom do 100.000 S din; da bi ti plačevali pavšal 20.000 S din in 4,2 odstotka na katastrski doho- dek. To potrjuje dejstvo, da mo- ramo obstoj teh reševati s so- cialnimi podporami. Po daljši razpravi je bilo na zboru spre- jetih več predlogov. Volivci so podprli predlog Alojza Krajnca, da bi sprejeli odlok o čiščenju in vzdrževanju grobov med le- tom na vidovskem pokopališču. Občina Slov. Bistrica Razvoj gospodarstva v 1968. lelu Letos sprejemamo že tretje leto plane razvoja občin, odkar smo sprejeli srednjeročne na- črte. V tem zadnjem času pa se kažejo že prva uresničevanja temeljnih ciljev reforme tudi v bistriški občini. Povečanje industrl|s!r)l litra ali liter na osebo. Da ga mojster — upokojeni pomoč- nik rad potegne, je znano, na niepovo vrigovarjanie mora tudi Franček »bolj piti, da bo bolj močen«. Tako večkrat Lojzetu spodrsne, ker je prehi- ter pri delu. Ob 18. uri končata z delom in sledi izdatna večer- ja 2 obilo pijače. Če pijače ni, pa se jo mora priskrbeti, ker brez pijače ni zidarjev — tako pravi mojster Lojze. Zdaj pa račun, govori moj- ster: dnevno računava vsak po 5000 starih dinarjev, drugi Upokojeni zidarji pri kosti pa celo 7.000 do 10.000. Ker pa sva imela pri vas dobro hrano in pijačo in ker ste ravno vi, bi vam računala le štiri jurje. Franček, se strinjaš s tem? Milostno je pokimal in se to- krat zadovoljil s 4000 S din na dan, naš ubogi vajenec. Delo sta nadaljevala iz dneva v dan in plačilo po 5 tisočakov se je vrstilo, da sta naš vaje- nec in mojster na mesec zaslu- žila po 120 do 130 jurjev. Fran- ček se je ob nedeljah lepo ob- lekel, prižgal cigareto in sto- pil s svojimi sovrstniki, ki so s ponosom gledali nanj, v go- stilno in naročal po želji. Da bt se oddolžil svojemu učite- lju v 5. razredu, ki je v kotu gostilne pil majhen brizganec je naročil zanj liter vina in na- takarica ga ie postavila pre- denj. Presenečeni učitelj je debelo gledal, odkod to vino in kaj bo počel z njim. S vo- nosom je Franček stopil pre- denj in modro govoril: »Rekb ste, da iz mene nič ne bo, pa se poleg Lojzeta učim zidarsko in več zaslužim na mesec kot vi, zato vam lahko en liter pla- čam. Do drugega leta bom to- liko zaslužil, da bom z lahkoto plačal večerno šolo, naredil v nekaj mesecih manjkajoče raz- rede, pa bom naredil pomoč- niški izpit za Zidarja b^ez va- šega prigovarjanja in rcših šol Vi samo mladino mantrate w nič ne nctučite.i' Gospodinjski tečaj na Runču Cas zahteva od sodobne gospo- dinje, da zna hitro in okusno pri- praviti dnevne obroke hrane. De- kleta aktiva Runeč so na sestan- kih aktiva izrazile željo, da bi aktiv organiziral kuharski tečaj. Vodstvo aktiva je to željo tudi uresničilo in ga organiziralo. Tečaja se je udeleževalo 13 deklet. Pri svojem delu so po- kazale izredno veliko zanimanje za kuhanje in za vodenje sodob- nega gospodinjstva. Tečaj so pri- čele 22. januarja in je trajal do 4. februarja — to je v času zim- skih počitnic. V tem času jim je šola odstopila prostore ŠMK. kjer so tečaj imele. Tečaj je vodila, kot že večkrat prej. Erna Meško- va, ki pozna težave v kmečkem gospodinjstvu, in je temu pri- merno prilagodila progranj te- čaja. V času tečaja je vodstvo aktiva poskrbelo tudi za predavanja. Predavala je medicinska sestra Anica Lah o zdravi prehrani. Predsednik aktiva Rudolf Ciril se v imenu vseh tečajnic in mla- dincev zahvaljuje Erni Meškovi za tako uspešno vodstvo kuhar- skega tečaia. Pred sejo SO Ormož Zakaj sprememba odloka o prispevkih in davkih? Decembrska seja občinske skupščine Ormož je obravna- vala dosedanje prigpevke in davke v občini. O značilnosti s te razprave smo že poročali. Iz- delani predlogi na seji so bili posredovani zborom volilcem, ki so bili v ormoški občini prod kratkim in na katere so dali vo- lilci svoje pripombe. Seja občin- ske skupščine Ormož v ponede- ljek, 26. t. m., bo razpravljala in sprejela odlok o dopolnitvah od- loka o prispevkih in davkih ob- čanov. Odbornikom je bila poleg predloga odloka še posredovana v gradivu za sejo skupščine tu- di obrazložitev k spremembam odloka o prispevkih in davkih občanov. Občinski odlok o prispevkih in davkih občanov (Uradni vest- nik občine Ormož in Ptuj, št. 4- 52/67), je potrebno zaradi spre- memb občinskih stopenj za pri- spevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti in zaradi nekaterih določb obdavčitve obrtnikov po spremembi repu- bliškega zakona o prispevkih in davkih občanov spremeniti v naslednjem: Nova stopnfa prispevka iz osebnega dohodka 1. Zaradi določitve novih sto- penj med federacijo, republiko in občino se z odlokom določa nova stopnja prispevka iz oseb- nega dohodka od delovnega raz- merja. Ta stopnja je v letu 1967 zna.šala S.2«/o, v letu 1968 pa znaša 3.74 "/n. S posebnim odlo- kom pa je predpisana l'/n stop- nja za financiranje izobraževa- nja, da znaša skupna stopnja prispevka iz osebnega dohodka od delovnega razmerja 4.74 "/o. Stopnja za izobraževanje je do- ločena na podlagi višine sred- stev, ki se odvajajo od realizira- nih dohodkov proračuna. Višfa osnova za gossiodi njske pomočnice, ribi- ške f^aznike 2. Za kategorijo zavezancev, ki plačujejo prispevek od oseb- nega dohodka od delovnega raz- merja po pavšalnih osnovah, se spreminja osnova za gospodinj, ske pomočnice ter za ribiške ij lovske paznike. Osnovo je treb? spremeniti, ker že od sedaj go. spodinjske p>omočnice kakor ri. blški in lovski pazniki dosegajc višje bruto osebne dohodke, ko je bila dosedanja osnova, zarad česar je ostajala razlika neob- davčena. Spremembe posameznil katasirskih občin 3. Glede na spremembe kata. strskega dohodka zaradi klasi, fikacije zemljišč v dosedanj prvi skupini katastrskih občit je potrebno spremeniti posamez- ne skupine katastrskih občin Odpraviti se mora delitev po. sameznih katastrskih občin m več skupin, ker sedanja delite\ ni v skladu z zakonom. Po seda; veljavnem odloku so bile delje. ne katastrske občine Veiikj Nedelja. Pušenci. BYankovci. Lo- peršice in Ormož. Po predlogu ki je naveden v odloku prej na. vedene katastrske občine, pri. dejo v prvo skupino poleg osta. lih katastrskih občin, ki so bi. le že do sedaj v tej skupini. Ra- zen navedenega pa se sedanje druga in trCtja skupina v celot ukineta in uvedeta samo dv( novi skupini, od katerih bi \ drugo skupino prišlo katastrska občine Gomila. Koračice. Lahon- ci. Mala vas, Pršetinci. Rakovci Rucmanci, Runeč, Senik, Tomaž Sardinje. Trnovci in Žvab. med- tem ko bi vse ostale katastrske občine tvorile eno skupino. Ta- ko je predlagana spi'ememba k delno v skladu z republiškin priporočilom glede dveh skupin razlikuje pa se glede visim stopenj v tem, da so nižje, kol jih predvideva republiško pri- poročilo. Pri tem je potrebne omeniti, da bi po republiškeir priporočilu bilo povprečje pr posameznih skupinah v prvi 3f odst., v drugi 21 «/0, v tretji 13«/i in v četrti 6 "/o. Tako bi zvišanj« po tem priporočilu v primerja- vi z lanskim letom znašalo 26.f odst. več prispevka, kot je pred- videno v odloku. To je nekaj pomembnih vpra- šanj, ki so navedene v obrazlo- žitvi k spremembam odloka c prispevkih in davkih občanvp^ ki ga bodo odborniki sprejeli ra ponedeljkovi seji občinske skup- ščine. -P VItomarcI Na zboru so volivci kritizira- li višino dajatev in slabo zdrav- stveno službo. Opozarjali so, da šola propada. Spraševali so, ali so izgledi, da bi se pocenila umetna gnojila, ki so predraga O krajevnem samoprispevku bo do še razpravljali. stran 5 TFDMK - petek. 2\ februarja 1968 Stran ^ S fjremiere »Vsi mofi sinovi« DTO Svol>odti Livtomcr Izreden uspeh Pretekli petek je bila v lju- tomerskem domu kulture pre- miera igre Arthurja Millerja »Vsi moji sinovi«, ki so jo pod vodstvom Staneta Kralja igrali člani dramske sekcije DPD Svoboda Ljutomer. Vseh devet vlog je odlično odigralo to so- dobno ameriško igro, ki nam v pravi luči prikaže sedanjo ame- riško stvarnost, polno konflik- tov, psiholoških padcev, skrat- ka stvarnost, za katero stoji ameriški kapital in o katere krutosti v današnjem času več- krat lahko razberemo s pomoč- jo najrazličnejših sodobnih ko- munikacijskih sredstev. Arthur Miller je v prikazovanju te stvarnosti pravi mojster. 2e to je razlog, ki že brez globljega spoznavanja njegovih dramskih stvaritev predstavlja ob upri- zoritvi za vsako amatersko gle- dališče posebno odgovorno na- logo. To nalogo pa je ljutomer- ski dramski ansambel v petek zvečer odlično opravil, saj so ga že takoj po predstavi pova^ bili na gostovanje v Ptuj, Or- mož in Radgono. Ce hočemo pri- kazati najboljšega igralca al: najboljšo igralko v tej igri, b se težko odločili. Ivo Znidari« kot oče Joe Keller, Zalika No- vakova kot Kate Keller, Ton( Kavčič kot Chris Keller, Zinkf Faričeva kot Ann Deever, Ma- tija Brezovar kot dr. Jim Bay- liss — vsi ti so odigrali svoj« vloge tako, kot si od amater- skega gledališča lahko samo v najboljši meri zamišljamo. Kljut temu da je bila igra v treh de- janjih Vseh mojih sinov moder- na, jo je polnoštevilno ljutomer- sko občinstvo z navdušenjen sprejelo. Nekateri so ob odhodi iz dvorane dejali, da bodo š( enkrat šli na predstavo, ki jil je razvnela, kljub temu da sc bili doslej v večini primerov vajeni klasičnih ljudskih i^pr To pa je vsekakor veliko pri- znanje. Ob koncu predstave je član republiške zveze ZKPO tovariš Belina izročil Zaliki Novakov: za 20-letno amatersko gledali- ško dejavnost Linhartovo pla- keto. , -p Oče (.loc Keller — Ivo Znidarič) in sin (Chris Keller — Tone Kaučič). Prizor iz 2. dejanja Proslava 100-letnice tabora v Ljutomeru Organizirano obveščanje javnosti Na decembrski seji otačinske dcupSčine Ljutcaner je bila ime- novana poleg osrednjega odbora za proslavo lOO-letnice tabora tudi propagandna komisija, ki je imela včetrtek, 15. februarja, pr- vi sestanek. Namen ustanovitve komisije je predvsem, da stalno organizirano informira sloven- sko jBOTiosto pripravah, progra- mu prireditev, hkrati pa, da s pomočjo informacijskih sred- stev globlje osvetli zgodovinska dejstva v slovenski nacionalni zgodovini, od marčne revolucije 1848. leta pa do osvoboditve 1945 ter v povezavi s tem osvetli poli- tični, kulturno-zgodovinski po- men prvega slovenskega tabora. Ve čprireditev, ki bodo posvečene jubileju V času praznovanja tega ju- bileja bo v Ljutomeru v organi- zaciji mariborskega zgodovin- skega društva organiziran dvo- dnevni seminar ozir. znanstveni simpozij zgodovinarjev, politič- nih, kulturnih in gospodarskih strokovnjakov o pomenu prvega slovenskega tabora za nacional- ni, politični. gospodai\ski in kul- turni razvoj. Po prvem sloven- skem taboru je še potrebno omeniti delovanje Sokola pred prvo svetovno vojno, med obe- ma vojnama pa viničarsko gi- banje — borbo za pravice vini- čarskih slojev. Razprave in re- ferati, ki bodo kasneje izšli v posebni brošuri mariborske za- ložbe »Obzorja«, se bodo nana- šale na vseslovenski pomen I. slovenskega tabora. Zbornik, ki je posvečen sto- letnici prvega slovenskega ta- bora, o katerem smo že pisali, bo prav tako izdala založba »Ob- zorja«. Naklada bo znašala 2000 izvodov, če bi se n. pr. podjetja. ustanove ter druge institucije v občinah, ki leže med Muro in Dravo, obvezale, da naroče večje število izvodov zbornika, ki no- si naslov »Svet med Muro in Dravo«, bi bil ta natisnjen v več primerkih. Ob praznovanju bo pokrajinski muzej iz Maribora organiziral razstavo del, posve- čenih obdobju pred in po tabo- ru, poleg tega pa še bo organizi- rana razstava slik in diapoziti- vov. Na dan proslave, 6. okto- bra, bo ob 8. uri v Domu kultu- re nastop pevskih zborov iz po- sameznih občin. Na slavnostnem zborovanju v parku I. sloven- skega tabora pa bodo zdi'uženi pevski zbori zapeli nekaj skladb. Računajo, da bo skupno nasto- pilo okrog 450 pevcev. Ob tej priložnosti bo na športnem igri- šču zraven parka 40-minutni množični nastop društev Parti- zan. Navedenih je le nekaj momen- tov iz programa ob praznovanju zelo pomembnega jubileja v lju- tomerski zgodovini in na sploš- no v slovenski. Propagandna ko- misija si bo v kratkem sestavila organiziran program obveščanja javnosti, v katerem bodo lahko bralci doumeli pravi pomen ta- bora, katerega obletnica sovpada s prvimi začetki delavskega gi- banja na Slovenskem. -pp Tečaj RK pri Veliki Nedriji v januarju 1968 so pri Veliki Nedelji uspešno končali 20-urni 4ečaj prve pomoči, ki ga je or- ganiziral krajevni odbor Rde- čega križa Velika Nedelja. Te- čaja se je udeležilo 18 tečajni- kov, od tega 16 deklet in dva >'čka fanta. Oboji so pokazali predavano snov izredno za- nimanje. Tečaj je vodila medi- cinska sestra Elizabeta Tušek, ki je bila s tečajniki zelo zado- voljna. Predavanje sb imeli v zadružnem domu Velika Nede- lja, pri čemer gre posebna za- hvala pred.sednika KO RK Iva- nu Kandriču. Udeleženci tečaja so v vseh pogledih dojeli pomen"^ nudenja Prve pomoči. Na svečanem za- ključku tečaja, ki so ga pope- strili tudi z domačim harmoni- karjem, so vsi tečajniki dobili potrdilo o opravljenem tečaju, izrazili so željo, naj bi takih ^-ečajev bilo več. Zaključka tečaja se je v ime- občin.skega odbora RK Or- l^^i udeležil tudi predsednik dr. P'-:-'ter Gašpar^č, ki je poudaril, -^e dol50 -'i videl toliko re.=- in zanimanja za lečaj RK. Delavska univerza Ormož Ob izvafanlu proorama v programu Delavske univer- ze Ormož za leto 1967/68 je dar močan poudarek kmetij skemi izobraževanju. Do sedaj so bil izvedeni v sodelovanju s Kme- tijskim kombinatom Jeruzalem Ormož trije seminarji za koope- rante. Vsak seminar je traja' 45 ur. K strokovnim seminarjen za vinogradnike, ki jih je orga- niziral Kombinat za svoje sode- lavce, je Delavska univerza, pri- spevala 14 predavanj. Istočasne tečejo kmetijska predavanja pc zunanjih centrih o sodobni ži- vinoreji in o zdravstveni za.ščiti kot važnem ekonomskem fak- torju. Od 15. januarja 1968 pa do 15. marca 1968 poteka v cen- tru Ivanjkovci prvi letnik dvo- letne šole za mlade kmetovalce, ki bo trajal vsako leto po 150 ur. Solo obiskuje okrog 30 mla- dincev in mladink — med 16. in 23. letom starosti, to je tistih, ki jim je osnovni poklic kmetij- stvo. Razen kmetijskega izobraže- i^anja so z delom že končale ;tiri šole za starše, ostale pa še ;rajajo; enako šole za življenje. 7 sodelovanju z občinskim sin- likalnim svetom bo Delavska miverza pripravila seminar za unkcionarje sindikalnih orga- lizacij in bo trajal 15 ur. pričel Ja se bo 24. t. m. V sodelovanju z Dbčinskim komitejem ZMS bo delavska univerza sodelovala na ;cininarju mladih z dvema pre- davanjmia in sicer: samouprav- Ijanje v delovni organizaciji ir krajevni skupnosti ter s preda- vanjem iz sodobne živinoreje. Razen omenjenega je še dost manjših in krajših oblik deh (jezikovni tečaji, filmske pred- stave itd.). Kot posebno uspela oblika sc v letošnjem letu šole za zdravje ki imajo 10 standardnih preda- vanj. S posameznimi predavanj sodeluje Delavska univerza tud pri kuharskih tečajih in podob- no. Vsekakor pa je osnovni pro- blem v ormoški občini dopolnil- no osnovnošolsko izobraževanje Kljub dejstvu, da v tej občini nima popolne osemletke izredne mnogo mladih ljudi, je vpis v večerno šolo izredno minir.-r.len Delavska univerza je letos orga- nizirala pomoč pri študiju, ker rednega oddelka zaradi visokih stroškov ni mogoče vzdrževati. Vprašanju realne osemletne šol- ske obveznosti bi morale poleg delovnih organizacij in zavodov posvetiti precej več pozornosti družbeno politične organizacije, zlasti pa starši te mladine, ki je je vsako leto v občini okrog 100. Verjetno je to osnovni problem, kateremu Delavska univerza po- sveča največ pozornosti, potres- no pa ga bo reševati pospešen da ne bodo mladi ljudje prikraj- šani za možnosti zaposlovanja. Seja predsedstva OSS v sredo popoldne je bila v Or- možu seja predsedstva občinske- ga sindikalnega sveta Ormož, na kateri so obravnavali in se do- govorili glede priprav na občni zbor. ker še ne sodelujejo s stro- kovnim odborom za področje družbenih služb medobčinskega odbora sindikata občin Ptuj in Ormož. Tako bodo ustanovil; samostojen občinski odbor tei se potem pogovorili o nadalj- njem sodelovanju z medobčin- skim odborom na tem podro''j'a Seja sveta za finance SO Ormož v ponedeljek. 19. februarja, je bila v Ormožu seja sveta za finance občinske skupščine Or- mož, na kateri so obravnavali in sprejeli predlog proračuna za leto 1968. ki so ga prav tako ob- ravnavali zadnji zbori volilcev. Skupno s temi pripombami je svet dal v obravnavo in spre- jetje proračun občinski skup- ščini, ki bo o tem odločala na ponedeljkovi seji. Na svetu so prav tako ponovno obravnavali predlog odloka o prispevkih in davkih ter pripombe, ki so bile dane na zborih volilcev. Celotni material je predložen občinski skupščini. Občina Slov. Bistrica i\'apredeii tudi v negospodarstvu Razprave v zadnjih mesecih v bistriški občini so pokazale, kakšno pot bi naj ubralo nego- spodarstvo v letošnjem letu. Dve stvari sta dobili poseben pouda- i^ek, in sicer povečanje material- nega stanja šol in pa izboljšanje samoupravljanja v negospodar- stvu. Razvoj šolstva Srednjeročni načrt razvoja ob- čine predvideva znatno poveča- nje materialnega stanja šolstva v tem obdobju. Izboljšanje ma- terialnega stanja v šolstvu bi omogočilo postopen prehod na en in pol izmenski pouk. Izbolj- šati pa bi se morala tudi kvali- fikacijska struktura učnega osebja. Letošnje leto pa je najpo- membnejše za takšen kvaliteten prehod. V tem letu bo namreč . izveden referendum za uvedbo samoprispevka, ki bo namenjen za nadaljnji razvoj osnovnega šolstva v občini. Z zbiranjem sredstev bi se začelo že v letoš- njem letu. Vsako leto bi sred- ' stva uporabili za popravilo šol, za novogradnje na področju šol- stva ter za izdelavo načrtov in dokumentacije. Po izvedbi refe- renduma pa se bo skupno s te- meljno izobraževalno skupnost- jo izdelal dolgoročni načrt raz- voja šolstva v občini. V progra- mu bo poudarjen vrstni red no- vogradenj in adaptacij in. naka- zana konstrukcija financiranja. Za izboljšanje učnega uspeha na šolah bodo po šolah ustanov- ljene posebne komisije, ki bodo zasledovale učni uspeh. Skrbele pa bodo tudi za izvrševanje ukrepov za izboljšanje učnega uspeha. Z zavodom za prosvet- no pedagoško službo v Mariboru bo TIS izdelala program sodelo- vanja. Tako'bodo prirejeni se- minai-ji in posvetovanja, na ka- terih bi naj prosvetni kader do- bil dodatno pomoč za svoje delo v šoli. Ugotovljeno je, da 20 odstot- kov prosvetnih delavcev v ob- čini nima ustrezne izobrazbe. Zaradi tega je za izboljšanje strokovne usposobljenosti šol- stva v občini razpisanih 34 šti- pendij, podpreti pa bo treba tu- di tiste pedagoške delavce, ki iz- redno študirajo. Kultura V letu 1965 se je skupščina občine dogovorila s podjetji, da odvajajo en promile osebnih dohodkov v sklad za razvoj kul- turne dejavnosti. Tako se bodo letos zbrala precejšnja sredstva, del sredstev pa bo prišel tudi iz republiškega sklada. Vendar ta sredstva ne bodo zadovoljevala vseh potreb. Saj bi rabili ogrom- na sredstva za obnovo gradu Statenberg, za obnovo dela gra- du v Slovenski Bistrici ter za obnovo razstavnega prostora na Osankanci. kjer je spominska zbirka NOB. Sredstva pa bodo namenjena tudi kulturno prosvetnim dru- štvom v občini. Vendar bodo morala društva predložiti pro- gram, če bodo hotela dobiti po- moč. Precej sredstev pa bo na- menjenih tudi za razvoj matič- ne knjižnice. Le povečanje ob- sega matične knjižnice bo nam- reč omogočilo, da bo knjiga pro- drla v najoddaljenejše kraje v občini. S povečanjem matične knjižnice bo začela delovati po- tujoča knjižnica. Stagnacija v telesni kulturi Za letošnje leto so predvidena ista sredstva kot v minulem le- tu. Zaradi tega ni pričakovati naj dejavnost ustalila na seda- nji višini. Povečali obseg dela socialnega varstva Težišče dela v letošnjeiii loti bo usmerjeno k razvijanju tistil oblik varstva, ki preprečujej( nastajanje novih socialnih pro- blemov. Zato bo tudi v letoš- njem letu namenjenih prece si"edstev- za uvajanje sodobni! oblik varstva socialno ogroženil otrok, kot so rejništvo in vklju- čevanje predšolskih otrok \ vrtce. Pričakuje se tudi povečanj« obsega storitev v zdravstvu ir komunalni dejavnosti. Vendai je izboljšanje stanja v zdrav- stvu odvisno od nove ureditve vsekakor pa se pričakuje pre- cejšen kvaliteten napredek. Večer opernih ari} v ponedeljek. 19 februarja, smo vsi. ki smo se zbrali v na- šem t'.ledališču, doživeli lep in boccat umetniški večer. Nasto- pili so prvaki ljubljanske ope- re: sopranistka Vihna Bukovec, tenorist Rajko Koritnik, bari- tonist Marcel Ostaševski in ba- sist Ioj. Kdor le more. hodi k sosedom pledat televizijske prenose. Včasih se tudi sporeremo, kateri tek- movalec bo odnesel zmagoslavno me- daljo. Jaz navijam za Sovjetsko zvezo. Ne televizijskem zaslonu sem gledal otvoritev Bilo je veličastno. Začetek so oznanile fanfare. Tekmovalec je pri- žgal olimpijski ogenj, ki ne bo ugasnil do zadnje tekme. Nad stadionom je za- vihrala olimpijsk« zastava. Športna tekmovanja so na višku. Ho kej, bob, smuk, drsanje. Najbolj ner- vozen sem bil pred hokejsko tekmo med SZ in Švedsko. Navdušujem se tudi 73 naše domače tekmovalce. Olimpijske igre niso samo športno tekmovanje, ampak tudi priložnost za prijatelisko zhlijfvanie med tekmo- valci. Šport zbližuje narode. Olimpijski ooenj nal nomeni tudi lju- bezen In bratstvo! Naj ne bo nikjer nobeno vojne več! 2a.rko " Oba tvola prispevka sta vredna, da v TEDT^KU zaoledata beli dan. Poka- zal si. kako zasleduieš dogodke po sve- tu 5n Izrazi' mnenje o njih. »Vietnarp- cem in svetu m1r! Naj ne bo nikjer nobone vojne več!« je Tvoj klic. Pri- družuješ se tistjm mnorlcam. ki po tili- cah vplildh mest demr>nsf.rirato proti vojni in nasilju. Tudi Tvoje mesto je med njimi! ALENKA SPOMIN NA VOJNO V našem krajn stoji spomemk, ki nas spominja na padle borce fn aktiviste. V trdi kanien so vklesana Imena: An- ton Hrga, Janez Mandel. Tomaž Meško, Stanko Murkovič, Orvald Petek, Vla- dimir Pptck. Franc folanec, Franc Si- monič, Jakob Simonič, Ignac 2geč. Med okupacijo so pnšli v vas Nem- ci in ukinili slovensko šolo in uvedli nemško. Vse slovenske knjige so po- žgali in nemščino proglasili za urad- ni jezik. Obnašali so se ošabno in go- spodovalno. Ljudje so jih sovražili. Vse bolj je rasla mržnja do okupatorja, sprva samo skrito. pKJtera pa že tudi javno. Iskali so ugodne prilike, da bi Nemcem kaj škodovali. Sovražnik je besnel in zapiral zavedne Slovence. Po- šiljal jih je na prisilno delo v Nemčijo in v taborišča, požigal domove in stre- ljal talce. Mnogo domačinov jih ni ča- kalo doma, da jih odženejo v zapor, ampak so pobegnili v gozdove. Parti- zanske puške so bile močnejše od nem- ških. Druga svetovna vojna je bila teko krivična, kot je sedaj vietnamska voj- na. Jugoslovanski narodi so hoteli ne- odvisno državo in t^idi Vietnamci ho- čejo samostojno državo brez tujega vme- šavanja. Vietnamska vojna traja že dolgo. Am&rikanska oborožena sila ne more streti svobodoljubnega vietnamske- ga ljudstva. Vsi svobodoljubni narodi soglašajo z Vietnamom in hočejo, naj zmaga. SLAVICA BOM3EK, Dornava Slavi ca I Tudi Tebe pretresajo misli na vojno. Nobene še nisi doživela, pa jo vendar obsojaš, ker razumeš, kako je kruta in grozna. Naših padlih za svobodo ne smemo nikoli pozabiti in ni dovolj, da so Rji- hovt imena vklesana samo v kamen na spomeniku. Se kaj naoišl, Slavica, in pošlji za NASA PISMA I ALENKA MASKERiADA Maškerada dan veselja je, Tonček se maskiral je, in po mestu raja. V mestu mask vse polno je, vsak po svoje se maskiiraj je, celi dan bo direndaj. Tonček se zvečer priklatil je, ves raztrgan kakor pust, Tn tako se je končal, ta mastni pust. I Aleoka, to pesem sem si izmislil se- daj, ko bo pust. Sem reden narcfčnik TEDNIKA in vedno preberem vašo ru- briko. In tako sem poslal tudi jaz pri- spevek. Za objavo se Ti že vnaprej zahvaljujem. BRANKO PLAVEČ, 8. d razred osnovne šole Alfonza Sarha, Slovenska Bistrica Branko! Prav za te šemaste dni si po- slal svojo lastno pesmico. Razve- silil si me. Naj se ji nasmejejo 5e bralci! Ti, Branko na irJ-.' Čakam. ALENKA Iz Slovenske Et.strice Odmevi z debate o kulturi Ali je debata o. kulturni de- javnosti v organizaciji lO SZDL Slovenska Bistrica dosegla svoj namen? Prav gotovo je, da po- polnoma ni razkrila vseh pro- blemov, ki so vplivali na zastoj kulturne dejavnosti v občini. Predvsem pa se očita vsem ti- stim, ki so predčasno zapustili debato, čeprav bi po svojih dolžnostih morali vztrajati do konca. To pa je tudi vzrok, da precej tistih, ki so bili priprav- ljeni povedati svoje mnenje, te- ga niso storili. Obenem pa je to tudi vzrok, da želja lO SZDL ni bila v celoti izpolnjena. Najtežje so sestanek zapu- ščali tisti iz manjših centrov in s podeželja, ki so pričakovali, da bodo slišali, da so njihove zahteve po kulturni dejavnosti pravilne. Priznana jim je bila kulturna raven, toda izrečeno je bilo nekaj očitkov, da je družba kriva, da je bilo v zadnjih po- vojnih letih premalo storjenega za njihov kulturni dvig. To pa se ne odraža samo na kulturnem polju, ampak v vseh drugih oblikah njihove dejavnosti. Razprava o kulturni dedišči- ni, ki jo je sprejela bistriškE občina od svojih prednikov, j€ pokazala, da se Bistričani tegs premalo zavedajo. Tako je bile navrženih precej očitkov o sta- rem parku v Slovenski Bistrici ki je že nekaj let popolnoms neurejen, o bistriškem gradu tei o drugih kulturno-zgodovinskili spomenikih v občini, ki s takim malomarnim odnosom do njih izgubljajo svojo vrednost. Debata o družbenem centru je načela precej vprašanj, za- kaj nima družbeni center svo- jega samoupravnega organa Obenem pa je bila izrečena kri- tika na sedem institucij, ki po svojih nalogah zadolžene zs kulturno-prosvetno dejavnost v bistriški občini. Toda s samo- upravnim organom bi dobili tako osmo institucijo. Zato se je že na tej debati postavilo vprašanje, kako dolga še po tej poli. ali pa narediti red. v. • Kako? Verjetno tako, da se že v za- četku zmanjša število institucij na dve ali največ tri. Od teh pa bi morala ena voditi kulturn politiko v občini, za kar je na; primernejši občinski svet z:i prosveto in kulturo. Zveza Svo- bod pa bi naj program s svoji- mi društvi pripravila in ga na- to sprejetega tudi realizirala. V pomoč pa bi ji moral biti po- klicni režiser, ki bi pomagal društvom na terenu pri njihovi dejavnosti. Tajnik družbenega centra pa bi naj usklajeval programe in prirejal gostovanja. Ob programih pa še toliko: ni bila slaba tista misel, izrečena v debati, ko so predlagali letni festival v občinskem merilu. Tako bi se lahko kulturna dejavnost močno razvijala v petih ali šestih manjših centrih v občini, v ostalih krajih pa bi razvijali dopolnilno dejavnost, gojili follkorne običaje ipd. Bližnja problemska konferen- ca v organizaciji SZDL bo mo- rala razčistiti še precej pojmov, da bodo lahko bistriški občani zadovoljni s svojo kulturno de- javnostjo, -b Stran 6 TEDMK — petek, 23. februarja 1968 Stran 6 Je prav, da spreminjamo starega koranta? v zvezi z bližnjim kurentova- njem, ki bo v nedeljo, 25. febru- arja, je poirebno spregovoriti ne- kaj besed. Nasloviti jih moram nastopajočim korantom. Opazili smo, da nekateri, ki na- stopajo kot koranti, nimajo pra- vega odnosa do opreme, kajti na njej lahko odkrijemo mnoge po- manjkljivosti, da ne rečem celo škodljive novosti. Med nastopa- jočimi maskami pa lahko tudi še vidimo precej lepih starih pri- merkov, prav takšnih, kakršnih si želimo. Poglejmo si, kakšna je stara kurentska oprema in kakšne novosti nekateri uvajajo pri no- vih. Staro opremo so izdelovali iz- ključno 12 domačega materiala, namreč takega, ki si ga vedno lahko našel pri hiši. Masko so se- šili iz ostankov domače ovčje kože in odloženih škornjic ali tako ime- novanih sar. Tudi dodatki, kakor peresa, brki in zobje, so bili ved- no iz domačega materiala. Jezik so napravili iz domače klobučevi- ne. Za kožuh je služila narobe obrnjena dolga bunda (krznen plašč) in zvonci so bili vedno le pravi kravji zvonci, prvotno obe- šeni okrog pasu na motvozu, po- zneje pa na verigi. Rokavice so pletli iz domače nebarvane ovčje volnene preje. Čevlji so bili ved- no le visoki moški. Kaj pa danes? Danes sicušajo nekateri izdelo- valci opreme nadomestiti stare kmečke materiale z novimi, prav neustreznimi. Za izdelovanje ma- ske obraza uporabljajo umetne mase, tradicionalni nos spremi- njajo v gobec, izrez oči obroblja- jo v živih barvah z očalom po- dobnim obrobkom. Ovčje kožuhe zamenjujejo z zajčjimi, rokavice in nogavice so modeme, včasih v kričečih ba^rvah, nekateri koranti uporabljajo celo progaste nogavi- ce nogometnih klubov in namesto visokih čevljev nosijo nizke mest- ne čevlje, isiekateri nadomeščajo prvotne kravje zvonce s konzerv- nimi škatlami. Nisem strokovnjak folklorist, vendar sem mnenja, da tako sa- movoljno spreminjanje zunanje podobe korantskega lika le-temu saimo škoduje. Razumljivo je, da se je korant v preteklosti zaradi raznovrstnih vplivov vedno spre- minjal, da je izgubil svojo prvo- bitno notranjo vlogo in da je spremenili tudi svojo zunanjo po- dobo. Zal nimamo nobene zelo stare maske, da bi nam lahko služila za primerjavo z današnji- mi. Eno pa je neizpodbitno: opre- mo so si na kmetih vedno pripra- viili iz domačih materialov, takih, ki so jih vedno imeli pri hiši. Korantske maske so v poganski dobi predstavljale duhove umrlih prednikov.. Nadele so si jih mo- ške oziroma fantovske združbe ob verskih obredih. Nastop korantov je tedaj bila sila resna zadeva. Bilo bi neumestno, ako bi danes pripisovali nastopu korantov ena- ko vlogo, kot so jo imeli v dav- nini, vendar ne moremo zanikati, da pomeni korantski obhod tudi še dandanes v podzavesti kmeč- kih ljudi neko pomembno deja- nje, ki vzbuja pri njih posebne občutke. Kaj hočem reči? Reči ho- čem, da moramo nekaj storiti, da se nam stari korantski lik ne popajči. Preprečiti moramo kakr- šnokoli spreminjanje njegove po- dobe. Paziti moramo na ta naš starosvetsct ostanek in ga ohra- niti v kar najbolj stari, znani obli- ki. Pri izdelovanju novih oprem ne smemo zapasti v povrSnost, lahkomiselnost in mailomamost. Koranta ne smemo civilizirati. Tudi vedenje korantov nekateri spreminjajo. Marsikateri mlajši korant večkrat prestopa običajna stara pravila korantskega vedenja. Z ježevko poškoduje gledalkam nogavice, jemlje naglavne rute in se tudi sicer kričavo in surovo vede. To nikakor ne pristaja prist- nemu korantu. V bistvu je korant dobro bitje, ki prinaša ljudem sre- čo. Tih je, nič ne govori, le ne- nehno poskakuje Je v nenehnem gibanju in neprestano pozvanja z zvonci. Pravi korant ljudem tu- di ne kaže svojega civilnega o- braza in ne snema maske pred ljudmi. Ta razvada se je posebno v zadnjih letih zelo razširila. Ne- primerno je tudi to, da nekateri mnogo prezgodaj začno hoditi po mestu. Učinek prezgodnjega ko- rantskega nastopanja se do njego- vega pravega časa okoli pustnega torka že toliko obrusi, da izgubi na zanimivosti. Nekoč so se strogo držali določenega dneva za nastop. Koranti so nastopali samo na pust- ni torek, ali morda še kak dan prej. Cas obhoda so i>otem razAi- rili še na dan ali dva pred pu«t- no nedeljo. Menim, da je to do- volj in ne kaže časa še bolj raz- širiti. Todiko torej v premislek vsem fantom, ki nameravajo letos iti v korante. Da ponovim bistvenejše misli: — ohraniti moramo staro ku- rentsko opremo neizpreme- njeno; — ohraniti moramo korantsko resnost ob nastopu; — ohraniti moramo običajni čas za nastop korantov. Prepričan sem, da bomo stvari samo koristili, če bomo upoštevah te nasvete. Vestno se pripravite in na svi- denje v nedeljo. 25. februarja, v Ptuju! Zgodovinski vir o puslovanju v Ptuju pred 350 leti Zadnja leta se je v Evropi zelo razvilo raziskovanje ljud- skih mask in pustnih običajev. Izhodišče preučevanja so še ohranjeni običaji ali pa spomini starejših ljudi, ki so take obi- čaje še videli. Toda podobo o zgodovinskem razvoju pustnih običajev (kakor tudi o razvoju celotne ljudske kulture nasploh) si etnolog lahko ustvari samo na podlagi skrbnega in dolgo- trajnega primiorjalnega študija, ki je pa, razumljivo, zelo te- žavno in zamudno. Zato nudijo etnologom drago- ceno pomoč razni zgodovinski vi- ri (arheološke izkopanine, stare risbe, razni dokumenti in podob- no). Ti so pa žal zelo redki, in praviloma zelo skopi. Zaradi tega pritegne etnologovo pozornost tu- di tako majhna omemba, kot je to kak posamezni stavek v enem izmed poročil iz začetka 16. sto- letja. Za pravilno razumevanje tega poročila se je treba najprej malo poglobiti v takratna razmerja. Med našim meščanstvom je ta- krat, po letu 1600, protestantizem — čeprav prepovedan — še ved- no živ. Bolj kot protestantizem sam pa je vidna posledica, ki so jo zapustili verski boji: globok padec avtoritete cerkvenih, kot posvetnih oblasti. Prišlo je do vsesplo.šne nediscipline. Meščani niso hoteli plačevati davkov, me- stni svet se ni brigal za svoje de- lo, verniki so raje šli v gostilno kot pa v cerkev, še manj pa so bili pripravljeni držati se raznih neprijetnih cerkvenih predpisov, na prvem mestu posta. Neurejene razmere v Ptuju so leta 1610. pri- silile deželno vlado v Gradcu, da pošlje posebno komisijo s poobla- stilom, urediti mestne zadeve. Komisija si je razen tega še pri- zadevala urediti tudi versko živ- ljenje, seveda v prid katoliški cerkvi. V ta namen je izdala vr- sto odlokov in predpisala zelo ostre kazni. Med ukrepi sta dva, ki ilustri- rata življenje meščanov v pust- nem obdobju. Prvi nam pove. da se Ptujčani niso hoteli podrediti predpisom o zelo strogem postu. Da bi to preprečila, je komisija predpisala zelo visoko denarno kazen. Člani komisije so se zave- dali, da tak predpis sam po sebi še ne bo preprečil poizkusov me- .ščanov. uživati meso na skrivaj. Zato so jih hoteli postaviti v tak položaj, ki bi že sam po sebi one- mogočil kršitev nrepovedi Naj- enostavneje pa je, onemogočiti nabavo mesa. Zato so ne le pre- povedali prodajo mesa v dnevih posta, ampak tudi s posebnim od- lokom omejili (danes bi rekli: »ra- cionirali«) količino živine, ki se lahko zakolje v zadnjih štirih led- nih pred pustom. Tako so hoteli preprečiti kopičenje skritih zalog na domu. Vidimo torej, da se me- ščani niso hoteli držati posta, če- prav so — kot bomo še videli — zelo vneto praznovali Pust — to- rej čas, po katerem naj se pusti meso. Z drugim odlokom si je komi- sija prizacevala »neumno pustno igro neporočenih mesarjev in dru- gih, v prvem pustnem tednu in nedelji« za vedno prepovedati. Komisija se je gotovo bala kvar- nega vpliva razposajenih norij na nravstveno stanje prebivalcev, še več pa jih je verjetno motilo to, da so si udeleženci teh iger dovo- lili pod krinko povedati marsika- tero pikro na račun višjih, ne- meščanskih krogov. Tako kot pri postu, se tudi pri igrah komisija ni zadovoljila zgolj s prepovedjo Poskušala • je poiskati primemo nadomestilo za igre, in na ta način kompenzirati željo meščanov po javnih nasto- pih. Tako je na primer mizarjem in ključavničarjem ukazala or- ganizirati ceh. si priskrbeti za- stavo in tako v bodoče spremljati cerkvene obhode. V originalu: ». .. das vnsinnige Fastnachtspill der lodigen Fleisch- hagger und anderer m der er- sten Fastenwoche und Sonn- tag . .« O delu te komisije je še leta 1884. pisal zgodovinar J. Zahn v Mit- teilungen des hist. Vereins fiir Steiermark, zvezek XXXII, str. 17. Deželna vlada je sicer pohvali- la delo komisije pri urejevanju upravnih zadev, toda s protire- formacijskim delom menda ni bila preveč zadovoljna. To lahko skle- pamo po tem, da je omilila ostrej- še kazni, ki jih je predpisala ko- misija. Ko so to meščani izvedeli, se kajpada tudi za ostale ukre- pe niso preveč brigali. Verjetno tudi pustnih občajev in zabav niso opustili, in so se še vnaprej v teh sicer dolgočasnih, še vedno zimskih dnevih zabavali po svoje. Zgodovinski vir je, kot vidimo, zelo skop. Tako pogrešamo opise iger, opise mask. ki so Jih gotovo uporabljali (ali je bil tudi Korant med njimi?). Vendar nam teh ne- kaj besed nudi podatke, ki jih etnologija sama, brez pomoči ar- hivistike ne bi mogla cognati. Mr. eth. Vitomir Belaj Gradnja mostu Nadaljevanje s 3. strani nega pa do novega mostu pričeli z gradnjo asfaltirane ceste. Gradnjo financira do 50 "/o cestni siklad SR Hrvatske, Oistalih 50'/o pa si delita občinska skup- ščina Ormož in cestni sklad SR Slovenije. Glede ia to, da je v rekon- strukciji cesta Pavlovci—Ivanj- kovci, bo že v letošnjem letu oni'og'Ocen prevoz po asfaltirani cesti od avstrijske meje do Or moža, skozi Varaždin do Zagre- ba in naprej. 2e iz tega razloga je viden izreden pomen novega mostu, saj praktično odpira vra- ta Ormožu in je s turističnega in ostalega gospodarskega vidi- ka zelo pomemben. Novi ormoški, oziroma sloven- sko-hrvašk;i most, že dobiva končno podobo. S tem pa se od- pirajo v ormoški občini važna vprašanja ,kot so turizem, go- stinstvo, trgovina — namreč, ka- ko bodo znali vsi ti faktorji pri- tegniti turista, da ne bo želel čim prej zapustiti Ormoža. -p Košuta s Pokoš prinaša srečo Kako star je pustni običaj, ki ga imajo v Pokošah blizu Slo- venske Bistrice, nikdo ne ve, Tudi najstarejši očaki na vasi se ne spominjajo, da bi jim kdc povedal, od kdaj izvira. V košutinem spremstvu je sabljonosec ali gospodar, hlapec ki košuto vodi, . košonosec, tei pometač, ki pometa za vso sku- pino, ko odhaja od domačije. Na pustni torek ob sedmih zvečer začne košuta svoj pohod Obišče vse domačije v Pokošah največja zamera pa je takrat, če ene od domačij ne obišče. Za- mera je tu in izbriše jo lahke samo prihodnji pust, ki košute zopet pripelje na dotično dvo- rišče. Takšen je običaj s košuto v Pokošah, ki kaže precej lastno- sti, podobnih rusi na Ptujskerr polju. -b Košuta na obisku v Pokošah Delo Šolskega centra za kovinsko stroko Preteklo leto je nastal po združitvi šolskega centra za ko- vinsko stroko pri TAP in vajen- ske šole za kovinsko stroko no- vi Izobraževalni center za kovi- narje v Ptuju. Center je doživel takoj po ustanovitvi več korenitih spre- memb, ki so omogočile boljši uspeh učencev pri praktičnem in teoretičnem delu Že med po- čitnicami je sklicalo vodstvo centra sestanek staršev, pred- stavnikov podjetij in privatnih obrtnikov, ki učijo učence. Se- stanek je bil zelo dobro obi- skan, saj se ga je udeležilo okrog 70 odstotkov staršev in predstavnikov podjetij ter obrt- nikov Na njem je govoril sve- tovalec zavoda za šolstvo v Mariboru tovariš Glogovšek, ki je seznanil prisotne z novim na- činom izobraževanja vajencev ter novimi profili, ki jih šolajo kovinarske šole. Ker zahteva današnji čas splošno izobraže- nega in strokovno dobro podko- vanega delavca, je bilo podalj- šano z novim šolskim letom 1967/68 šolanje v centru na štiri in pol meseca ali 18 tednov. Center ima v šolskem letu 1967/68 dve izmeni, od katerih je imela prva px)uk od 11. sep- tembra 1967 do 20. januarja 1968. Kljub težkim pogojem, v katerih živi dobršen del učen- cev, in kljub kriteriju, ki je bil v tem šolskem letu znatno strožji, je izdelalo v prvi izmeni v vseh šestih oddelkih 74 od- stotkov vseh učencev. Največja pridobitev centra pa je brez dvoma nova zgradba, ki jo je adaptiral center z lastnim posojilom. Namesto na pol po- rušene stavbe v Rajčevi ulici stoji sedaj primerno opremlje- na stavba, v kateri so učilnice in delavnice. Ko bosta primerno urejeni tudi kovačnica in oko- lje centra, bo gornji del Rajče- ve ulice popolnoma spremenil svojo podobo. Center je kupil tudi spodnji del barake, ki stoji v neposredni bližini centra ter bo uredil v teh prostorih delav- nice. Poleg periodičnih razredov, v katere prihajajo skozi tri leta učenci kovinske stroke, je v centru letos tudi prvič en prvi celoletni razred, v katerem se šolajo učenci TAP ter učenci, ki nimajo sklenjenih učnih po- godb. Ti učenci imajo v šoli primeren teoretični in praktični pouk ter bodo po zaključnih iz- pitih visoko kvalificirani de- lavci. V okviru centra deluje tudi en oddelek TSS za odrasle ter tečaj za pridobivanje kvali- fikacije v kovinski stroki. Center skrbi poleg šolskega tudi za vsestransko izobraževa- nje učencev ter se zaveda, da imajo pri učencih, ki izhajajo večinoma iz kmečkih in delav- skih družin ter so prikrajšani zato za marsikaj, pomembno vlogo zlasti ekskurzije. V tem šolskem letu so si ogledali učenci prve izmene Zagrebški velesejem ter živalski vrt v Za- grebu, večja podjetja kovinske industrije v Ptuju, nepozabna pa je bila zadnja ekskurzija na Koroško, kjer so bili v nedeljo, 11. februarja. Tam so si ogledali mesto Celovec, obiskali drsalno revijo ter se odpeljali nato m > Gosposvetsko polje, kjer je bik ob vojvodskem prestolu krajše predavanje, nato pa je sledila deklamacija Zupančičeve pesmi Korotan v srcu. Potem so obi- skali še Vrbsko jezero ter se nato vrnili proti domu. Vodstvo šole teži za tem, da ne bi bili učenci nekoč le dobri kvalificirani delavci svoje stro- ke, ampak da bi se uveljavljali tudi v kulturnem in prosvetnem življenju kraja, v katerem bodo živeli. Zato se pripravljajo na samostojne nastope z referati o pomembnejših dogodkih v sve- tu ter s proslavami. Doslej so priredili dve šoslki proslavi s primernim kulturnim progra- mom. Ormož skozi stoletja XV. Prebivalstvu vzhodno Slov. Goric po urbarfu iz lota 1756 Za naroilnostni in socialni sestav prebivalstva Slovenskih goric nudi urbar ormoškega gospostva iz leta 1758 zanimive podatke. Poimenski seznami podložnikov v vaseh ormo- ške graščine dokazuje.lo enako kot stare.iši urbarji, da .je bilo prebival- stvo vsa stolet.ia skora.1 stoodstotno slovensko. Seveda so se po.iavl.iali v nekaterih obdobjih veliki premiki in naselitve sosednjega kajkavskega element.-! s Hrvaškega in Medžimur- Ja. Številna imena, »Horvat, Hrvat, Krobat« itd., prič.ijo o teh notranjih selitvah. V prvi polovici IG. stoletja opažamo moCno naseljevanje tako Imenovanih prebegov ali uskokov. Ti so se pred Turki umikali iz svo.ie domovine v zahodni Bosni in našli nova bivališča ob mejah dežele Kranjske in Štajerske, kjer so Jih načrtno naseljevali deželni vladarji kot učinkovito vojaško pomoč v vojnah proti Turkom. Mnoga imena v urbarjih iz sredine Ifi. stoletja nas očitno spominjajo na te uskoke. na primer: Toma Bernardinič, Mate Buzdarič, Janžo Vuk. Jurij Borko- vič. itd. Na splošno pa so se 'mena pod- ložnikov v vaseh ormoške graščine skozi stoletja močno spreminjala. Vzroki so bili različni, verjetno naj- važnejši je bil brez dvoma gospo- darski Podložnik, ki iz raznih vzro- kov ni zmo!;el dajatev, katere je terjala graščina, je moral zapustiti kmetijo in si iskati kruha in obstoja drugje. Na drugi strani so turški napadi in razna vojna nustošenja skupno z izbruhi kuge in drugih na- lezLJivih bolezni strašno uničevala prebivalstvo zlasti v ravninskih predelih. Večja premikanja in naseljevan.ia prebivalstva po Slovenskih goricah so orrn<»hala p^erl dobrimi dvesto leti. Zato morda np ho •>dveč, če se seznanimo malo podrobneje z imensko strukturo prebivalstva po zgoraj navedenem urbarju. Obenem bodo ti podatki zelo zanimivi za bralce teh vrstic po sedanjih vaseh v Slovenskih goricah, ker jim bodo omogočali primerjavo s sedanjimi priimki prebivalstva v istih vaseh in potrdili ter dokazali starost in poreklo premnogih kmečkih rodbin in domov skozi dve stoletji. IMEN.V PODLOŽNIKOV PO VASEH SAVCI Imajo 16 kmetij in 15 že- larjev ali kočarjev. Imena kmetov: Vido Brumen, Mihael Rakovščak. Urban Malec, Jurij Janžekovič, Jan- že Munda. Tomaž in Jakob Rakov- ščak. Tomaž Loparnik. Stefek Cajn- ko. Blaž Marin, Filip Munda, BJaž Voršič. Vido Janžekovič, lurlj Mun- da. ZELARJI sot Anton Brumen, To- maž Senur (Senjor). .Jurij Petek. Matej Kose, Jožef Pieonja, Andraž Ehrlich, Vido Rakovščak. Tomaž Pavlic, Lovrenc Primož. Andraž Franc, Andrej Dovečar, Jurij Sok. Simon Dovečar, Martin Zorman, Ju- rij Veselko. RUCMANCI imajo 19 kmetov in fi žplarjf^v. KMETJE so: Jurij Vor- šič. Jožef MatjašiC, Lovrenc Simo- nič. Jakob Pieonja, Andrej Brumen, Tomaž Rakovščak, Simon Horvat. Tomaž Petrič. Andraž Rakovščak, Jernej Ritonja. Jožef Rakovščak. Jurij rajnko. r>ovrenc vtajcen, Si- mon Brumen. Jurij Weisman. Jakob Vojspk. Anton Rojht. Janžo Janže- kovič. ZELARJI so: Marko Petrič. Blaž Voršič, Blaž Plohi, fievek Ritonja, Tomaž Pieonja. Anton Krabel. SEJANCI imajo 6 kmetov in 5 že- larjev. KMETJE so: Jožef Slekovec. Lovrenc Majcen. Jurij Marin. Šte- fan Hrgula Martin Gaspari« Kolo- man Marin ZELARJI so: Andrej Kotar. Blaž Kenč. Martin KovačiC. Jurij Doml- nicns. Martin SlatiC. CVETKOVri imajo 7 kmetov in -1 želarjp KMETJE ical v od dneva nastavitve ni dobil niti krajcarja; vzdržuje se lahko le kot cerkovnik in organist. Ti do- hodki pa so tudi skromni, zato prosi, da se mu od kakšnega sklada dodeli učiteljska plača. Kot cerkovnik je imel učitelj pn Mali Necelji svoje dni tako imenovano zbirco. Vsak kmet je moral dajati na leto 8 pintov ali merico rži. Poleg tega je imel še prostovoljno pšenično, ajdin- sko in vinsko zbirco ter je pobi- ral tudi repo. seno, otavo, predi- vo, Jajca in klobase, kar je v dobrih letinah znašalo še enkrat toliko kakor drugi dohodki. Kot prvi učitelj Je v Bučkov- cih znan Janez Raisperger, ki Je služboval leta 16.50. Ko so leta 17^4 podrli stari glavni oltar cer- kve v Bučkovcih, so našli latin- ski napis, ki med drugim pravi, da Je Janez Raisperger dal leta 1650 ta oltar pozlatiti. Nekatere vasi v okolici Bučkovec BUCKOVCI. Ta vas predstav- lja danes eno večjih občinskih središč ljutomerske občine. Leta 1445 je bilo v Bučkovcih le 12 hiš; vas je po takratni klasifikaciji spadala k vičemski župniji in se je imenovala »Wulschoicz«. Brez- dvomno Je nastalo ime te vasi od osebnega imena na Vučko. Sprememba začetne črke V v B se Je izvršila na enak način kot pri Bučečovcih. Osebno ime Vuč- ko se v večini današnjih prime- rih glasi Pucko. V 18. stoletju se Bučkovci v listinah navajajo pod imenom »Linddorf« in bližnji hrib »Lindberg«. Zgodovinar Krempelj trdi, da se Je v tem kra- jevnem imenu ohranil spomin na »Ijirrioh-p^rhirichnn« v katerem je solnograiki (saUburški) nadškof Liupram okrog leta 853 posvetil cerkev. Ta trditev je možna, to- da dokazov za to ni. DRAKOVCI so vas, ki se raz- prostira na severovzhodni stra- ni od Bučkovec ter zavzema naslednje krajevne predele: Dra- kcvce. Kopinovščak, Lebnec, Li- povščak, Vrhovnjak in Zdolovje. Ta zemljišča so v starih časih ležala deloma na hribovitem in deloma v nižinskem predelu. Drakovci so zelo stara vas, saj se v listinah navajajo že leta 1265 pod imenom »Zdrakonidorf« Leta 1300 se imenujejo »Zdraco- nidorf«, leta 1445 »Trackchern« leta 1480 »Tracharen«, ieta 1500 pa »Drachorn«, Ta vas je poleg navadnih dajatev še dajala malo davščino, in pa oddavke oskrbni- ku Hura officialis). Razen oskrb-; nikovih oddavkov v Borecih n' nobena vas v tej skupini dajala »malih davščin«, kakor ta po šte- vilu kmetij tako mala vas. Ta okoliščina je brez dvoma v zvez' z obsegom občinskega ozemlja i'' takratno stopnjo kolonizacije. Le- ta 1445 je bilo v tej vasi že 14 hi?' po občinskem leksikonu iz leta 1918 jih Je bilo 116. v prvi četr- tini 19 stoletja pa le 82. Prava in prvotna vas je bila v dolin' potoka Turje. kjer imajo kmetje večinoma svoje njive in travnike- večji del zemljišča te vasi na ?^ razteza po hribovju nasnroti va?' Moravci. Se v današniem času po tem griču raztreseni gozdovi- kmečke hiše. vinogradi in nji^^. V 13. stoletju so bili ti prijazni griči večinoma pokriti z go^dP' vi. v katerih so imeli kmetje pašo. žir. drva in morda praviC^ do lova Zaradi tega je moral*^ teh 5 prvotnih kmeti i nlnfevat' malo d^-'?^'"'^ (Nadaljevanje prihodnjih) ^ TFDMK - pefpk. 23. februarja Strnil ? gasgovot z 7U-letnim zgodoviiid tod praktični pouk. Redna ^■^ia zob, zlasti zvečer, občutno manjša nevarnost gnitja zob. 'učenjem zob preprečimo na- j^^^^k mlečne kisline, ki raz- J^cia zobno skienino. Zobeaa to- rej ne škodujejo bonboni in druge sladkarije, temveč jim škodujejo ostanki sladkorja, ki se pretvarja v ustih v škodljivo mlečno kislino. Zato je po uži- vanju slaščic pametno pojesti jabolko, kajti kisline, ki jih ta sadež vsebuje, odstranijo z zob vse ostanke sladkorja. Za najzanesljivejšo metodo pa še vedno velja uporaba klasične zobne krtačke in tople vode. Zobe čistimo zjutraj in zlasti zvečer, in sicer tako, da jih ob- delujemo s krtačko navpično, in ne tako, kot smo sicer nava- jeni — levo in desno. Drgnjenje v vodoravni smeri ne le da ni koristno, ampak utegne celo škodovati skleninastemu ovoju zoba. Pasta ali zobni prašek negi zob niti nista nujno potreb- na. Tudi za različne »aktivne« sestavine različnih zobnih past, ki jih reklama na vsa usta hva- li, se ne kaže dosti zmeniti, kajti učinkovitost teh sestavin v mnogih primerih niti ni ver- jetna, kje šele dokazana. Ena izmed redkih izjem je morda učinek fluora, o katerem so ugotovili, da dejansko ščiti pred zobno gnilobo. Filmski in TV mozaik May Spils — med režijo lanii 26-letna May Spils, je prva nemška režiserka »mladega« fil- ma. Njen prvi film »K stvari, srček« je veseloigra in bo ver- jetno imel velik uspeh v kine- matografih. Veselje do snema- nja se je v May prebudilo, ko je bila pri starem očetu blizu Bremena. Najela je posojila, na kar so bile finančne težave del- no rešene. Njen film je stal za nemške razmere zelo malo — samo 400.000 m.ark. Junaki v Mayjevi veseloigri, oziroma filmski komediji sta dva njena prijatelja — Werner Enke in Henry van Kyck; prvi filmski igralec, drugi pa je bolj znan kot pisec popevkarskih tekstov. »Imela sem velik strah pred mnogimi filmskimi tehniki. Kako deluje kamera, še danes ne vem mnogo,« je pred krat- kim izjavila May. In njeno naj- večje zadovoljstvo — »razgra- janje«. Zato si je May tudi na- jela novo veliko stanovanje v Miinchnu, kjer lahko po mili volji razgraja, oziroma se pri- pravlja na nova snemanja. Modni kotiček Letos so zelo moderne kratke pletene jopice. 1. Travnato zelen komplet, zelo velik patent — enako na rokavih, Dvoredni gumbi. 2. Rumena jopica s kratkimi rokavi, črte oranžne ali modre barve. 3. Jopica je turkizne barve, za- pira se Cisto ob strani, gumbi so zlati. Modele je kreirala Darja. za prleškega Lujzeka Me;a sen po opasen beteg. Sa- jalo se mi je, ka so me vragovje z lanci za štampet zvezali, te pa me s samim pintovcom bili, tak ka sen misla, ka sen priša na pe- klenskim kulok. Kdo sen se zbiidja, sen bija ves poscont. V glovi pa se mi je tak vrtelo, tak ka sen misla, da sen na rengišpili spa. Po por žlakih žganice sen ša gle- jat v senjsko knigo, da bi si raz- loža seje. Pod rubriko vragovje, sen vida, da bon skoro lehko od zdravja fiička. KAK SO ME BTELI PRETRIGATI? Kmečkega človeka, kak sen jaz, že tak ali tak zapostovliajo. Teko pa še znon matematike, ka me nemre nihče pretrigati. V Lovren- ci na Drovsken polji sen šteja v zadrugi kiipiti »Rudninko 1». To je bilo v soboto 17. februarja. Gdo sen pita za ceno, mi je zadružni štacinor reka, da toto veno košta 286 štorih dinarov. KUpjn sen por kil. Pred por dnevi pa sen bija v Majšperki, te pa sen v zadrugi kUpja prav takšno »Rudninko 1«, štacinor pa mi jo je zaračuna za kilo 420 dinarov. Provi cajt sen se zrajta, da sen jin toto miij- štrigo nazaj poča. Še gnes se spi- tovlen, kdo jin je določa cene, ali so mene, ki sen se pojovja v raz- trganem cajgi, mislili na enosta- ven način odposlati. Malo se mi že sviti v glovi, zakaj nekin šta- cinoron tak dobro gre. Včasih pa bi jih lehko malo inšpekcija prišla glejat. MIHALEK OD VEJKE NEDLE Najbol sen se razvesela prifa od Mihaleka iz Vejke Nedle. Drogi Mihalek. Edini si, ki mi je do zaj pisa v svojen domočen jeziki, tak kak so nas atek pa mamika vičili. Oglosi se mi, kdo koli boš meja cajt. Za nagrado pa bon tvojo prloško pismo objava tak kak si mi ga napisa: — Tak sn se razvesela, gdo sn v cajtngah najša tvuj podpis, kaj si začeja pisati notri v cajtnge, te pa še od Vejke Nedle celu. Veš Lujzek, škoda, da se nisi nič ogla- sa, gdo si hoda tan okuli mene, dosta bi ti lehko poveda nuvega. Zaj smo meli razgrjeno kak su non zemljo klaserali, veš tU je bilu guča no kletvice. Jaka je re- ka, da je mejošova zemla bujša, in tak su se eden drugega vtopla- li, a kriva pa sta bilo oba dvo. Hodila sta kre inženera, tak so pravili, pa so eden driigega izda- jali. Jaz bi rad san veda, kdo do naši Udje k pameti prišli in bol vkiip držali ter nedu eden po oven tukli. Kriva pa je samo tota prokleta štibra. Vsakši reče, kaj nema pe- nez. Udje pa si kipiivlejo vsega vrago. Či greš večer malo po vesi pod okna poslUšat, ki perje čišejo in košice liihčijo, ton čiijcš, kak se sinja, pa kera de se kon ženla (pa kera še je nedužna — p. LUJ- ZEK) in keri kero mo, pa kakši gvant mo kera. Prmojštrfeld Luj- zek, še tebe mojo v deli, pridi enkrat k meni. teš čiija. Te pa Lujzek za gnes naj bo zadosti, pa po driigič več. gdo bun meja cajt. Te pozdrovla Mihalek od Vejke Nedle Drogi Mihalek. Znon ka mote pri Vejki Nedli fijst dikline. Rad pa bi še bija vsaj malo ledičen. OblUbin pa ti, da se bon skoro pri tebi oglosa. samo tak ka neš pred po vesi raztrobja. MASTNA ŠČUKA V Ptuji sen ša v oštarijo »Ri- biča, ka bi si naroča por dobrih pohanih podvodjakov, ali rib. Doba sen dvo lepa falata. Kak sen prvi falat da v lampe, me je tak zazeblo, tak kak če bi led žveka. Te pa nisen zna, či sen doba živo, ali crkjeno ribo. Da bi se malo segreja, sen se napotja v ptujski Monte Carlo ali v bife ptujskega hotela. Tan lehko igroš vse klose kartoških špilov. Bija je že mrok, kdo sen ša mimo štaciina. ki je podnevi Jasmin, ponoči pa min. Venda za to. da jin je v »Jas« crkna neon. Isto veno sen vida pri štaciini Jelen. Zato pa bodo lehko v občinski statistiki obrav- navali nadnormalno povečaje šta- ciinov. V LOTMERKI JOVNO PEREJO GATE Se pred kak sen ša v Lotmerk. sen si ogledna kulturne noge v bi- strišken hoteli, na modni reviji. Zaj znon, zakaj momo teko preveč štofa. Mini janke, mini gate. mi- ni... Ja, ja. ki so stori zloti caj- ti. kdo so naše ženske untrčke nosile. Pred por dnevi so v Lotmerki odprli privatno pralnico. Te pa se je eden na Glavnem ploci duma z ženo svadja. Pobra je cote in ji odnesa v pralnico. Tam pa so mo tak oprali, da so bile osrane gate bele kak sneg. Kdo je oprone stvari domo prnesa, je ženo bilo tak srmom, da še gnes ne viiple na cesto. Od totega dneva pa sko- ro v Lotmerki v vsaki kuči vsakši din ženke perejo. LENART Ke mi nedo Udje v Lenarti spo- nošali, ke samo po gostilnah ho- din, sen ša včeraj t Udi na sejo občinske skupščine. Pri moji dUši, toti lenarški odborniki so vun z vraga. Tak odločno so zahtevali popravilo cest, ke so rekli, da so ceste že tokšne, ke niti več na sejo nedo mogli priti. Pa tudi na samoupravljanje se dobro zastopijo, saj je eden od odbornikov, zato ke so ne preveč upoštevali jegovega predloga za nižje dojke, takoj da odpoved in neče več biti občinski odbornik. Jebal vrag, sin si misla, če bi bli vsi tok zavedni samoupravi jalci in odborniki (ter poslanci) te bi mogli meti po vsoki skupščinski seji nove nadomestne volitve. Ne zamerte. Pište mi na adreso: Uredništvo TEDNIKA, Ptuj. Lac- kova 2. Samo vaš Lujzek Sfrnn S TFDMK — pefek, 2\ febniarja 1968 Stran 8 Lanskoletna ienarška osebna kronika v zadevah državljanstva in državljanstva, jsebnih stanj je bilo v letu 1967 / lenarški občini obravnavanih Na matičnih uradih so bila enajst zadev. Po večini so bili v letu 1967 opravljena nasled- ;o odpusti iz jugoslovanskega nja dela: vpisi v rojstno matično knjigo 107 primerov vpisi v mrliško matično knjigo 195 primerov Kot smo ze poročali, je skle- panje zakonskih zvez v lenarški Dbčini centralizirano in je bilo v letu 1967 sklenjenih v občini 125 zakonskih zvez. Poleg tega je vpisanih še deset zakonskih zvez, ki so bile sklenjene v ino- zemstvu. Največ od vpisanih zakonskih zvez je bilo sklenje- nih v Avstriji, nekaj pa tudi v Zahodni Nemčiji, Švici in Fran- ciji. Med ietom so izdali 1216 iz- piskov iz rojstnih matičnih knjig, 202 izpiska iz poročne matične knjige in 447 izpiskov iz mrliške matične knjige. V lanskem letu so izdali tudi 36 odločb o spremembi priimka ali imena. Med letom je bilo 675 prijav stalnega bivališča in 777 odjav stalnega bivališča ter 142 prijav spremembe stanovanj. Kot je poudaril matičar na matičnem uradu v Lenartu Pa- vle Lešnik, je za območje le- narškega matičnega urada zna- čilno, da je od vseh prijavljenih prišlo na področje njegovega matičnega urada 79 občanov iz drugih občin ali republik in 70 občanov iz drugih matičnih ura- dov lenarške občine, medtem ko je odšlo v druge občine, repub- like ali v inozemstvo 116 ob- čanov, v druge matične urade v občini pa le 34 občanov. V letu 1967 so izdali 5320 osebnih izkaznic. Na območju matičnega urada Lenart, ki obsega območje, na katerem živi okrog 2800 ljudi, so zabeležili v lanskem letu 27 smrti, od tega je umrlo doma 21 oseb, v bolnišnici pa šest oseb. Zabeležili so tudi 56 roj* stev, od tega je bilo doma 13, v bolnišnici pa 43 porodov. Ti podatki nam nazorno kažejo, da se nosečnice vse bolj izogi- bajo porodov doma in se zate- kajo v bolnišnico. Ce hočejo do- bro sebi in svojemu otroku, ki ga pričakujejo, je to tudi naj- bolj pravilno in brezskrbno pri- čakovanje novega državljana. J. S. KUPUJTE ZNAČKE KURENTOVANJA 1968 Letos bomo dali v prodajo posebne značke za obiskovalec na- šega kurentovan,)a po ceni 1 novi dinar. Značka predstavlja ne- kakšno vstopnino za ogled karnevala. Uvedli smo jo zaradi tega, da bi s tem prispevkom krili vsaj del velikih izdatkov za orga- nizacijo naše tradicionalne pustne prireditve. Prosimo goste pa tudi Ptujčane in okoličane, da ne odklanjajo ponujenih značk. Za obisk folklornega nastopa pustnih skupin na stadionu ob 9. uri bodo na voljo posebne vstopnice eno uro pred začetkom pri vhodu. Cene posameznih vstopnic so: za tribuno po 10 din, za stojišče izven tribune za odrasle po 3 N din ter za stojišče izven tribune za otroke in vojake po 1 N din. V torek, 27. februarja 1968, priredi Društvo prijateljev mladine mladinsko otroško povorko po ulicah mesta. Zbirališče, je ob 14. uri in 30 minut pred Mladiko. Otroške in mladinske ter ostale maske naj se povorke udeležijo. Za pravo pustno razpoloženje bi bilo zaželjeno, da bi se tudi gledalci vsaj malo maskirali. Zavod Ptujske folklorne prireditve Odkup kmetijskih pridelkov krompirja in .sicer po najnižji odkupni ceni; za merkur 35 S din za kg, za druge bele sorte pa 40 S din za kg. V proizvodnji krompirja se mora uvesti sodob- na tehnologija, predvsem je treba saditi primerno seme. Obrat nu- ci kooperantom kvalitetno seme krompirja in sklepa z njimi po- godbe. Kooperant se s pogodbo zaveže, da bo za 1 kg priznane- ga semenskega krompirja vrnil obratu ob prodaji 2 kg jedilnega krompirja. Obratu bo tudi pro- dal še najmanj trikratno količino vzetega semenskega krompirja po dnevni ceni, v kolikor je ta višja od garantirane. Kooperanti, ki ne bi pridelali dovolj krom- pirja za prodajo, lahko dobijo krompir pod pogojem, da ga bo- do plačali do novembra meseca letošnjega leta. Cena semenskega krompirja je 120 S čin za kg. Kvalitetni semenski krompir pa lahko dobijo kooperanti tudi v zameno in sicer en kg semenske- ga krompirja za dva kg jedilne- ga. Obrat v teh dneh kupuje ne- omejeno količino krompirja po 50 S din za kg. Take so nove možnosti v ko- operaciji. Na obratu menijo, da bo vsak kmetovalec lahko sode- loval vsaj v eni obliki koopera- cij ske proizvodnje. Z. R. Priprave na asfaltiranje ceste Ptuf - Grajena v teku Odbor, ki sta ga imenovali krajevni skupnosti Ptuj in Gra- jena za asfaltiranje ceste, se je že dvakrat sestal. Pripravil je dokumentacijo in pregledal vi- re za financiranje asfaltiranja te ceste. Vrednost te investicije — asfaltiranje ceste od Ptuja do Grajene v dolžini 7 km — bo znašala približno 130 milijonov starih dinarjev. Predlagajo, da bi naj finančno pomagali na- slednji: cestno podjetje, OS Ptuj — cestno komunalni sklad, KK Ptuj — obrata Osojntk in gozdarstvo, GG Maribor — obrat Ptuj, TP Panonija, last- niki prevoznih sredstev, ki upo- rabljajo to cesto, ter vsi obča- ni, ki žive v neposredni okolic: teh dveh krajevnih skupnosti. ZR Osebna kroniki! RODILE SO: Terezija Kovatlč, Vogrlčevcl 38, Ljutomer — Jožico, Hilda Leben, Trubarjevo naselje 30 b — Branka; Marija Klasinc. Stražgojnca 18 — Marijo; Roza Stumberger, Prepolje 100 a — Sonjo in Darjo; Marija Cest- nik, Dražencl n. h. — Bojana; Ana Matašič, Tomaž 7 — Zvezdano; Ma- rija Tuš. SakuSak 68 — deklico; Jo- žefa Verdenik. Zg. Pristava 45 — Bojana; Ljudmila Bezjak, Krčevlna pri Vurberku 87 — Vladimira; Tere- zija Rojs, Vitomard 77 — Branka; Elizabeta Toš, Glbina 22 — Jožefa; Terezija Korpar, Uornava 139 — Ta- tjano; Genovefa Polanec, Bukovci 120 — dečka; Ivana Cestnik. Za- grebška 71 — Damco; Marija Ko- sec, Dražencl 22 — dečka; Marija Majcenovič, Markovci 87 — dekli- co; Antonija Kuplen, Zagrebška 64 — Biserko; Ivana Trčko. Sp. Jabla- ne 23 — dečka: Marija Bigec. Po- brežje 117 — Mirka; Zofija SpUid- ler, Prepolje 92 — deklico; Marija Krčmar. Pleštvica 16. Ljutomer — Karmeno; Marija Brumen, Ključa- rovci 7 — dečka; Ivana Aleksič. Vel. Brebrovnik 55 — deklico; Ana Go- lob, Dornava 105 — dečka; Katarina Toplak, Kicar 134.'a — Majdo; Ida Znidarič, Sobetlnci 33 — dečka; An- tonija Toš, Slavšlna 12 — Ireno; Bo- gomila Cerček. Stukl 26 — deklico; Angela Drevenšek. Gaj 55, Sloven- ska Bisinca — Dašana, Valerija Ambrož, Skorba 8 — Valerijo, Zm- ka Munda, Savci 13 — deklico; Ma- rija Fras. Biš 66 — deklico. POROKE: Alojz Tovornik, Nova cesta 5, in Zorka Majcen, Nova vas 10; Anton Sagadin, Stuki 22, in Rozalija Hva- leč, Gradišče 24; Janez Vilčnik, Pla- car 3, in Elizabeta Satler, Zabjek ;i9; Jožef Furek, Skorba 4, in Vera Mur- šec, Dornava 14; Alfonz Zupanič, Maribor, Goriška 23/c, in Marija Poš. Maribor. Goriška 23/c; Jožef Ha- meršak, Podvinci 56, in Neža Vajs, Podvinci 87. UMRLI SO: Matilda Zajc, Sp. Jablane 13, roje. na 1893, umrla 6. februarja 1968; Ce- cilija Krajnc, GorlSnica 68, rojena 1914, umrla 7. februarja 1968; Jane« RoSkar, Nova vas pri Markovcih, rojen 1921, umrl 7. februarja 1968; Marjan Cucek. Mladinski zaščitni dom Dornava, rojen 1964, um.'-l 11. februarja 1968; Elizabeta Miško, Rogoznica 32, rojena 1898, umrla 9. febnjarja 1968; Franc Brumen, Savel 37, Tomaž, rojen 1895, umrl 9. februarja 1968; Jan Oeltjen, Ob Grajeni 7, rojen 1880, umrl 13. fe- bruarja 1968. Že deset let pijejo nezdravo vodo v Leskovcu v Halozah je med komunalnimi potrebami tudi vodovod ali kaka druga reši- tev, ki naj reši potrebo po zdra- vi vodi v šoli in ambulanti. Ze deset let dobivajo negativne re- zultate analiz vode. Bilo je žu nekaj infekcij. V Leskovcu predlagajo, da bi za vodovod lahko prispevali: stanovanjsko podjetje v Ptuju, TP Panonija, KK Ptuj, ZD Ptuj. Predračun znaša 2,5 milijona starih dinar- jev.