ponedeljek, 16. av-^ I :«;i' gusca 1993 je TOSA-MO obiskala delega-B IT 1 ciia Ministrstva za B iM zdravstvo g. Viljem B Sobona in trije so-■;^rv V delavci. B V Slovaška delega-m cija je bila v Sloveniji na delovnem obisku JBb,}./ na pobudo sloven-skega ministrstva za zdravstvo dr. Voljča. Program obiska je bil obisk in Predstavitev slovenskih podjetij, ki Peiajo za zdravstvo: LEK, KRKA, TIK in KOSAMA, ter Univerzitetnega klinič-Psga centra, Zavoda za transfuzijo ™vi, Zavoda za rehabilitacijo invali-Pov in kot sklep podpis meddržavnega sporazuma o sodelovanju na po-Pročju zdravstva in zdravilišč. OBISK DELEGACIJA MINISTRSTVA ZA ZDRAVSTVO REPUBLIKE SLOVAŠKE V TOSAMI smo organizirali v konferenčni sobi v obliki predstavitve naših izdelkov. Program sanitete, INKO, medicinske plastike, Virteksa in izdelkov za dom je predstavila mag. Vodičarjeva, program higiene pa ing. Dolenc, ki sta gostom odgovarjala tudi na dodatna vprašanja. Na željo slovenskega ministrstva za zdravstvo smo v nadaljevanju dali Costom iz Slovaške smo uvodoma Predstavili dejavnost TOSAME, opisali razmere na naših tržiščih, organizi-ranost in cilje. V nadaljevanju smo si Pgiedali proizvodnjo Tosaminih iz-Peikov in sicer oddelke mikalnice, sanitetne konfekcije in proizvodnjo iz-Peikov osebne higiene. Sklepni in Pajpomembnejši del predstavitve besedo še predstavnikom iz Kobarida, ki so z video pripomočki predstavili svojo dejavnost. Srečanje se je nadaljevalo z večerjo, ki jo je gostom in predstavnikom že omenjenih podjetij priredil minister dr. Voljč. Na tem srečanju je g. Sobona izrazil svoje pohvalno mnenje o Tosaminih izdelkih, tako o kva- liteti, kot o širini proizvodnega programa. Naše možnosti za prodajo sanitetnih izdelkov na Slovaško je ocenil kot zelo dobre, saj je edina sanitetna tovarna bivše češkoslovaške ob razdružitvi ostala na češkem. Dr. Voljč nas je informiral, da lahko pričakujemo dogovor o blagovni menjavi med državama na vladni ravni. Tako našemu kot slovaškemu ministru smo predali kataloge in cenike naših ozdelkov. Menim, da smo predstavitev izvedli na kolikor je bilo mogoče visokem nivoju, kar so nam gosti odkrito priznali. S tem v zvezi izrekam vso pohvalo sodelavcem, ki so predstavitev organizirali in izvedli, kot tudi celotnemu kolektivu za vzorno ureditev tovarne. J. V. TOSAMA IN "NJENA ZAKONODAJA" V tokratni rosami objavljamo spisek veljavnih in uporabljanih internih predpisov, ki so v podjetju še v uporabi. V spisku navedeni predpisi vsebujejo skupaj 1222 do-ločbenih členov (v celoti je to število še nekaj višje), kar pomeni, da je delo in življenje v podjetju še vedno trdno normativno zakoličeno. Tosama letos praznuje 70 letnico obstoja. Marsikatero podjetje v tem času preneha poslovati. Lahko smo ponosni, da je bilo poslovanje naše tovarne povezano s takimi odločitvami, ki so zagotavljale neprekinjen obstoj in s tem povezan tudi neprekinjen razvoj podjetja. v preteklem obdobju so bila tako kot je običajno bolj pa tudi manj uspešna leta, na katerih uspešnost je vplivala predvsem vodilna struktura tovarne. Tudi zunanji vplivi verjetno niso bili zanemarljivi. Živimo v času, za katerega je značilen hiter tehnološki razvoj, ki ga omogoča predvsem tekmovalni duh človeštva. Sodobni komunikacijski sistemi omogočajo hiter prenos znanja in informacij, ki so osnova za snovanje novih idej, kijih sposobni ljudje uresničujejo. v rosami želimo obdržati korak s svetovnim razvojem. Želje so žal premalo, če jih ne uresničujemo. Uresničevanje idej je povezano z določenim procesom, ki ga skušamo določiti z uvajanjem ISO stan- dardov v delo razvojne službe, kot tudi v ostale dele tovarne. Z izvajanjem razvojnih nalog po naprej pripravljenem terminskem planu, bo zagotovljeno boljše spremljanje nastajajočega izdelka, kot tudi odpravljanje pomanjkljivosti že v fazi razvoja le tega. Uspešnost izvedbe bo v vsakem primeru odvisna od dobre organizacije in sodelovanja, strokovne usposobljenosti ter jasno določenih in razmejenih nalog. Nov način dela bo zahteval večjo angažiranost vodilnih, kot tudi strokovnih kadrov, na vseh področjih poslovanja, ki naj bi imeli jasno opredeljene cilje. Na ta način bo, po mojem mnenju, Tosama obstajala še nadaljnih 70 let. J. P. O OPERATIVNI PRIPRAVI PROIZVODNJE Vloga operativne priprave proizvodnje (OPP) je za usklajeno, urejeno delo v proizvodnji procesih ključnega pomena. Naloge, ki jih pred njo postavljajo taki proizvodni procesi, kot so v našem podjetju, so predvsem: - usklajevanje informacij, ki so potrebne za nemoten potek dela (informacije tehnološke priprave proizvodnje, prodajne in nabavne službe z informacijami o proizvodnji, ki jih zbira sama), - priprava ustreznih materialnih sredstev za proizvodnjo ter - kontrola poteka in zaključka dela. Delo v OPP je običajno razdeljeno na naslednja področja: - planiranje kapacitet, - planiranje materiala, - priprava delovne dokumentacije. Seveda morajo biti za realno planiranje kapacitet in materiala na voljo realni tehnološki podatki (kosovnica, časovni normativi, normativi materiala in stroškov ter določeni tehnološki postopki) in realni prodajni podatki o vrsti, količini in roku izdelave izdelkov za plansko obdobje, za katerega se plan postavlja. Planska obdobja za operativno planiranje so lahko različno dolga. Dolžina pa je odvisna od števila nepredvidenih dogodkov (dodatnih zahtev po izdelkih), možnosti hitre nabave surovin in polizdelkov in ustreznega predvidevanja o prodaji izdelkov v bližnji in daljni prihodnosti (planirani prodaji na krajše oz. daljše časovno obdobje). Ob primernih informacijah o prodaji izdelkov se lahko uporabijo znane tehnike drsnega planiranja ter stopnjevanja zanesljivosti planov. Praviloma morajo biti za vse izdelke, ki se planirajo v operativnem planu, na voljo vse potrebne surovine in polizdelki. Če tej zahtevi ni zadovoljeno, se naj izdelek ne bi nahajal v operativnem planu. Seveda se ta problem lahko rešuje z uvedbo drsnega planiranja in s tem povezanega stopnjevanja zanesljivosti plana. Če obstaja v podjetju več proizvodnih oddelkov, morajo prevzeti določena dela v okviru OPP tudi sami proizvodni oddelki. To se nanaša predvsem na terminsko planiranje v okviru operativnega plana, ki vključuje kontrolo in analizo poteka dela in po potrebi popravek (vodenje) proizvodnega procesa. Primerjajmo opisano s stanjem, ki ga imamo trenutno v podjetju. Postavljena organizacija dela predpostavlja pripravo dela, ki ima v okviru svojih del predvsem tehnološko pripravo proizvodnje (določanje normativov časa, materiala in predpisovanje tehnoloških postopkov). Za določene oddelke se vključuje tudi priprava delovne dokumentacije, ki pa zaradi svoje specifičnosti zahteva vse več časa (razpisovanje delovnih nalogov za oddelke SK, TO in TŠT). Tako pride do nelogičnosti, da zmanjkuje časa za urejanje tehnoloških podatkov, ki pa so osnova za realno planiranje in izračunavanje stroškov proizvodnje. Planiranje kapacitet (zahtevanih norma ur po izdelkih) opravlja planer za predloženi prodajni plan za naslednji mesec. Izračunani plan potrebnih ka; pacitet pa izgubi svoj pomen zaradi številnih dodatnih zahtev po izdelkih s strani komercialnega sektorja. To zahteva ponovno preračunavanje potrebnih kapacitet in rokov, ki ga izvajamo v vodstvu proizvodnje. S tem pa je tudi povezano planiranje (surovin in kupljenih polizdelkov). Nabavna služba nabavlja surovine in polizdelke za naslednji mesec na osnovi ene dvanajstine letnega plana in popravkov, ki izhajajo iz predloga prodajnega plana. Velikokrat je rok za nabavo ustreznih materialov prekratek zaradi dodatnih zahtev prodajne službe po določenih izdelkih za tekoči mesec. Ravno tako pa se pri taki organizaciji dela izgubi usklajenost med rokom izdelave določenega delovnega naloga (potrdi ga vodstvo proizvodnje) in pravočasno nabavo potrebnega materiala. Zahteve in cilji, ki predvidevajo zmanjšanje vezave sredstev v surovinah, nedovršeni proizvodnji, polizdelkih in gotovih izdelkih, navedeno problematiko še stopnjujejo in nas ne glede na okolje, v katerem se nahajamo, postavljajo pred naslednje naloge: - zbiranje ustreznih (dolgoročnih in bolj točnih) informacij o prodaji izdelkov na domačem in tujem trgu, - prilagajanje načina planiranja novim zahtevam. M. Z- TOSAMINA ZAKONODAJA Notranje predpise, ki obravnavajo splošno uporabljivo problematiko, so po dogovorjenem sistemu dobivali vsi vodje dela, kjer je tudi mogoče dobiti razlago posameznih določb. To zadnje ne velja za nekatere, v zadnjem času sprejete organizacijske predpise. Notranji predpisi, ki obravnavajo specializirano strokovno problema- tiko, so na razpolago pri tistih strokovnih izvajalcih, katerih delo posredno ali neposredno zadeva obravnavano področje. Vsi normativni akti, ki so navedeni v seznamu, so bili sprejeti na delavskem svetu (kar velja tudi za njihove dopolnitve ali spremembe), razen statuta podjetja, ki je bil kot temeljni ustanovni akt firme sprejet z referendumsko odločitvijo. Spisek veljavnih notranjih predpisov TOSAME. Kljub temu, da je kar lepa vrsta “samoupravnih splošnih aktov", ki so se sistemsko" prenehali uporabljati, je ostalo še kar precej notranjih predpisov, ki po pravni poti urejajo zadeve v Podjetju. V spisku veljavnih normativnih ak-tov je 27 različnih predpisov, ki so v tom času še veljavni in tudi uporab-'loni. Nekaterim predpisom namreč ni uradno prenehala veljavnost s sklepom se pa zaradi sistemskih sprememb njihove določbe ne izvajajo več, ali samo pogojno. Med take oj Pravzaprav lahko šteli vse norma-uvne akte, katerih pravni temelj je v 2yeznih predpisih nekdanje Jugosla-V|ie, ker pa novih temeljnih predpisov še ni, je taka opredelitev še mogoča. pri vsakem predpisu je naveden oraden datum sprejema, vendar je rrePa upoštevati, da so pri nekaterih aktih bile sprejete dopolnitve ali spremembe, tako da so veljavne do-lc>čbe ponekod nekoliko drugačne 00 tistih v osnovnem predpisu. Zlasti to velja za predpis, ki ureja organiziranost dela in sistemiziranje delovnih mest, kjer gre praktično za Pormativni akt, sestavljen iz sprememb in dopolnitev. Statut podjetja tosama p.o. Pravilnik o delovnih razmerjih Pravilnik o varstvu pri delu Pravilnik o varstvu pred požarom (08.12.1989/04.02.1992) (27.12.1990) (13.05.1988) (30.06.1989) Pravilnik o organiziranosti podjetja in sistemizaciji delovnih mest Pravilnik Pravilnik Pravilnik Pravilnik Pravilnik (30.10.1990) (30.10.1990) (19.04.1989) (25.06.1990) (12.12.1988) (12.12.1988) vzpodbujanju in usmerjanju ustvarjalnosti pri delu varstvu okolja normah in normiranju oblikovanju cen Pravilnik o uporabi vozil in izvajanju notranje kontrole cestnega prometa (14.06.1988) Pravilnik o obveščanju v delovni organizaciji TOSAMA (30.06.1988) Poslovnik o volitvah in delu organov samoupravljanja (12.12.1988) Pravilnik o izobraževanju (14.06.1988) Pravilnik o dodeljevanju stanovanj v uporabo delavcem ter dodeljevanju stanovanjskih kreditov (27.02.1991) Pravilnik o ugodnostih delavcev podjetja TOSAMA (27.12.1990) Pravilnik o arhiviranju (19.04.1989) Pravilnik o sprejemanju in o gibanju tujcev v DO (12.12.1988) Pravilnik o tajnih podatkih in obveznih ukrepih za njihovo zavarovanje (12.12.1988) Pravilnik o knjigovodstvu (12.12.1988) Pravilnik o amortizaciji, revalorizaciji in prometu z materialnimi in nematerialnimi naložbami ter sredstvi skupne porabe (30.10.1990) Pravilnik o popisu in usklajevanju knjigovodskega stanja z dejanskim stanjem (12.10.1990) Pravilnik o reklamacijskih postopkih Pravilnik o združevanju prostih sredstev delavcev Pravilnik o evidentiranju delovnega časa Pravilnik dobre proizvajalne prakse Pravilnik o finančnem poslovanju (12.12.1988) (22.10.1991) (29.05.1991) (21.08.1989) (12.10.1990) IŠČE SE V petek 6. avgusta 1993 je okoli 13. ure “izginila" mre-ža s prekritega zabojniškega smetnjaka pri skladišču go-tovih izdelkov. Ker gre po naše za deviacijo v sistemu lastninjenja, se je uredništvo Tosame odločilo, da tistemu, ki karkoli ve o izginotju mreže in bo to sporočil na številko 2 IS, nudi nagrado, ki gre sicer nagrajencem glasila. Na fotografiji je v rokah urejevalcev “dvojnica" iskane mreže. ODGOVORNOST ZA INOVACIJE PABEDKI IZ TUJEGA PPIPOČNIKA Z VZPODBUDO INOVATIVNOSTI inovacije danes - za trg jutrišnjega dne Uspešnost podjetja je vse bolj odvisna od njegove konkurenčne sposobnosti. Konkurenčno sposobnost pa je mogoče dosegati le z inovacijami v izdelkih, tehniki, tehnologiji in organizaciji. Za inovacije v podjetju je odgovoren podjetnik, saj je prav on najbolj zainteresiran za uspešnost podjetja. Zato mora skrbeti za ustvarjanje dobre inovacijske klime v podjetju ob sodelovanju vodstva podjetja in angažiranjem vseh uslužbencev. Zamisli in cilji, ki jih ima menežment o svojem podjetju bodočnosti, so odločilni faktorji podjetniškega uspeha. Nujnost ustvarjanja pozitivne inovacijske klime silijo podjetnika, da s primerno inovacijo in tudi informacijami spodbuja inovativno miselnost v podjetju; in to preko formalno urejenih organizacijskih povezav v firmi kot tudi s nekonvecionalnimi spodbudami ustvarjalne miselnosti zaposlenih. Za podjetnika velja; podjetje bo uspešno le, če bo pravočasno načrtovalo svojo prihodnost. Podjetnik se mora tudi sam zavestno in načrtno ukvarjati z inovacijo, če namreč: - hoče podjetje pripraviti dobro za prihodnjost, - je prepričan, da so potrebna izboljšanja v poslovanju povezana s spremembami v organizaciji, produkciji in trženju, - želi poslovati ekonomičneje oziroma z manjšimi finančnimi obremenitvami, - in želi slediti spremembam okolja. Podjetniku oz. vodstvu podjetja ni mogoče odvzeti naloge stalnega, temeljitega ter ustrezno hitrega prilagajanja tržnim razmeram. Inovativne rešitve so zato nujne, čeprav vedno predstavljajo podjetniško tveganje. inovacija je povezana z upanjem v uspešnost, vendar pa se šele ob uporabi dokončno izkaže ali so bili upi upravičeni ali pa se novost šteje za neuspešno. Kljub vsemu pa velja na področju inovacij za podjetnika: kdor ne išče novega, kmalu ne bo imel kaj iskati. F. V. SODELAVCI rt.Jirm Ijf Mu ran^OCorg njeinvabltudlvs«^^- Osnove v mesecu septembru Nagrade mentorjem in inštruktorjem 4.950,80 SIT/176 ur Delo v deljenem delovnem času s - prekinitA/ijo nad 2 uri 8.251,40 SIT/176 ur Dnevnice za službena potovanja v državi - cela dnevnica 3.300,60 SIT - polovična dnevnica 1.683,30 SIT - znižana dnevnica 1.221,20 SIT Kilometrina z osebnimi vozili 20,60 SIT/krn Stroški za prevoz na delo - oddaljenost do 4 km 140.00 SlT/dan - oddaljenost od 4 km do 8 km 180,00 SlT/dan - oddaljenost od 8 km do 12 km 240,00 SlT/dan - oddaljenost od 12 km do 16 km 280,00 SlT/dan - oddaljenost nad 16 km 320.00 SlT/dan Odpravnine ob odhodu v pokoj 123.771,00 SIT Osnove za Izračun deleža delovne učinkovitosti šoferjev In spremljevalcev - prevožen kilometer s tovorom 2,26 SIT - tekoči kilometer 1,51 SIT - spremljevalec tovora 0,92 SIT ■ Albina Kosmač DOBER DAN, KAPITAL-3 Do sedaj smo spoznavali delnico “Olj z vidika njene vloge v kapitalističnem gospodarstvu. Delnice pa [tioramo spoznati tudi podrobneje, ker so po vsebini lahko zelo različne, kupec delnic mora vedeti kaj kupuje, ker se mu lahko zgodi, da bo denar 2eio slabo naložil. pred nskupom se moramo kot Prvo pozanimati za vrstni red izdane delnice. Pri tem ločimo ustanoviteljske delnice, delnice prve emisije in delnice naslednjih emisij, običajno 'majo ustanoviteljske delnice več članskih pravic, zato so za nakup zanimivejše od delnic naslednjih emisij. Delnice razvrščamo tudi glede na to, kakšna je vsebina njihovih pravic. Najbolj razširjena oblika je navadna delnica, z nakupom navadne delnice običajno pridobimo pravico do dividende, pravico do glasovanja in pravico do preostanka imovine ob likvidaciji druižbe. Druga vrsta delnic pa so prednostne delnice. Tako jih imenujemo zaradi tega, ker imajo prednost pri izplačilih pred navadnimi delnicami. Delnice te vrste se izdajalo predvsem ob ustanovitvi družbe, dri sanacijah in ob povečanju osnovnega kapitala družbe. Višina prednostne dividende je praviloma ome-Jona ali fiksna. Poglejmo kako je to videti v praksi. Prednostne delnice 'majo pred navadnimi delnicami Prednostno pravico do dividende, recimo 4 % na nomirano vrednost delnice, v primeru, da dobiček družbe, znaša le toliko, kolikor znašajo dividende za prednostne delnice, Potem lastn iki navadnih delnic ne dobijo ničesar, šele ko dobiček preseže vsoto, ki je potrebna za izplačilo Prednostnih delnic, se lahko izplača tudi dividenda za navadne delnice. , Posebna vrsta prednostnih delnic le komulativna prednostna delnica. Ta vrsta delnic omogoča, da lastniki delnic dobijo izplačane deividende tudi v primeru, če družba eno ali več 'et posluje z izgubo. Recimo, da družba tri leta posluje z izgubo. V čet-[tem letu pa družba doseže tak do-Piček, da zadošča za izplačilo treh dividend za nazaj in še dividendo za tekoče leto. če pa kaj dobička osta-bd, Pa dobijo dividendo tudi navadni delničarji ali morda nič. Delnice so lahko participativne ali bPparticipativne. Z drugimi besedami povedano to pomeni, da partici-Dativne, dajejo pravico delničarju, da Poleg fiksne dividende, dobi tudi dividendo od dobička ki je namenjen za ostale delnice. Neparticipativna delnica pa prinaša samo fiksno dividendo, ki je vnaprej določena. Delnica se lahko izda na ime ali na prinosnika. če je delnica izdana na ime, potem je družba dolžna voditi posebno knjigo in v njej evidentirati vsakega delničarja in vse spremembe pri lastništvu delnice, imenska delnica se sicer lahko prodaja ali deduje, vendar je promet z njimi otežen, ker se mora prenos izvršiti s polnim indosamentom in prenos vknjižiti v delniško knjigo. Drugače pa je z delnicami, ki se glasijo na prinosnika. Te delnice pa se lahko prosto prenašajo iz enega lastnika na drugega. Zato so te delnice pravi vrednostni papir in ga moramo skrbno čuvati. S takimi delnicami se tudi največ trguje na borzah, med bankami in tudi med posamezniki. Delnica, kot vrednostni papir, je po obliki podobna obveznicam, ki so nam bolj poznane in jih večkrat srečamo v praksi. Prednjo stran imenujemo plašč delnice. Na plašču delnice so napisani najvažnejši podatki o delnici. To so predvsem nominalna vrednost, kako se določa dividendo, kdaj in komu se izplačuje, ali je delnica prednostna, kdo je odobril izdajo in še drugi potrebni podatki. Plašču delnice je dodana kuponska pola s talonom. Na kuponski poli je določeno število kuponov, s katerimi lahko dvignemo dividendo. Ker nam po nekaj letih zmanjka kuponov je zato na kuponski poli tudi talon s katerim skupaj s plaščem delnice, dvignemo pri izdajatelju delnic novo kuponsko polo. Poslovanje z delnicami je v resnici precej zapleteno in če ima kdo veliko delnic, jih raje prepusti bankam, ki po njegovem pooblastilu hranijo delnice, vnovčujejo kupone, hodijo na zbore in jih tudi prodajajo in kupujejo. LASTNINJENJE SE JE ZAČELO vse bliže smo času saj se bo začela velika akcija državne Razsežnosti - podjetja se bodo dala na voljo kupcem, svojim bodočim lastnikom. Skratka, začelo se bo lastninjenje. Prve lastovke se že kažejo tudi pri nas, kar je razvidno tudi iz gornjega posnetka. Kaj pa naša konkurenca? z "odpiranjem" domačega trga in nujnostjo prodaje tudi na tujih trgih se Tosama vse bolj sooča s tujo konkurenco, pa je zato vsaka informacija o njej toliko bolj dobrodošla. Povzemamo članka o našem največjem tekmecu na področju hlačnih plenic (blagovna znamka Pampers) ameriški korporaciji Procter&Camble, ki sta bila objavljena v časnikih Herald Tribune in The Wall Street Journal. Procter&Camble, največja in najbolj poznana ameriška proizvajalka potrošnih dobrin, je s svojim zadnjim ukrepom dokazala, da tudi rekordni zaslužki ne pomenijo hkrati tudi več delovnih mest. Istočasno, ko je napovedovala, da bo njen čisti dohodek v letu 1993 znašal dve in pol miljardi ameriških dolarjev, s čemer se bo močno povišala tudi vrednost njenih delnic, je predsednik P&c Edwin L Mesec avgust je bil v znamenju dopustov, saj razen Gospodarskega odbora, ki je na svoji seji obravnaval tekoče proizvodno-prodajne zadeve, ni zasedal nobeden drug organ. V preteklem mesecu so praznovali okrogle' življenske jubileje naslednji sodelavci: TRIDESETLETNICO: Habjan Stanislav, Novak Marjan, Pirnat Marija, Urbanija Marta. Štiridesetletnico: kosec Helena, Štrukelj Marjan. PETDESETLETNICO: Dolinšek Ciril. Ob tej priliki vsem,želimo še mnogo zdravih in uspešnih let. v mesecu avgustu so delovni jubilej 10 letnico delovne dobe izpolnili naši sodelavci: JOVIČ VESNA, PETERKA SIMONA, PER JUDITA, PUČKO TATJANA, RESNIK ANČKA, VODIČAR ANDREJA, OREHEK MARJETA. 20 letnico delovne dobe: FICKO ANTON čestitamo! Na dan 31.07.1993 je bilo v našem podjetju zaposlenih 805 delavcev, v mesecu juliju nas je bilo povprečno zaposlenih 799, od tega je bilo 11,1 % delavcev na dopustih, ostali pa v bolniškem staležu (8,7 %), na porodniškem dopustu (4,4 %), na izrednem Artzt najavil postopno zaprtje tridesetih tovarn po celem svetu (polovico od tega v ZDA, polovico pa v drugih državah) in s tem zmanjšanje zaposlenih za 12 odstotkov oziroma odpustitev kar 13.000 delavcev - od tega polovico v proizvodnji in polovico v upravi. Zapiranje tovarn bo postopno in se bo v celoti opravilo v obdobju naslednjih treh let, P&c pa bo namenil poldrugo milijardo dolarjev za prekvalifikacije delavcev, predčasne upokojitve in za odpravnine. "Od skupno 150 tovarn širom po svetu smo samo v zadnjem desetletju odprli 74 novih tovarn, ukinili pa smo jih le 24. Imamo zdravo naraščajočo proizvodnjo z vsemi pozitivnimi ekonomskimi kazalci in moderno tehnologijo z velikimi možnostmi za nadaljno rast in razvoj. Kljub temu moramo zmanjšati število zaposle- plačanem dopustu (0,3 %), 0,1 % delavcev je koristilo nego družinskih članov oziroma spremstvo, enak procent - 0,3 delavcev pa je bilo na čakanju na delo. nih, da bomo ostali konkurenčni. Potrošniki želijo dandanes vse bolj kakovostne izdelke za isto ceno. Naša konkurenca vse bolj napreduje, zato bomo morali biti mi še hitrejši, da bomo ostali vodilno podjetje," je dejal predsednik P&C. Procter&Camble poseduje 260 blagovnih znamk in skoraj desetkrat toliko različnih izpeljank blagovnih znamk, vendar vse niso tako razširjene po celem svetu, kot bi si želeli. Zato bodo napovedano zaprtje tovarn tudi izkoristili za ukinitev nedobičkonosnih blagovnih znamk in iz; delkov, s čimer bodo povečali čisti dohodek za pol milijarde dolarjev letno. Priznali pa so, da je vodilna in najbolj donosna blagovna znamka, ki iz leta .v leto povečuje svoj tržni delež znamka hlačnih plenic Pampers. Največji tržni delež svetovnega trga hlačnih plenic so osvojili prav v lan; skem letu, ko so drastično znižali cene Pampersovih plenic in s tem izpodrinili tekmece s številnih tržišč. Kljub napovedanim ukrepom in se večji konkurenci pa so vodilni mana-gerji P&C optimistični. Ker so ameri; ško tržišče s svojimi izdelki osvojili skorajda v celoti, bodo svoje napore v prihodnje usmerjali v smelejši prodor na svetovna, predvsem evropska tržišča.Pri tem nameravajo s stalnim zniževanjem stroškov poslovanja, ob povišanju nivoja kakovosti, zniževati tudi cene izdelkov in s tem greniti življenje svojim tekmecem. Pripravil in priredil: I. M fKOniKA kdo sem jaz, tkalka ? Najprej sem človek. Sem nekdo, ^ si želi, da bi njeni otroci živeli c|oveka dostojno življenje. Želja imam vedno mnogo, vendar do tega, da bi si izpolnila vse 2eije, nisem nikoli prišla. ^anci pravi:" to so naše deklice"! Irria prav. Kaj bi brez njih, brez njihovih pridnih rok. ene izmed njih sem dobil po-ijubček na lička. Bil sem iskreno Presenečen. "Tako rada prebe-rem, kar napišeš v naš časopis, napiši še kaj o nas tkalkah." Reči je lažje, kot napisati. Napisal sem tri osnutke, nobeden mi ni Pil všeč. že v trdi noči sem se Usedel za računalnik in pričel pisati. Rdeča vrtnica mi je prišla Ph/a na misel, pa mlado dekle, to gre nekako skupaj. Kaj ima to veze s tkalko? ima. Ona povezuje v sebi vse to, v službi pa nitke. Tisoč nitk, ki jih vsak dan, vsako Uro gleda, se spreminjajo v tkanino. Vsak dan, leto za letom, prav njeno oko spremlja nitko gor, Pol, desno in levo. Tkalka, kaj je prav zaprav to? Mu-Cek ni, progasti tiger tudi ne, je Pa dekle, žena, mati, ki osem ur onevno teka od stroja do stroja. saj nam je znano, da mora v tkalnici širokih tkanin oskrbeti od Psemnajst do dvajset strojev . koliko tisoč nitk je potrebno, da stke le nekaj tkanine. Gaza, kali-k°, to je tkalki vseeno. Če pa se PP toliko nitk pretrga samo ena, Uredniški odbor TOSAME: Viljem Dolenc, Milan Drčar, Silva Mežnar, linča Ocvirk, Feliks Vodlan. izdaja in tehnično ureja SKS-splošna služba. Glasilo podjetja tosama VIR, šaranovičeva 35 ■zhaja enkrat mesečno v 1200 izvodih. Tisk: Paplroti d.o.o., Krško Na podlagi zakona o prometnem davku lUr. list RS 4/92) lo mnenja ministrstva za Informiranje St.25-201/92 z Pio 23.os.i992, sodi tasopls med proizvode Informatlv-i« narave po 15. tot. tar. tt 3, za katere se plačuje 5 X davek od prometa proizvodov. "butasta mašina" enotavno počaka. In koga? Njo - tkalko. Je pa ta reč, tkalka namreč, tudi enktratni izum za kravžljanje živcev vzdrževalcem. Za vsako od tisočih nitk, ki se pretrgajo, te kličejo, za Ion pa moraš požreti še kakšno debelo. Pa naj, razumem jih, saj to je njihov kruh. Več porabljenih nitk, več tolarčkov. Za te, tolarčke namreč pa se tako ali tako vsi borimo, eden bolj, drugi manj uspešno. Ni dolgo tega, ko sem ob vzdrževanju neko tkalko vprašal, kaj bi si tisti trenutek najbolj želela. Kot iz topa je rekla: Tone, upokojijo naj me! Veš teh nitk je v mo- jem življenju že dovolj. Odneseš rit, pa se že posveti lučka: enkrat zelena, drugič rumena. Spet se je pretrgala nitka, z njo pa tudi del življenja. Vsaka nitka, vsak pretrg, to je del mene. Tudi v tkalnico ovojev sem šel. Tkalke so tudi tam. Isti problemi, enake želje. Ena pravi, premalo denarja, druga bi si privoščila veliko pečenko, potovanje, pa hišo in avto. žal pa se te želje skoraj vedno končajo ob deparju. Morda za pečenko še ostane, za kaj več pa so že težave. Tokrat sem vam skušal predstaviti lik tkalke. Ne vem , če mi je uspelo, presodite sami. TONE STARE ČISTO, ČISTO....ČISTO Ljudje se bodo avgusta “93 spominjali zlasti po zelo vročih dnevih, nekateri Tosamovci pa tudi po vsesplošni "čistilni" akciji na "ozemlju" TOSAME. Na sliki: urejevalci v akciji, čiščenja in urejanja pri 34°c oziroma 95° po Fahrenheitu. KOLEDAR NEKATERIH MNOŽIČNO REKREATIVNIH PRIREDITEV (Od 15.09. dO 15.10.1995) 04. 09. DUATLON - KAMNIK - tek 2 x 5 km - kolesarjenje 25 km 04. 09. HOJA - CEUE - pohod Celje - Log. dolina (75km) (PO Celje) 05. 09. KOLESARJENJE - PTUJ - rekreativni maraton