J z h a j a vsak četrtek. Cena mu je 3 K na leto. (Za Nemčijo 4 K, za Ameriko in druge tuje države C K). — Posamezne številke se prodajajo ■ po 10 vinarjev. ... S prilogama: „Haš kmečki dom" in „Ha$a gospodinja". Spisi in dopisi se pošiljajo s Uredništvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacije in i lise rati pa: Upravništvu »Domoljuba". - Ljubljana, Kopitarjeva ulica.- Štev. 34. V Ljubljani, dne 21. avgusta 1913. Leto XXVI. Praznik slovensko - hrvaške katoliške zvestobe0 nedeljo pohite tisoči in tisoči v belo Ljubljano, ki jih bo vzdignila želja javno pokazati svoje katoliško prepričanje pri četrtem slovenskem katoliškem shodu. In še mnogo več tisočev bo v duhu gledalo v našo prestolnico in zedinjalo svoja srca z udeležniki katoliškega shoda v vzajemnih namenih, vzajemni moči in vzajemnem pogumu. Ni nas malo! Prirejajo sc slavnosti in veselice, shodi in zborovanja po raznih krajih in ob raznih časih v naši domovini, toda udeležuje sc jih samo cn delček našega naroda, najmanjši takrat, kadar sc gre za kako liberalno reč. Nedeljski zbor jc pa zbor slovenskega ljudstva, vsega, kar ga jc od Drave do Kolpe, od Triglava do Jadranskega morja. Pokazati hoče ves narod, da so samo odrobljcnc mrve tisti, ki ne zborujejo z njim, ki so jim ptuji, zoperni cilji katoliških shodov. Pa premalo smo rekli! Topot ne pridejo bratje Hrvatje samo v gostje, marveč domu, ne kot povabljeni dragi sorodniki, marveč kot domačini, ki se štejejo k prav tisti družini, kakor mi, in ki ljubijo ravno tisto domovino, kakor mi, in v ti ljubezni zagotavljajo, da se hočejo zanjo, osramočeno, poteptano, razbito boriti, dokler ne vstane svobodna in čila. Vse pa na temelju katoliške vere, v zvezi s cerkvijo, ki ie zidana na Petrovo skalo, in ki peklenska moč ničesar ne zmore pri nji. Svet se suče in na zemlji ni postanka. Boji, zmage jn porazi se vrste venomer. Sužnji od včeraj gospodujejo .^anes; prvaki, kronane glave pred kratkim, danes pozabljeni. Nobena posvetna reč, ki se nanjo opira človek in njegove družbe, ki se naslanjajo nanje narodi in države, sc ni izkazala. Meč in bogastvo nista mogla rešiti narodov, ki jim jc bilo sojeno, da propadejo. Imenitni, bogati, mnogoštevilni rodovi so bili in ni jih več. Nepoznani, navidez slabotni, maloštevilni so pa prišli na površje za malo, ali za dlje čase, kakor jim je pisala božja Previdnost. Slovcnsko-hrvaški narod ni velik, ni bogat. Njegov kapital je njegova vernost, njegova katoliška zvestoba. In ta kapital je več vreden, nego vse drugo. S tem kapitalom se svet premaga; z njim sc kljubuje vsem silam; vekotrajen je kot vera, ki. raste iz nje. Ali ni veličasten dan, ko se ob usodepolnem času v ogromni armadi zbero zastopniki tega naroda, da prisežejo Bogu in domu svojo katoliško zvestobo, in sebe in dom posvete Brezmadežni — Materi najzvestejši, najzanesljivejši varhinji svoje zvestobe? Veselimo se ga — tega dne in vnete duše pozdravljamo v beli Ljubljani vse brate in sestre na prazniku slovensko-hrvaške katoliške zvestobe. Za njim pride delo in boj. Roke, ki se bodo združile na katoliškem shodu, ostanejo združene tudi takrat. In ž njimi srca! In ž njimi Brezmadežna! In ž njimi Boa! Pozdrav četrtemu katoliškemu shodu. Pozdravljam te katoliški shod! Pozdravljam te iz duše vnete; Naj blagoslovi vas Gospod Krščanske ve junaške čete. Kri prišle ste od vseh sirarni Slovanske mile domovine; Za vero, dom, junaki vi, Pozdrav vam iz srca globine! (Iz vipavske doline.) Saj vez prekrasna veže nas. Katoliška Kristusova vera, Ta daje nam pogum in spas. Le ona nam nebo odpira. -To vero Mohor, Fortunat, Ciril, Metod so kdaj učili. Ta rajski dar, ta biser zlat. Preddedje so nam izročili. To vero utrditi krepko. Dospeli smo v Ljubljano belo, Da vnovič tu prisežemo Zvestobo nji, — življenje celo; Naj dviga strasti se vihar. Buči »brezverstva« naj valovje Slovani bodimo vsikdar, Za sveto vero, za domovjo Slovenec vedno vnet je bil, Za cerkev. Kristovo nevesto, Stoletja zanjo kri'je lil, Bogu, cesarju služil zvesto, I mi? nikdar ne vdajmo se, Izdajstvo v nas prostora nima, Nikd&r od cerkve matere, Nikdar, nikdar ne proč od Rima! In v to pomagaj nam Gospou Na prošnjo blažene Device Četrti da katoliški shod Bo zmagoslavni dan resnice; Pozdravljeni rojaki vi, SiViovi slavne domovine, Za vero, dom, junaki vi, Pozdrav vam iz srca globine! Slovensko petje. Gospod idrijski dekan Arko je napisal v zadnji »Cerkveni Glasbenik« lep članek: »Naše petje pri zadnjem romanju v Rim«, ki ga zaradi slovesa, ki ga uživajo naši pevci v tujini, bralcem »Domoljuba« prinašamo. Gospod dekan piše: Glasbeni veščaki so se že 1. 1900 ob romanju v Rim nam čudili in popraše-vali, od kod in kako velik je ta narod, pri katerem priprosto ljudstvo iz not poje in še tako pravilno in brez pomote »pobira enako točno note iz knjige, kakor sc zrele češnje obirajo raz drevesa«. — Gledali so takrat pevovodji in pevcem v note ter spoznali, da knjiga ni samo za parado, kakor so^^!slili, temveč res za praktično rabo. — Nismo imeli namena se kaj izkazovati; ko bi bili lc hoteli, bi si bili pač izbrali novejše skladbe, veliko bolj umetne. Hoteli smo le peti, kakor slovenski romar vedno poje, ko gre na božjo pot. Sedaj, ko gremo daleč, smo hoteli le bolj po programu in organizirano peti. Začetkoma se je priglasilo pevo-vodju le malo pevk in pevcev, komaj srednje je bil zastopan vsak glas. A bali sc radi tega nismo, saj poznamo naš narod. Komaj se je dobro pomikal naš vlak iz Ljubljane, se že oglase jasni glasovi naših Štajark, in niso molčali v sosednem vozu Korošci. V Padovi smo pri škofovi maši prvič skupno nastopili, a nič se šc niso upali k pevovodji. Vsak je bil nekako prevzet veličastne cerkve in boječ ostal na svojem mestu v strahu, da ne bi kaj kazi). V Florenci nas je bilo že več, ko so začeli v nižavi grmeti naši basi, so dobile pogum ludi druge pevke in pevci, češ, na taki podlagi se bo dalo že zidati. Oj, ko bi bili v Rimu stanovali skupno, pa še boječe k nam pritegnili, imeli kaj skušnje, to bi bil velikansk zbor. če nas je bilo do sedaj do 40, bi bili najmanj 80 grl v lepem zboru imeli. Pevo-vodja se je že naprej veselil, da bo vsak večer koncert v veliki jedilnici hospica »Marta«.' A prepozno sc jc tam povprašalo in morali smo se v 12 hotelih raztreseni nastaniti, zato ni bilo mogoče Rimljanom pokazati naše narodne pesmi. Le v enem hotelu jc bilo nad 100 romarjev, ki so se po večerji oglasili. In imeli so hvaležno poslušalstvo. Hotelirka sama jih jc nagovarjala, ako niso precej začeli, iz drugih sob so se drenjali gostje v njih dvorano, tesno zasedli vrata in hodnik, da so natakarji imeli precej težave priti v dvorano. Tudi na ulici je bilo radovednežev vse polno. Niso sicer razumeli našega jezika, a kako jim je ugajalo vseh sedem dni, sc jc videlo, ker so tako pazno sledili. Oči so jim igrale veselja, tudi kaka solza sc je prikradla, celo usta so imeli na pol odprta, ko so nehali, so jim ploskali in klicali: anco-ra una! aneora una! Dajte šc eno zapeti! Ob 10. uri je mir po vsem Rimu in takrat se je tudi preprosti koncert končal in šli vsi k počitku. Pri knozo-škofovi maši ob 8. uri smo bili vsak dan v kateri glavnih cerkva. Premilost-ni je vselej v poljudnem govoru razložil svetost, kraja, na katerem se nahajamo, potem bral tiho sveto mašo. Pri sv. Petru smo začeli in tam tudi zadnji dan končali. Sredi romarjev je stal pevski zbor. Krog tujcev se je kmalu nabral okrog nas in si šepetal opazke: »Oh, kako pobožno jo to ljudstvo! Glejte, kako utopljeni kleče celo mašo, nobeden se no ozira po stenah, nobeden ne govori, vse bere iz bukev ali moli rožni venec!« — Pri kakem pevskem zboru so navajeni šundra in govoričenja ter širokega dirigiranja pevovodje. Tu pa nič tacega. Pevovodja se je od altarja na pol zasuknil in vsak je že vedel, sedaj bomo začeli. Dal se jo glas, da so ga lo pevci, slišali, mali gibljoj z roko, začelo so jo tiho, naraščalo tudi v mogočno in zopet enako mirno odnehavalo ter končalo, da se je kar izgubilo. In glasovi sveži, čisti, zadeti natanko. »Oh, kako pelje!«, so jo nehote oglasil tihi vzdihljej kakega Italijana ali Francoza. Celo naši znani pevci niso hoteli v naš krog stopiti, čoš saj vas jo zadosti in poslušati je prijetnejše, kakor peti. — Na večer pa na- še pete litanije, neka posebnost slovensko službe božje. To jo za druge narode nekaj posebnega, nenavadnega. Takrat so se usta odprla tudi drugim našim i po cerkvi. Odbrali smo nalašč bolj znane odpove, in oglasile so so pevke iz Štajerske, sledilo jim takoj iz Koroškega in Goričanke, Kranjci tako niso izostali. Reklo so je moškim, posebno basom, naj sedaj malo pritisnejo, pa jo grmelo po prostorni »baziliki Matere Božje pri jaslicah« tako, kot še morda nikoli prej. Saj je pelo gotovo nad 200 ljudi tako zaupljivo k Mariji, tako navdušeno in od srca, da si videl tujce brisati si oči, pa tudi nam jo ob taki priliki zarosilo oko. V kapeli sv. Cirila in Metoda, katero je zidal djakovski škof Strossma-jer, se je povabilo kolikor mogočo veliko pevcev v naš krog. Bil jo močan zbor. Knezoškof je navdušeno govoril o solunskih bratih in to so jo pokazalo tudi pri pevcih. Morda nikjer niso tako pazili na pevovodjo izvzemši pri av-dijenci — kakor sedaj. Vsi menihi pri sv. Klemenu so prišli iz samostana v Torkov in colo mašo nas pazljivo poslušali. Ko so jo šo na koncu zapela naša avstrijska himna, so dali romarji (luška svojim čutilom in navdušeni valovi glasov so polnili velikansko cerkev. V Lateranu jo bilo pri naši maši več romarjev iz Gornjo Italije. Od lani smo se podali k sv. Neži zunaj mesta. Italijani pa za nami. So imeli to pot v svojem programu, ali so nam nalašč sledili, no vem. Le to vem, da se niso ganili iz cerkve, ko smo mi sredi n'0-gočne stavbo pod zemljo zapeli Rili«1'", jevo od sveto Neže. Stali so ob strani m jokali. Tri kitice smo zapeli, potem pa so razdelili v katakombe. . Italijani so pa le šo čakali. Stopim k voditelju, k zbira ob cesti, zlasti naj starši skrbe, da se otroci ne igrajo na cesti ali naj istim strogo naroči, da ne mečejo kamenja v avtomobile in da avtomobilistov sploh na nikak način ne nadlegujejo. — C. kr, okrajno glavarstvo, Kamnik, dne 12, avgusta 1913. — Vprašamo: Kaj pa, če bi enkrat naša ljudska društva napravila kam kak izlet, ali bi bila pač skrb c. kr. okr. glavarstva vsaj primeroma tako velika zanja, da izletnikov ne onesreči kak avtomobil, kot je ta iskrena skrb — na stroške naših davkoplačevalcev — za avtomobile. Malo je manjkalo, da nam niste še ukazali: tisti dan prej vsi kamenje pobirat, blato postrgat po cestah, ceste pomesti! Gorje pa kmetu, če bi on rabil avtomobile! Kdaj bi bili že prepovedani pod smrtno kaznijo! Sveti oče o balkanskih dogodkih. Škof dr. Mahnič pravi, da je sveti oče v pogovoru z njim glede balkanskih dogodkov kazal osobite simpatije za Slovane in dejal, da kljub temu. da bi se moglo katoličanom ponekod pod Srbijo slabše goditi nego pod Turško, upa, da bo pravo umevanje krščanstva in strpnosti prodrlo tudi do src srb. ljudstva, tembolj, ker so vsi Slovani pobožen narod. Eno je gotovo: da pomeni zmaga balkanskih narodov zmago krščanske misli nad izlamom. Tihotapci streljali na finančno stražo. Iz Trsta sc poroča, da jc ponoči na 15. t. m. opazil komisar finančne straže Ktinzer dva moža z velikima za-vojima na hrbtu, ki sta poizkusila prekoračiti carinsko mejo pri Barkovljali. Komisar jima je zaklical, da naj ob-stojita, a tihotapca sta pričela bežati, komisar je pa za njima tekel. Tiho-lapca sta se obrnila in eden je iz revolverja ustrelil na komisarja, ki se je zgrudil nevarno ranjen na tla, tihotapca sta pa pobegnila. Prenesli so ga v bolnišnico. En strel mu je prodrl nos, drugi zenico levega očesa. Kot osumljen je bil aretiran 321e1»ni Josip Šuli-goj iz Loka, premikač južne železnice, na Greti 82. Ko je streljal, je imel na glavi železničarsko čepico. Šuligoj taji trdovratno. Vrli rezervist. Častniki nekega polka v Sarajevu so opazili, da fnosi neki rezervist, ki služi žc elelj časa v polku, vsak drugi dan na pošto večji ali manjši zavoj. Vsled tega so sumili, da so morda prišli na sled vohunu, tatu ali podobnemu, in nekega dne je čakala vojaka pred pošto komisija, z majorjem in stotnikom na čelu. Ko so mu bili zavoj vzeli in odprli, so na svoje začudenje našli v njem skorje komisa, koščke mesa in pa 12 vinarjev. Vse to si je bil vojak prihranil od ust, pobiral pa je tudi ostanke hrane svojih tovarišev in to je redno pošiljal svoji ženi in otrokom. Dogodek je častnike globoko pretresel. Zbrali so nekaj denarja in ga posKili rezervistovi ženi. Zdaj pa zopet novi križi in težave. Žena se je zelo razburila, kako bi ji mogel mož poslati tolikajšnjo svoto, rezervist sam pa na njeno pismo tudi ni vedel, pri čem da je. Šel je na pošto, kjer pa ni mogel zvedeti, kdo je donar poslal. Ker se je bal, da bi ga ne okrivili tatvine, se je podal k stotniku, ki ga je pomiril in mu rekel, naj le gre zopet k svoji stot-niji. Čez nekaj dni so revnega rezervista pustili domov. Počitniški sestanek dunajskih Slovencev je uspel nadvse pričakovanje lepo. Krasno vreme, s katerim je bil Bog še pri vseh treh počitniških sestankih, ki so se dosedaj vršili, dunajskim Slovencem nenavadno naklonjen, je privabilo 11. avgusta v Velesovo precej čez sto dunajskih Slovencev in Slovenk in pa toliko njihovih prijateljev in znancev, da je bila prostrana božjepotna cerkev skoro tako napolnjena, kot pri nedeljski službi božji. Že rano zjutraj so začeli prihajati vozovi in dovažati vedno novih udeležencev. Do 9. ure so bili vsi zbrani in so prejeli tudi sv. zakramente. Ob tej uri je imel gosp, dr. Snoj v cerkvi kratek nagovor in daroval nato sv. mašo, med katero je pel pod vodstvom g. dr. Kimovca mešani zbor dunajskih Slovencev, pomnožen z glasovi nekaterih gg. bogoslovcev. Krasno petje je pričalo, da naši rojaki na Dunaju niso ostali zvesti samo materini veri in materinemu jeziku, ampak tudi lepemu slovenskemu cerkvenemu petju. Med kosilom se je razvila živahna in neprisiljena zabava. Pozdravnemu govoru g. dr. Snoja je sledila cela vrsta daljših in krajših govorov, ki so jih navzoči napeto poslušali. V imenu dunajskih rojakov in rojakinj sta govorili gdčna Cot-man iz Domžal in gdčna Hribar iz Mengša, v imenu »Slov. dij. zveze« njen predsednik g. jur. Basaj. Z zanimanjem sta bila sprejeta bodrilna govora čč, gg. župnikov Bre-šarja in Železnija, kakor tudi govora g. prof. dr. Rebolja in g. Klinarja. Po kosilu so bile v cerkvi pete litanije z blagoslovom, nakar so se udeleženci veselega srca počasi zopet razšli na vse kraje z željo, da bi bilo pri prihodnjeVn sestanku na Šmarni gori istotako prijetno. Naj izprosi Marija, kateri so se prišli naši rojaki v tolikem številu poklonit, vsem stanovitnost, da bo ta naša mladina, čeprav odrezana od rodne zemlje, delala vedno čast slovenski domovini. Zločinska ianta, V soboto, dne 9. avgusta sta bila obsojena v Celju na okrožnem sodišču Franc Kunej in Anton Javor-nik, posestnikova sina v Podsredi, vsak na dva meseca težke ječe. Franc Kunej je bil obsojen zaradi oskrunjenja cerkve v Koprivnici, ker je v njej opravil svojo potrebo. Anton Javornik pa, ker je za njega krivo izpovedal. Sadovi slabe vzgoje. Bulgar umoril dva Slovenca. St. Paul, Minn., 26. julija. Včeraj popoldne se je odigrala v znani gostilni Tony Pavliča na 187 iztočni 3. cesti krvava žaloigra,, ki je zahtevala dve slovenski žrtvi: našega rojaka Matija Ožbolta in Blaž Pavliča, rodom iz Prezida na kranjsko-hrvaški meji. Morilca Martin na Petkova imajo že pod ključem. Gostilničar Pavlič je imel na stanu več fantov, večinoma Slovencev. Pred šestimi meseci je zahajal v to gostilno tudi 431etni Bulgar Martin Petkov, ki je bil zaverovan v 281etno kuharico A. Krulič. Ker ga je pa ta vedno zavračala, jo je pričel vsepovsodi obrekovati. Dekle je tožilo Bulgara pri sodniji radi kraje časti in obrekovanja, vsled česar ji je priznala porota odškodnino. To je pa Petkova razkačilo včeraj do skrajne sile. Bil je tudi zelo ljubosumen na Pavličevega natakarja Matija Ožbolta.: Kmalu po 4. uri včeraj popoldne je pri-drvil Petkov v kuhinjo, ko je pripravljala Ana Krulič, njegova bivša zaročenka, večerjo. Grozil ji je s samokresom, da jo bo umoril iz maščevanja in ljubosumnosti. Preplašeno dekle je pa še pravočasno zbežalo v podstrešje; poklicala je medtem tudi na pomoč nata"-. karja Ožbolta, ki se je nahajal istočas-: no v svoji spalni sobi. Razjarjeni Petkov je bil Kruličevi vedno za petami, a k sreči je ni pogodil. Ustrelil je pa na stopnicah Mat. Ožbolta in gostilni-čarjeVega brata Blaž Pavliča. Ko so prepeljali morilca na policijsko postat jo, se je izrazil, da mu ni žal krvavega čina. Bil je celo vesel, da se je tako maščeval nad nezvestim dekletom. Petkov je bil tolmač pri sodniji in neki železniški družbi. Kap je zadela štajerskega deželnega poslanca in odbornika profesorja Robiča v Varaždinskih Toplicah. Ven.-, dar je upanje, da okreva. Smrt v pijanosti. Dne 9. t. m. zjutraj so našli pred Permetovo hišo v, IvanSvii gorici v obcestnem jarku mrtvega znanega pijanca Franca Kavšek iz Mleševa. Ležal je na ustih. Prejšnji večer so ga videli pijanega ter je naj-brže padel na usta in se zadušil. Pohoten častnik. Pretekli teden so pripeljali v deželno bolnišnico iz Kranja v Ljubljano deklo Marijo Turšič, ki pripoveduje, da se ji je v kavarni pri Kranjcu v Kranju usiljcval v Kranju na dopustu bivajoči poročnik Friderik Kantsky. Ker je njegovo pohotnost zai vrnila, jo je poročnik oklofutal, jo vlačil za lase in jo tudi sicer surovo zelo poškodoval. Vojak, ki bi imel rad vojsko. Franc Mihelčič iz Smolinje vasi na Dolenjskem je prišel zadnjega julija v gostilno Taborsky v Slatenku ter začel razbijati z bajonetom. Vpil je: »Bil sem že večkrat kaznovan pri militerju, pa vsaj mi je vse eno. ali ležim na prični ali na štrozaku. Saj pride letos do vojske tu bom najprvo postrelil svoje oficirje, potem šele sovražnika. Franc bo tako kmalu šel — potem pa bo vojska.« Mi-helčiča, ki je bil na žetnem dopustu, so v Celovcu zaprli. To bo huda kazen. Samoumor krčmarice. V noči iia petek je skočila v Sočo krčmarica Marija Mainardis iz Zagraja. Truplo so našli v soboto na levem bregu reke. Žena je bila zašla v denarne stiske, iz katerih ni videla nobenega izhoda. Žalosten konec zgubljenega dekleta. V Trstu se je šla zastrupit v peto nadstropje pred vrata nezvestega zaročenca 23 let stara Marija Franko od Št Ruperta na Koroškem. Živela je že tri leta »kar tako« z uradnikom Henri- kom Saizem od pomorske vlade in jc imela z njim tudi otroka. Mož se je je pa potem naveličal in pustil, kar jo je zelo užalostilo. Najprej jc nezvestega »ženina« prosila, potem pa mu jc grozila in delala škandale. Nazadnje se mu je šla zastrupit na prag. Ubit agent. Potnik Herman Meli-clien tvrdke Schneider & Verovšek se jc mudil v začetku tega meseca v Mokronogu in okolici. Bil je dokaj dobre volje in zašel v prepir s fanti. Uboja udeležen je znani hujskač in pretepač Franc Rus iz Tržišča. Tega so tudi zaprli v sodnijo v Mokronog. Dejanje priznava. Natančnega o spopadu do sedaj še ni dognanega. Glavna priča Melich jc 13. t. m. v Ljubljani v bolnišnici umrl. Melicha bodo raztelesili, da morejo konstatirati vzrok smrti. Ubijalca Rusa prepeljejo k okrožnemu sodišču v Novo mesto, da ga stavijo po dokončanem zaslišavaiiiju najbrže še to sezono pred poroto. Nagla smrt hrvaške pevke. Te dni je na neki domači zabavi pri kopališč-nem ravnatelju Milanu Kaiserju v Stu-biških Toplicah na Hrvaškem sodelovala tudi gospa Slava Housa-Partsch, bivša pevka na zagrebškem gledališču in ljubljenka hrvaškega občinstva. Ravno je ob spremljevanju glasovirja odpela pesem »Bog te čuvaj«, ko se je nenadoma zgrudila mrtva, zadeta od srčne kapi. Natakarjeva beda. V Trstu jc našel v nedeljo zjutraj v nasadih pred južnim kolodvorom neki stražnik 18 let starega natakarja Karla Buschmanna z Dunaja, ki jc ležal za grmom na zemlji in se ni ganil. Stražnik je mislil, da je pijan in ga je zato sunil narahlo z nogo. Natakar pa je stražnika samo medlo pogledal, pa zopet zamižal. Sedaj je stražnik vedel, da jc fantu zelo slabo in je telefoniral na rešilno postajo. Prišel je kmalu voz. ki je .naložil natakarja in ga odpeljal v bolnišnico, kjer so konstatirali, tla ga je glad tako zdelal. Milijonarjev konec. Na tržaškem občinskem pokopališču se je na grobnici svoje rodovine zastrupil milijonar Konstantin Cassab. Pokojni, ki se je napil neke kisline, je bil znan kot surov človek, ki je nečloveško pretepal in mučil svojo deset let staro edino hčerko. Sedaj bi bil imel biti radi tega obsojen, a se je sodil sam. Grozna nesreča. Živa zgorela. V Dekanih v Istri jc 381etna soproga finančnega respicienta Terezija Vovk pripravljala kavo na špiritovem plamenu. Pri tem pa se je aparat prevrnil, goreča tekočina se je razlila po Vovko-,vi in je plamen zažgal njeno obleko. Kakor zblaznela od strašnih bolečin je klicala na pomoč. Hišni ljudje so tudi res prihiteli, pogasili plamen in jej skušali ublažiti strašne bolečine. Potem so jo prepeljali v Trst v mestno bolnišnico, kjer so jo položili v kopelj. Toda vsa prizadevanja zdravnikov, jej niso mogla več pomagati. Bevica je izdihnila ob pol 10. uri zvečer. 72 V obrambi matere ubil očeta. Risto Pajin v Mokrem v.Bosni je bil hud pijanec in je grdo delal s svojo ženo. Ko je te dni zopet pijan začel biti ženo, jc priskočil materi na pomoč še nedorasli sin Stevo, ki je v boju z očetom potegnil nož in večkrat zabodel očeta, ki je vsled ran umrl. Nesrečnega fanta so zaprli. Žrtve železnice. Leta 1912 je bilo na angleških železnicah 1010 ubitih in 8700 ranjenih ljudi. Od ubitih je bilo 109 popotnikov in 343 uradnikov. Izmed ranjencev je bilo 2829 popotnikov in 5562 uslužbencev. Poškodovanih je bilo vsega skupaj 23.290. Samoumorov je bilo v vagonih 222, poizkusov samoumora pa 19. Pač strašne številke. Društvo za spodobno obnašanje pri pogrebih se je osnovalo na Francoskem pod predsedstvom dijonskega škofa. Na Francoskem — in marsikje drugpd — se jc namreč razširila razvada, da se pogrebci za pogrebom med sabo živahno pogovarjajo in smejejo. Člani društva se morajo med drugim zavezati, da bodo v oporoki odredili, da ne marajo ob svojem pogrebu ne godbe ne vencev. V katerem stanu ljudje najdlje žive. Neka pariška zdravnica je na podlagi življenjepisnih podatkov o velikih možeh dognala, da najdlje žive slikarji. Tako so živeli slavni slikarji: Perug-gino 78 let, Albani 82, Bcllini 89. Michelangelo 89, Tizian 100, Van Dyck 78 let itd. Za slikarji žive najdlje duhovniki, potem pa modroslovci. Največji lovac na slone v sedanjem času, James Suterland, se je te dni iz Konga vrnil na Angleško. Angleški listi ga silno slave. V zadnjih 12 letih je v Afriki ustrelil 488 slonov. Suterland pravi, da noben lov ni tako razburljiv in nevaren kakor lov na slone. Najboljša in najsigurnejša prilika za šted'enje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, za katere jamči dežela Kranjska, iti jih obrestuje po 4s/4°/o brez kakega odbitka. Uradne ure ol 8. zjutraj lo i. Glej inserat! Gorenjske novice g Iz Komende. Nekaj p o d v o b - n os t i. Novo mašo je pel tu 26. julija č. g. Ivan Burenk, domačin iz Nasovič, kjer je bilo tudi skupno slavlje. Katol. slov. izobraževalno društvo mu jc v Komendi z bakljado Orlov, lepim petjem in zažigaVijem raket priredilo sijajen predvečer. — Društveni prostori se razširjajo, da bo več prostora za pripravo igralcev in dobi vsa stavba lepše lice. — Na katoliški shod gre 30 Orlov in štirje župani. — Ko bi dosegli že vendar vozno pošto v Kamnik; bilo bi nam prav ustreženo. Kaj pa avtomobil med Kamnikom, Kranjem in Škofjo Loko? Ali ni nobenega podjetnika? Ker so okrajne ceste po mnogih ovinkih preozke, bilo bi jih treba razširiti, kolikor možno, ali zaradi varnosti vsaj primerne svarilne napise napraviti na dotičnih krajih. g Dob. Ut o n i 1 je v ponedeljek, 11 t. m.,z Matevž Sojer, Majarjev iz Doba Sel je na bistriški prod po pesek, pa je s konjem in vozom po nesreči zavozil v močno naraslo Bistrico. Konja so ljudje komaj živeča rešili. 701etni Matevž sc pa ni mogel ustavljati močnim valovom deroče Bistrice, ki so ga odnesli s seboj. Iskalo ga je več ljudi, pa ga prvi dan niso mogli najti. Šele drugi dan so ga dobili blizu Ihana. N. v m. p.! -Shod s v. R o k a v Krtku je bil prav dobro obiskan. Prihodnji shod bo letos v nedeljo, dne 7. septembra (pred malini Šmarnom), na kar opozarjamo častilce sv. Roka iz sosednjih far. g Kropa. Dne 17. t. m. smo pokopali v Kropi Blaža Kralj v 81. letu njegovo starosti. Bil je 67 let čevljar, 50 let je nosil ol) sv. Rešujem Telesu cerkveno nebo, 37 let je bil cerkveni ključar, bil jc mož poštenjak, kakor jih ni mnogo več. Naj počiva v miru blaga duša! g Kropa. (Društven o.) Nekaj veselega! V petek, na Vel. Šmaren, jc otvorilo katol. delavsko društvo novi ljudski oder. Prostor za oder jc dalo tukajšnje gasilno društvo, kulise je kaj doi>ro naslikal cerkveni slikar Trpin za prav nizko ceno. Ga prav toplo priporočamo vsem društvom. Dvorana za ob činstvo je skladišče tukajšnje žebljar-ske zadruge, ki je tako pripravna za vse večje društvene prireditve. Oder in dvorana je razsvetljena od električnih žarnic. Takih prostorov ni veliko claleč na okoli. — Veselica na Vel. Šmaren se jc obnesla kar najboljše. Spored: godim na pihala, petje in igra je bilo prav srečno izbrano in vse prav dobro izpeljano. Pokazalo se jc zopet, kaj se zmore v Kropi z združenimi močmi. Igra: »Strah v grajskem stolpu« je sicer zelo težka, a so jo igralci prav dobro igrali. Potrdilo se je, da so K roparji rojeni igralci. —- Mnogobrojno občinstvo iz Krope, Kamne gorice, Dobrave itd- ic bilo z veselico prav zadovoljno. Hvala vsem, ki so k veselici kaj pripomogli. Le šc kmalu kaj podobnega! g Moravče. Živinorejska zadruga naznanja svojim članom, da lahko čistijo žito brezplačno na zadružni čistilnik, drugi pa plačajo po 10 vin-od mernika. Čistilnik, ki si ga je omislila, stane 200 kron, zato naj bi sc pridno rabil. Če se jih več skupaj pogovori, peljejo ga lahko v svojo vas in žito za seme očistijo. Zadruga bo kupila tudi travniško brano, ki je posebno za naše mahovite travnike velikega pomena. Kdor bi hotel rabiti čistilnik, oglasi naj se pri odbornikih Jožefu Vidrgar (Kaps) iz Sela, Janez Bergant (Frfrau) iz Krase ali pa pri županu. — Precej toče je padlo na Vel. Šmarna dan, tako da je še drugi dan, čeprav je solnce sijalo, ležala v velikih kupih okrog farne cerkve. Škode sicer posebne ni naredila. — Cerkveni shod na Limbarski gori se vrši kot po navadi vsako leto 1. septembra na sv. rTilna. V nedeljo zvečer je pridiga in spovedovanje, drugi dan več sv. maš, spovedovanje in pridige. — Za katoliški shod se je priglasilo nad sto udeležencev, pač lepo število za našo faro. g Na dr. Kušarjevo mesto v Kranj se ne bo preselil ljubljanski odvetnik dr. Ja»nko Zirovnik; tudi dr. Janko •Šavnik se ne naseli v Kranju, marveč v Trstu. g Tržiške novice. Poseben vlak bo vozil iz Tržiča v Ljubljano v nedeljo na katoliški shod v Ljubljano. Šel bo iz Tržiča ob petih zjutraj. V Kranju se bo priklopil posebnemu vlaku, ki prihaja iz Jesenic. Povratek iz Ljubljane bo zvečer ob desetih. Vožnja iz Tržiča do Ljubljane stane 2 K 60 vin. Tržiški vlak bo vozil blizu 600 oseb. Iz Tržiča jih pojde nad 170. — O lepi slavnosti, ki jc bila 15. t. m, ko so blagoslovili pre-svitli g. klnezoškof zastavo ženske Marijine družbe, bo poročal »Bogoljub«. — Nova električna železnica v Puterhofu za prevažanje hlodov je baje precej slabo izpeljana. — Kakor se zatrjuje, bo premeščen davčni urad iz Tržiča v Kranj menda z novim letom. Pri Sv. Ani bo pa opuščena pošta, ki ima zelo malo prometa. g Žiri. Občinski odbor jc v svoji zadnji seji sklenil delati na to, da se čimprej zgradi nova cesta skozi Rače-vo do Smrečja. Od Smrečja dalje proti Vrhniki že imajo ccsto. Ko sc ta načrt izvrši, bo ta najkrajša direktna zveza z Ljubljano. Paziti pa bo treba, da bo nova cesta dovolj široka, ker bo prej ali slej treba misliti na direktno avto-mobilno zvezo Žiri-Ljubljana. — 27 našiti uniformiranih Orlov popelje v nedeljo avtomobil v Ljubljano na katoliški shod. Na to opozarjamo druge, ki mislijo tudi v Ljubljano, da se nc zanašajo na ta avtomobil; ta dan nc bo mogel sprejeti nobenega drugega potnika. — Umrla je mati c. kr. čipkarske učiteljico gdč. L. Pelhanove ga. Ivama Pel-han. V par mesecih ji je nemila smrt ugrabila očeta in mater. B. I. P.! — V nedeljo, 7. septembra, bo v Žireh velik političen shod; natančnejše še objavimo. d Birmovanje na Dolenjskem. 1. Dekanija Trebnje: 1. Trebnje v nedeljo, 31. avgusta. 2. Št. Lovrenc v ponedeljek, 1. septembra. 3. Čatež v torek, 2. sept. 4. Sv. Križ v četrtek 4. septembra. 5. Mirna v petek, 5. septembra. 6. Mokronog v nedeljo, 7. septembra. 7. Trebel-no v ponedeljek, 8. septembra. 8. Št. Rupert v torek. 9. septembra. 9. Sv. Trojica v sredo, 10. septembra. 10. Št. Janž v četrtek, 11. septembra. II. Dekanija Žužemberk: 11. Dvor v soboto, 13. sept. 12. Žužemberk v nedeljo, 14. septembra. 13. Dobrniče v ponedeljek, 15. septembra. 14. Ajdovec v torek, 16. septembra. 15. Zagradec v sredo, 17. septembra. 16. Sela v četrtek, 18. septembra. 17- Krka v soboto, 20. septembra. 18. Šmihel v nedeljo, 21. septembra. 19. Ambrus v torek, 23. septembra. 20. Hinje v sredo, 24. septembra. d Prvi ljudski tabor na Sv. Gori pri Litiji. V naših hribih se dela dan. Na Veliki Šmaren je pri nas vsako leto romarski shod, ki privabi množice ljudstva iz sosednjih župnij. Letos pa je moravška Kmečka zveza sklicala na ta praznik velik političen shod pod milim nebom na Sv, Goro in povabila našega poslanca dr. Zajca. To je bil sploh prvi shod na Sv. Gori, zato je vzbujal vsestransko zanimanje zlasti še pri liberalcih, ki so agitirali med seboj za udeležbo. Zagorski apneničar Taufer je bil vodja došlih liberalcev; ta se je med govorom našega poslanca pohvalil, da jih ima 45 za seboj, dočim je bila navzoča ogromna množica naših somišljenikov. Ko-strevniški Boltin si je štel v posebno čast, pripadati Tauferjevi četi, enako tudi sev-ški ter tirnski Cesar, tirnski Špan in še nekaj podobnih. Liberalno omiko so predstavljali propali zagorski fantiči s svojimi gnusnimi psovkami. Kdor še ni vedel, kake propalice so liberalci, se je na lastne oči tukaj prepričal. Potrebno je bilo za naše ljudi, da so videli, kdo je med nami liberalen in pa, kako globoko pade vsak liberalen suženj. Ti ljudje so res na dnu življenja, kjer se vse neha. Tisti Taufer, ki so ga v Zagorju celo liberalci do grla siti, je priznal na shodu, da on dopisuje v »Slovenski Dom«. »Pisatelj« Taufer je privlekel svojo bando na Sv. Goro, da bi shod razbili, pa se je le liberalna divjost ubila. -— Shod se je po deseti sveti maši vršil pred župniščem, kjer je bil ves prostor natlačeno poln poslušalcev, ravnotako stopnice proti cerkvi in zgoraj je ljudstva kar mrgolelo. Na shodu so bili sledeči župani: kanderški, aržiški, litijski, šmartinski in podžupan šentlambertski. Še predno se je shod začel, je Taufer zahteval od poslanca prosto .besedo, ker sicer on, »pisatelj« Taufer, ne jamči, da se bo shod mirno vršil. Obljubila se mu je prosta beseda, če se bo dostojno obnašal. Toda Taufer in dostojnost sta dve stvari. Ko je začel poslanec dr. Zaje govoriti, je začel »r>isateli« Taufer bruhati medklice, ki jih je imel napisane že prej na papirju. Izkaš-ljal je vso »Narodovo« modrost. Taufer si je predstavljal, da se bo moral poslanec umakniti in utihniti pred liberalnim očitanjem. Še sam ni vedel, kako je postregel poslancu s tem, da mu je nanosil gradiva. Govornik je bil v ugodnem položaju, da je razkrinkal vse liberalne laži ter pokazal liberalno stranko tako, kakršna je. Taufer-jevo orožje se je obračalo nazaj in zadevalo liberalce same. Dr. Zaje je vsako Tait-ferjevo očitanje silovito zavrnil, ljudem so se odpirale oči ter so burno pritrjevali svojemu poslancu. Taufer je le še divje kričal in dejal dr. Zajcu, da je lažnik, za kar bo imel seveda posla s sodiščem. Kar je poslanec povedal, je tudi dokazal; liberalci pa so preveč zidali na »Narodovo« farbarijo, Vsled nepobitnih dokazov so morali utihniti najhujši kričači, celo Boltin je umolknil in nezaupno gledal »prijatelja« Tauferja, ki je kakor besen kričal in pso-val, dočim se je marsikdo osramočen in razočaran izgubil od njegove bližine; zvestih mu je ostalo le nekaj paglavcev, ki so sumljivo tiščali roke v žepu. Vsled tako nezaslišane surovosti so ljudje odločno zar htevali, naj orožniki odstranijo Tauferja, a poslanec ni tega dovolil, ker je hotel, da je ljudem "ostal pred očmi živ vzgled, kakšni so liberalci. Pozneje se je slišalo, da bi bili liberalci naše ljudi z noži naskočili v tistem trenotku, ko bi orožniki njih preroka Tauferja aretirali. Taufer bi bil še rad videl, če bi ga bili orožniki odvedli iz mučnega položaja, ker je že porabil vso liberalno modrost, da mu slednjič že lastni pristaši niso več pritrjevali. Govornik je zelo poljudno obrazložil nauke liberalcev na gospodarskem, političnem in verskem polju, ki so posebno za kmeta pogubo-nesni. Poudarjal je delo naših poslancev, ki vse meri na zboljšanje kmečkega stanu, Nad dve uri je govoril poslanec in ljudje so ves čas vztrajali. Ko je g, župni upravitelj Lovšin predlagal zaupnico našim poslancem, je bila sprejela s tako silnim navdušenjem, da je bil vsak pošten človek kar ginjen. Ko Taufer vidi to veličastno manifestacijo, se prav satansko na-kremži in v svoji onemogli jezi drži navzkriž fige. Ljudstvo je ta prizor videlo in si ga zapomnilo. Liberalci so se nesmrtno osramotili. d Dobrepolje. Kakor že nekaj let sem, se tudi letos ne moremo ponašati z dobro letino. Spomladanska slana je škodovala že travi toliko, da je nakosil vsak' kmet 2 do 3 voze manj trave. Vsak skuša seveda prodati iz hleva kako živinče, vsled česar jc že znatno padla cena pri goveji živini. Žito bi bilo letos prav dobro, da bi ne bilo spomladi tiste slane in večnega deževja poleti. Zorelo je polagoma, neredno, da smo želi pšenico 14 dni kasneje kot ponavadi. Poleg tega se je pa vsedel na naša polja črv, ki je uničil ponekod ves fižol in deloma tudi koruzo, ki skoro gotovo vsled mrzlega podnebja in deževja ne bo dozorela. Ni čuda, da se ob takih letinah ljudje kar vsipljejo v Ameriko! Zadnje čase imamo pogosto nevihte. V soboto, 16. t. m. okrog poldne je ubila strela posestniku Mikliču (po domače Skotniku) i z Malevasi kravo. Če premislimo, da mu je ; logoče rediti le dve kravici. si lahko pred- 62 Prehladi in pljučne bolezni so pri našem podnebju žal tako pogosti, da se za lažje obolelosti dosti niti ne zmenimo, kar je pa čisto napačno, ker se lahko iz najmanjšega kašlja razvije najnevarnejša pljučna bolezen. Sirolin Roche je v takih slučajih priporočljiv ki odstrani hitro in sigurno vsak kašelj. Glej inserat! K 13-50 Vsldd balkanske vojske je ostala velika množina lepo zbranega zajamčeno pristnonarvnega in pralnega blaga v zalogi, ki se razprodaja fHj,% pod (vorni.ško ceno:, kanatnsi, oksfordi, cefirji za srajce; ludi za bluze, modro-itski za obleke in predpasnike, sifoni, platno, dilenl, brisače. Razpošilja 2402 Gieshubel pri Novem Mestu ok Met., Češko. Ostanki so dolgi 8*-18 m. Pri naročilu 2 zav. se pošlje franko. TechnKum KM: Kainichen i. Sa. Ud. t. proor. pr. Golšo žleze, bezgavke, debel vrat, odstrani hitro in zanesljivo sv. Jurija balzam zoper golšo. Lonček 4 K. Sijajna priznalna pisma. Kronen - Laboratorium Kari Remmel, Lands-hut 636, Bavarsko. 2092 Naročajte »Slovenca"! LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Trst, 13. avgusta: 22, 69, B, 85, 26. Dunaj, 16. avgusta: 12, 39, 68, 70, 6. Zavod za tečaje o TRGOVSKI VEDI Frid. Mester, imejitolj prekp evropskih mej' "znane bivšo trgovske akademi je, Lipsko. Prospekte pošilja zastonj ravnateljstvo. 1482 Avtomati past! -si Za podgane K 4-—, za miši JC £-40, ujame bez nadzorstva do 50 kom do v v eni noči. No. zapuste. nobenega smradu in se zopet same nastavijo. Past za ščurke edina to vrste, na katero so ujamo na tisočo ščurkov v eni noči, aK 2'40. Povsod najb. uspeh. Pošilja po povzetju Franc Hurnann, Dunaj, 2. Bezirk, Aloisg-asse3 23. M nogo pohvalnih pisem. Pred manj vrednimi ponarejanji so svari. V c. in kr. vojaških skladiščih v vporabi. Tčleton 221446. 3702 Na stotine ostankov platna in modnega blaga za moške in ženske obleke se bode razprodajalo zdaj po sezoni Zahtevajte torej v lastnem in-t.resu vzorce in seznamke Ostankov od I. šlezijske raz-pošiljalnice platna ..SUDETIil" Ja&erndorf St. 42, avstr. Slez. Učenec 2450 3 se sprejme na stanovanje in hrano po nizki ceni pri HELENI OBLAK, škofja Loka št. 21. Ceflrl- He smete pozabiti! Kana,asi- Dobro in pristnobarvno blago vsakdo najboljo in najceneje kupi naravnost pri izdelovalcu. Kdor rabi lanenc in bombažaste kanal ase, cefiro, rjuh«j, damaste, batisto. svilo, atlase, blago za damo in gospode, platno, brisače in drugo tkanino, naj so obrne na znano krščansko tvrdko Jaroslav Marek, ročna tkalnica štev. 45 v Bistrem pri Novem Mestu ob Met. (ueško). ' ■' Vzorci so pošiljajo zastonj in poštnino prosto. V zalogi i mirni tudi veliko množino o$tankqv colirja. .idjo-linja, krinafJrea itd. in razpošiljam v zavojih po 40 mefcrOv za 10 K, prvo vrsto za 20 K. finojše vrsto za 25 K iranko po povzetju._Od ostankov so vzorci ne pošiljajo. — Srajce za gospodo iz cefirja ali oxiorda 1 komad K l HO. 2 20. 2-fiO. » —. 4 — in 4 50. Pri naročilih zadošča navedba širino vratu, Dopisujo so slovensko. V enem letu nad 300 priznalnic od Slovencev. 1054 v 2enitna ponudba. -s®^ jvilarfenič, 26 let star, srednje.velikosti, pri-kupljivs zunanjosti, se želi seznanili, z 20 do 30 lel staro mladenko,-ozir. vdovo. pobra kmetska gospodinja z večjim ali manjšim posestvom bi do-vedla srečno prihodnost, ponudnik razpolaga s premoženjem do 14.000 kron. i^esne ponudbe s sliko in navedbo slarosti se prosijo do 25. aY~ •ijužia pod štfro „Srečna prihodnost 2469" na upravo „])omoljuba" Neugodne ponudbe se takoj vrnejo pod najstrožjim jamstvom tajnosti 2469 m Vsyb.Ie.os« j, ]_J «B BR e oslooski kaželj, haSelj, katar, Intluenca in astma [IirTTITpiH IboleKitl sdrnvijo mnogobrojni PSII_1SH Eiftf HR7<< _ ________________________________________________zdravn.knnpi-oiosorj, 2^01811 t)KUlllC Izvrsten, blagodejen učinek tega izdelka se kiiialu pokaž$. Nadležno nočno potenje žgine. Tek in rediteV sepospeSi. Zdravilna moč Sirolin „Roche" se je že 15 let dobro; obnesla. Manjvredne ponaredbe intakozvani nadomestni izdelki naj se ot-ločno zavrnejo in naj se zahteva izrecno Sirolin „Roche": v orig. zavitkih. Sirolin „Rochd" srdelji v vseli lekarnah, za .4 K. flP.'>{ . "' . .i i-,!* . . v, c, .;, .ji- i , ;.....' i o. •'., 4./10.; Ketania 9,8., 30./8., 20./?, UJ\»: Car-mania 12./8., 0./9, 18./10.; Catnpamja 16./8, (>.;J,, 27./9.;* Caronia 20./8, 23./9, 2o./10. 191.5 Po asnlla in vožne karte pri Andrci Odiasek. Ljubljana, Slomškova ul. 25, blizu cerkvc Si a Jezusovega. Cena vožnji: Trst-Nevv-^ork in. razred za one, ki potujejo v Kanado K IZO-in za one v Združene države K 140--, ottoci pod 12 let K 70; povsod šc 20 K za osebni daveK. Naročajte sobotnega Slovenca' -Opekarne topilnico žgalnicc apna Alphons Cuslodis Dunaj Xtli/a JOSIP JANKO urar v Kamniku priporoča veliko zalogo žepnih iu stenskih ur, bltdil-nic, verižic, prsta-nov, uhanov, bro-/ev, kakor tudi' vsakovrstnih očal po zelo nizki ceni. Razpošiljanje blaga n.i vse kraje sveta. Ceniki na razpolago. 2457 2152 Naznanilo. Vljudno naznanjam, da se je manufakturna trgovina Jan. Železnikar pri .Janezu" Ljubljana, Lingarjeva ulica štev. 4 s 1. avgustom preselila na Pogačarjev trg št. 3 za škofijo nasproti mokarjev. Objednem naznanjam, da sem svojo zalogo znatno povečal in nudim kumijočemu občinstvu veliko večjo izbiro kakor dosedaj. Tudi v bodoče bodem vodil trgovino tako, da bode cenj. obč. vedno ceno, prijazno in točno postrežeiio. Priporočam se p. n. odjemovalcem, da mi ohranijo dosedanje zaupanje tudi v bodoče, potrudil se bodem da v vsakem oziru njih željam ustrežem. Z odličnim spoštovanje"1 Jan. Železnikar pri Janezu lastnik Ig. Kessler.