bčanov občine Trebnje e š e č n i h Leto X 3. številka 15. marec 2001 Brezplačno! OBČINA TREBNJE NA INTERNETU' h ttp ://www. trebnje. si MAGNETOGRAMSKI ZAPISI: -17.redna seja občinskih svetnikov SEZNAM PRIREDITEV ZA LETO 2001 /S. tj? KLUB ŠTUDENTOV OBČINE TREBNJE NA INTERNETU (http://www.klub-ksot.si) Design by Domen J USTANOVITELJ: Občina Trebnje, Goliev trg 5, Trebnje/ IZDAJATELJ: Občina Trebnje, Goliev trg 5, Trebnje/UREDNIŠKI ODBOR: prof. Ivanka Višček (glavna in odgovorna urednica), Franc Hribar, dipl. ing. Ana Moder, Štefan Pepelnak, Dušan Zakrajšek, ing. Anton Zaletel in prof Marjan Zupančič/IZDAJATELJSKI SVET: dr. Marjan Peter Pavlin (predsednik), mag. Janez Slak in ing. Alojzij Metelko/Lektorica: prof. Ivanka Višček/Oblikovanje in prelom: Tiskarna Printel, Marko Bukovec s.p./Tisk: Utrip d.o.o., Brežice/Naklada: 6000 izvodov, ki se razdelijo brezplačno vsem gospodinjstvom in podjetjem v občini Trebnje. Na podlagi Zakona o DDV (Ur. list RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po 8 % stopnji. VREDNOST PONUDBE SE VEČA Jk I astop občine Trebnje na letošnjem sejmu Alpe Adria l\l sta zaznamovala bogato promocijsko gradivo in I ■ regionalna turistična ponudba in vzbudila pozornost tako med obiskovalci kot razstavljalci. Za žlahtnost ponudbe je poskrbel Jože Frelih s svojimi šentruperskimi peninami. Odgovornost turističnih in gostinskih delavcev postaja vse večja. /nadaljevanje na 2. strani/ KURENTI V TREBNJEM /več na 4. strani/ USPESNIUCENCI GLASBENE SOLE a regijskem tekmovanju učencev glasbenih šol, ki je potekalo v Brežicah od 2. do 4. marca, je tekmovalo 92 učencev iz glasbenih šol Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. Tekmovanje je potekalo iz naslednjih instrumentov: klavir, kljunasta flavta, flavta, oboa, klarinet, saksofon in komorne skupine trobil. Med tekmovalci je bilo 21 učencev GŠ Trebnje, ki so zelo uspešno predstavili svoje glasbeno znanje, saj je kar 8 učencev (največ med sodelujočimi šolami) osvojilo zlato priznanje in s tem dobilo pravico do nastopa na državnem tekmovanju. /nadaljevanje na 5. strani/ KS DOBRNIČ Silvester Prpar, rojen Dobrničan, po izobrazbi ekonomist, je že več kot sedemnajst let predsednik KS Dobrnič, podpredsednik tamkajšnjega gasilskega društva, član predsedstva OGZ Trebnje. Je človek, ki živi za ta kraj, zato nam je predstavil življenje v KS Dobrnič. /nadaljevanje na 3 str./ URBANISTIČNO KRAJINSKO ARHITEKTURNE DELAVNICE NA TEMO PROGRAMSKA IZHODIŠČA ZA UREJANJE DOLINE REKE TEMENICE V TREBNJEM "Podoba pokrajjne, ki so jo v milijonih let izoblikovale notranje in zunanje sile, se spreminja vsak trenutek. Spreminjajo jo še naprej naravne sile, predvsem pa človek s svojimi dejanji". F. Režun Občina Trebnje je v sodelovanju z Uradom Republike Slovenije za prostorsko planiranje v oktobru 2000 organizirala izvedbo urbanistično krajinsko arhitekturne delavnice na temo "Pridobitev programskih izhodišč in koncepta ureditve območja reke Temenice". Odločitev za tovrstni načrtovalski pristop izhaja iz dejstva, da so v sistemu tržnega gospodarstva prisotni veliki pritiski na prostor s strani zasebnega kapitala pa tudi s strani države pri izvajanju njenega avtocestnega programa. Strokovni del delavnice je izvajala Biotehniška fakulteta iz Ljubljane, Oddelek za krajinsko arhitekturo s študenti 4. letnika ter študenti podiplomskega študija krajinske arhitekture iz ZDA in Švedske, pod mentorstvom doc. dr. Davorina Gazvoda in dr. Douglas Olson iz Kanade. /nadaljevanje na 2. strani/ Občina Trebnje bo od 5. do 9. aprila praznovala spominske dneve Pavla Golie. V tem času se bodo na območnih pevskih revijah predstavili otroški, mladinski in odrasli pevski zbori naše občine, na slovesni akademiji pa bodo podeljena Golieva priznanja za uspešno delo na, področju kulture v letu 2000. VOŠČILO Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in na veselje. Prava. In ena sama Za vse življenje. (Tone Pavček) Ob dnevu žena in materinskem dnevu se spominjamo svojih mater, očetov, družine, topline doma... Naj to ne bo le spomin, ampak vez, ki je trajna!__________________ NAGRAJENCA GZS 1 M petek, 23.02.2001, je bila v Cankarjevem domu v Ljubljani podelitev nagrad Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke za M leto 2000. Letošnjih nagrajencev je devet, trije iz vrst malih podjetij in šest iz vrst velikih in srednjih gospodarskih družb, kar dva dobitnika sta iz trebanjske občine: Tatjana Fink, glavna direktorica Trima, in Jože Murn, direktor podjetja MU-REN d.o.o iz Dolenjih Ponikev pri Trebnjem. Tatjana Fink, glavna direktorica družbe Trimo, Inženiring in proizvodnja montažnih objektov d.d., Trebnje, vodi družbo, ki se vse od njenega prihoda na mesto direktorice, uvršča v vrh družb kovinske industrije in med vodilne velike in srednje gospodarske družbe v Sloveniji. /nadaljevanje na 2 strani / »Matija led razbija; če ga ni, ga pa naredi,« pravi slovenski pregovor, ki se je letos natanko uresničil, kar dokazuje postaven, snežak, ki se je nekaj dni mimoidočim nasmihal, v Gor. Medvedjem selu. Žal pa je zimsko veselje konec februarja bilo kratkotrajno. Nagrajenci skupaj s predsednikom države gospodom^ Milanom Kučanom, predsednikom državnega zbora g. Borutom Pahorjem, predsednikom GZS g. Jožkom Čukom in predsednikom Komisije pri GZS g. Edvardom Svetnikom. Ga. Finkova je levo od predsednika Kučana, g. Jože Murn pa prvi z desne.__________ AKTUALNO 0 NOVI PREDSEDNIK KS TREBNJE Ker se je g. Stane Sitar, dosedanji predsednik KS Trebnje, zaradi bolezni a svoji funkciji odrekel, so na nadomestnih * volitvah, 6.3.2001, izvolili novega predsednika KS Trebnje, g. Marjana Krmelja, podjetnika iz Trebnjega in člana Sveta KS gip|k, Trebnje |fjj G. Krmelju čestitamo in želimo uspešno opravljanje te funkcije. NAGRAJENCA GZS PROGRAMSKA IZHODIŠČA ZA UREJANJE DOLINE REKE TEMENICE V TREBNJEM VREDNOST PONUDBE SE VEČA /nadaljevanje s 1. strani/ Razvoj Trima se kaže v razvoju proizvodnjega programa, širitvi tržne mreže in sodobni podjetniški strategiji družbe. Temelječ na lastnem znanju, je Trimo postal velik proizvajalec lahkih ognjevarnih gradbenih panelov. Družba ima izdelano razvojno strategijo do leta 2005. Poslovna politika se kaže tudi v strateškem razvoju družbe, pri ustanovitvi lastnega razvojnega centra ter pri sodelovanju z raziskovalnimi inštituti doma invtujini. Pod vodstvom Tatjane Fink je Trimo naredil velik napredek pri izobraževanju zaposlenih, pri oblikovanju skupinskega dela ter projektnega vodenja. Danes deluje kot »učeče se podjetje« in mnogo znanja vlaga v celovito upravljanje kakovosti in poslovne odličnosti. Že leta 1993 so prejeli certifikat ISO 9001, v letu 2000 pa tudi certifikat za varstvo okolja ISO 14001. Trimo že več let preverja svoje poslovanje tudi po evropskem modelu poslovne odličnosti. S pomočjo tega modela skrbi za zaposlene, kupce, delničarje in lokalno okolje. Vizija družbe je tako zajeta v enem stavku: Trimo bo vodilni evropski proizvajalec montažnih objektov v prvem desetletju tretjega tisočletja. Tatjana Fink je s svojim znanjem in izkušnjami ter načinom vodenja in upravljanja družbe Trimo popeljala v sam vrh velikih in srednjih podjetij slovenske kovinske industrije. S povečevanjem bruto dodane vrednosti na zaposlenega in z vzdrževanjem trajne rasti ter izvoza pod lastno blagovno znamko je Trimo uveljavljen takovSIovenijikotvtujini. Jože Murn se je po končani Fakulteti za strojništvo, kjer je leta 1994 diplomiral iz smeri konstruktorstvo, zaposlil v podjetju IMF Tovarna armatur v Ivančni Gorici, kjer je delal v razvojnem oddelku. Leta 1996 je z ženo in svakom ustanovil družinsko podjetje MU-REN d.o.o. Jože Murn je z idejo o ustanovitvi družinskega podjetja oživil 30-letno tradicijo izdelave linij za proizvodnjo betonskih strešnikov po licenci Pavleta Zupančiča, ki je bil v celotni bivši Jugoslaviji znan po svojih inovacijah, saj jih je prijavil preko 15. V podjetju MU-REN danes poleg treh družabnikov, Jožeta Murna, žene Renate in Renatinega svaka Viljema Božiča, delajo še štirje delavci, občasno tudi pripravniki in praktikanti. Pri Zupančičevih je veljalo pravilo, ki velja tudi danes pri Murnovih, da je treba mlademu človeku ponuditi priložnost, zlasti tistemu, ki z ljubeznijo opravlja svoje delo. Izkušnje so pokazale, da je za podjetje bolje, če se osredotoči na neko ozko področje, v katerem lahko s kakovostjo doseže sam vrh. Tako so se v podjetju MU-REN odločili izdelovati linije za proizvodnjo betonskih strešnikov. Danes to podjetje izvaža kar 80 odstotkov svojih linij v tujino. Stroji MU-REN imajo zmogljivost 1200 strešnikov na uro. Trenutno obratuje po svetu preko 100 proizvodnih linij, ki dajejo kruh več kot 5000 delavcem. Potrebno je poudariti, da so stroji MU-REN v celoti plod lastnega znanja, dela in materiala ter da so na tem področju eno redkih podjetij v Sloveniji, saj se jih večina ukvarja s kooperacijami, trgovino in storitvami, ki ne plasirajo slovenskega znanja, temveč znanja tujcev. Podjetje MU-REN vzpostavlja v svetu predvsem lastno prodajno mrežo. Njihovi stroji obratujejo na Madžarskem, v Romuniji, Albaniji, Kosovem, Češki, Slovaški; Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem in seveda v Sloveniji. Podjetje MU-REN se vsako leto predstavlja na mednarodnih sejmih po svetu, kjer so zahteve po novostih neprestane. Tako so v letu 2000 izvedli devet inovacij in izboljšav na njihovih linijah. Da je družinsko podjetje res inovativno, dokazuje tudi, daje Urad za intelektualno lastnino Republike Slovenije podjetju leta 1996 podelil dva patenta, leta 1998 pa še modelno zaščito betonskega strešnika oziroma slemenjaka. Stroji MU-REN iz Dolenjih Poni ke v omogočajo nanašanje dodatnega tankega betonskega sloja na strešnik, česar drugi proizvajalci nimajo. S tem dosegajo še daljšo življenjsko dobo betonskih strešnikov. Končni proizvodi na njegovih linijah so okolju prijazni, saj reklamirajo predvsem brezbarvne betonske strešnike, zaradi kasnejše možnosti uporabe pitne vode kapnice. Betonski strešniki so najbolj okolju prijazna kritina nasploh zaradi naravnih surovin (pesek, cement, voda). Zaposleni v podjetju MU-REN imajo zagotovljeno dobro in strokovno dopolnjevalno funkcijo ter vseživljenjsko izobraževanje in usposabljanja Jože Murn s svojo ekipo vnaša v družinsko podjetje profesionalnost in se neprestano trudi biti prvi in najboljši. Tako deluje tudi v lokalnem okolju, kjer skrbi za okolje in kakovost življenja. /nadaljevanje s 1. strani/ Na podlagi opredeljenih problemov in zastavljenih izhodišč je bila zasnovana tudi vsebina delavnice. Ureditev doline Temenice je zahtevna in sestavljena naloga, ki zahteva večplastnost vrednotenja ter pretehtane načrtovalske odločitve. Vsebinsko je bila tematika delavnice razdeljena v štiri osnovne tematske sklope: Programska ponudba trebanjske občine in oblikovanje Trebnjega kot njenega središča V okviru tega sklopa je bilo postavljeno izhodišče, da na razvoj Trebnjega v občinsko središče, vpliva celotna ponudba občine, njen značaj in razvojne možnosti. Iz ugotovljenih prostorskih problemov, kot so onesnaženje reke Temenice, kompleksno urejanje gradu in prostora ob njem, vizuelno prostorsko moteči elementi v dolini, stihijsko širjenje urbanizacije, prometni koridorji, sledijo zastavljeni cilji in na njih vezane predlagane načrtovalske rešitve, ki podajajo koncepte za načrtovano širjenje urbanizacije, ohranjanje poselitvenega vzorca, oblikovanje koridorja reke Temenice, umikanje industrije na primernejšo lokacijo, sanacijo gradu ter pobočni potek načrtovane avtoceste. Krajinsko urbanistični koncept urejanje Trebnjega z okolico Ugotovljenih prostorskih problemov je bilo več in niso vezani samo na bodočo traso avtoceste. Še zlasti je pomembna rast mesta v nadzorovane smeri, ki je ne glede na izbrano traso avtoceste omejena v smeri proti jugu z železnico, zlasti s Temenico in njenim ožjim vplivnim območjem. Kot eden glavnih problemov tega sklopa je ustrezen bodoči urbanistični razvoj Trebnjega. Preveritev predlaganih tras avtoceste ter urejanje obcestnega prostora Že brez predvidene izgradnje nove avtoceste zahteva obstoječe stanje Temenice takojšnjo sanacijo in skrbno prostorsko načrtovanje v prihodnosti. Predvideni varianti trase nove avtoceste prinašajo nove vplive za krajinsko zgradbo Teme-niške doline. V okviru vrednotenja variant je o izboru najprimernejše trase odločalo ugotavljanje, kateri problemi so manj obremenjujoči za območje in jih je možno sanirati do te mere, da bi bila krajina manj prizadeta. Pomembnost ohranitve območja Temenice in doline kot celote, živalskih koridorjev, naravnih biotopov ter zmanjšan vpliv na trebanjski grad so razlogi za odločitev, da je pobočna trasa s krajinskega stališča primernejša za to območje kot alternativna dolinska varianta. Problem vrednotenja in urejanja ožjega koridorja reke Temenice Problemi v ožjem območju doline Temenice ob Trebnjem, ki jo omejuje proga na severni strani ter hitra cesta na jugu, se odražajo v utesnjenosti rečnega koridorja, onesnaženosti Temenice; z regulacijami uničenih meandrih, širitvi gradbenih posegov ter intenzivni kmetijski pridelavi neposredno ob reki. V okviru rezultatov delavnice so bili podani trije koncepti za renaturacijo Temenice, in sicer variantno od izrazito poudarjenega rečnega koridorja, do intenzivne gozdne zasaditve ali pa ureditve območja, ki bo izredno pester v habitatih. Kvalitetna je celotna dolina, čeprav zamočvirjena, pa prav zato naj ostane meandrirana in vegetacijsko obrasla z visoko vegetacijo, saj kot taka pomeni edini blažilni naravni element v močno komunikacijsko obremenjenem prostoru. Cilj urbanistične delavnice ni bil predpisati nekakšen krajinski red ampak iskati načrtovalske rešitve, ki iščejo zakonitosti v obstoječih prostorskih strukturah "na kraju samem" ob določenem načrtovalskem problemu. Vnaprej predpisan red lahko kvečjemu prinese toge rešitve, ki ne ustrezajo ne načrtovalskim problemom niti lokalnim interesom. Z razstavo del načrtovanih rešitev, ki poteka v času od 6. do 16. marca 2001 v prostorih Centra za izobraževanje in kulturo Trebnje, Kidričeva ulica 2, želimo rezultate delavnice posredovati javnosti kot del posebnega krajinskega vzgojnega programa. Obenem naj bi predstavljene ideje služile kot širše zasnovane strokovne podlage, ki naj bi bile v pomoč pristojnim službam pri vsakodnevnem urejanju prostora pa tudi ostali javnosti, predvsem pa tistim političnim strukturam, ki odločajo o uresničevanju načrtovalskih odločitev. OBČINA TREBNJE /nadaljevanje s 1. strani/ Občina Trebnje se je na Alpe Adria predstavila z devetimi novimi turističnimi zloženkami, še nikoli v takem številu kot letos. In prvič doslej z dvema tujejezičnima, z Arheološko potjo pri Sv. Petru v angleškem jeziku, ki jo je izdal Zavod za varstvo kulturne dediščine Novo mesto, in s slovensko-angleško Deželo umirjene lepote, katere izdajatelj je Občina Trebnje. Zloženke prinašajo skoraj dve avtorski poli besedila, 68 fotografij in risb, tri načrte in 5 tematskih kart. Gre za obseg, ki se ga ne bi sramovala tudi turistično najrazvitejša območja pri nas, in gre za količino, s katero je Trebnje prevladovalo med sejemskimi razstavljalci. Ena od zloženk je posvečena mirnskemu gradu. Studio 5 Mirna jo je podaril dr. Marku Marinu za njegovo revitalizacijo Speče lepotice in za »Turistični nagelj«, prvi doslej, ki ga je prejela kakšna turistična destinacija naTrebanjskem. Za sejemsko nastopanje občine Trebnje je bilo prelomno leto 1999. Tedaj je namreč prvič povsem nedvoumno iz svoje »zakladnice naravne in kulturnozgodovinske dediščine« razvila turistično ponudbo, jo vključila v ponudbo osrednje Dolenjske in jo načrtno usmerila na trg. Lani je agencijam ponudila programe kratkih počitnic, letos pa je posebno pozornost namenila regionalni turistični ponudbi iz osrčja Slovenije. Tako so Lilijani in Trebanjci povezali svoje kolesarske poti po Posavskem hribovju in Dolenjskem gričevju, trije znameniti Slovenci, Baraga, Valvasor in Vega, pa devet slovenskih občin; geografsko področje okrog 15. poldnevnika, ki je na tak ali drugačen način povezan z življenjem 1 Z soboto, 24. februarja, IV je imela Krajevna orli ganizacija Društva izgnancev Slovenije (DIS) svoj 9. redni letni zbor, na katerem je ga. Zdenka Kaplan posredovala informacije o tem, kako uveljavljati odškodnine za prisilno delo po nemškem in avstrijskem zakonu. Društvo izgnancev Slovenije -Krajevna organizacija Trebnje je bilo ustanovljeno v marcu 1993. V društvu je včlanjenih 116 članov, ki so bili v letih 1941-1945 zaradi načrtnega raznarodovanja izgnani iz svojih domov v Nemčijo, Avstrijo, Hrvaško, Srbijo in Bosno, ukradeni otroci, nadalje občani, ki so preživeli internacijo v italijanskih zaporih in taboriščih ter begunci, ki so bežali pred nasiljem okupatorjev v varnejše kraje, da bi se izognili okupatorjevemu izgonu. Na rednem letnem zboru je oz. delom teh treh velikih mož. Razstavljalci so čas sejma izkoristili tudi za vzdrževanje in iskanje poslovnih kontaktov in možnosti regionalnega povezovanja. Občini Litija in Trebnje sta se našli že pred tem in vsebinsko povezali razstavna prostora s skupnimi kolesarskimi potmi, svoja turistična slogana Iz središča Slovenije in V objemu Temenice in Mirne pa združili s 15. poldnev-nikom v enotno turistično ponudbo. Litijski in trebanjski župan, Mirko Kaplja in Ciril Pungartnik, sta na tem »stičišču regij« predzadnji dan sejma gostila zasavske župane, njim pa so se pridružili še ministrica za kulturo Andreja Rihter, minister za promet Jakob Presečnik in dr. Marjan Rožič, predsednik Turistične zveze Slovenije. Rezultat regionalnega povezovanja je bil tudi dogovor, da se bodo v mesecu marcu v Metliki srečale občine jugovzhodne Slovenije, torej Dolenjske, Bele krajine in Posavja, in med drugim poskušale pripraviti katalog turistične ponudbe s turističnimi informacijami in koledarjem prireditev tega področja. Pester je bil tudi program obsejemskih dejavnosti, v katerem so se predstavili: turistični društvi s Čateža in iz Trebnjega, Čebelarsko društvo Trebnje, tri vinogradniška društva (Čatež, Šentrupert in Trebnje), gostilne Javornik, Meglič in Tončkov dom, turistična kmetija Obolnar, Jože Frelih s šentruperskimi peninami in pletarski mojster Franc Koželj. Med prireditvami sta zbudili pozornost Slovenski kljukec in (ah), Te orglice, ki se po nekajletnem premoru selita iz Trebnjega v Mokronog. M.K. bilo posredovano obvestilo, da tisti, ki so že prejšna leta dali zahtevke, so sedaj dobili od DIS v izpolnitev formularje (8 listov), ki jih je potrebno skrbno izpolniti, po priloženih navodilih. Le-ta najdete tudi v Vestniku št. 37, časopisu, ki ga izdaja DIS. Društvo bo članom pomagalo izpolnjevati formularje tako, da se lahko 12. in 13. marca od 9. do 12. ure oglasijo z vsemi dokumenti v pisarni Združene liste, Gubčeva 21, Trebnje. Vhod v pisarno je z iste strani kot za notarja. Ostali člani, ki še niso dali zahtevka za prisilno delo v Nemčiji ali Avstriji, pa lahko sporočijo svoje podatke predsedniku društva Zvonetu Duhu, blagajničarki Cilki Zupančič ali tajnici Milki Zajc. Čas za uveljavljanje odškodnin za prisilno delo po nemški in avstrijski zakonodaji je do 11. avgusta 2001. Za DIS: Milka Zajc Občinski odbor SLS+SKD Slovenske ljudske stranke Dne 26. februarja 2001 je bila prva seja novoizvoljenega občinskega odbora SLS + SKD Slovenske ljudske stranke. Na seji je občinski odbor izvolil: predsednika Alojzija Metelka, univ.dipl.ing, za podpredsednika Antona Zaletela, ing., in Andreja Severja, za tajnico Sonjo Kovač in za blagajničarko Vido Korelec. Na seji je odbor imenoval delegata za redni kongres, ki je bil 4. marca 2001 v Murski Soboti. Občinski odbor SLS+SKD Slovenske ljudske stranke je sprejel tudi sklep, da se do naslednje seje pripravi program dela občinskega odbora. LETNI ZBOR DIS Odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev OBVESTILO Občane občine Trebnje obveščamo, da bomo v času od 12.03. do 18.04. 2001 organizirali odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev.. Na dan odvoza je potrebno kosovne odpadke primerno zložiti, povezati oziroma zapakirati ter jih odložiti do 6. ure zjutraj k posodi za odpadke. Kosovnih odpadkov na skupnih odlagališčih oziroma kupih ne bomo odvažali, ker za to ni zagotovljenih finančnih sredstev. Odvoz bomo opravili po naslednjem razporedu in pod naslednjimi pogoji: Dan Datum Krajevna skupnost: odvoza:________________odvoza:__________________________________ ponedeljek 12.03.2001 KS Trebnje torek 13.03.2001 KS Mirna sreda 14.03.2001 KS Mirna četrtek 15.03.2001 KS Šentrupert petek 16.03.2001 KS Šentrupert ponedeljek 19.03.2001 KS Šentrupert torek 20.03.2001 KS Mokronog sreda 21.03.2001 KS Mokronog četrtek 22.03.2001 KS Mokronog petek 23.03.2001 KS Dol. Nemška vas ponedeljek 26.03.2001 KS Trebelno torek 27.03.2001 KS Trebelno sreda 28.03.2001 KS Trebelno četrtek 29.03.2001 KS Svetinje petek 30.03.2001 KS Dobrnič ponedeljek 02.04.2001 KS Knežja vas torek 03.04.2001 KS SelaSumberk sreda 04.04.2001 KS Veliki Gaber četrtek 05.04.2001 KS Veliki Gaber ponedeljek 09.04.2001 KS Šentlovrenc torek 10.04.2001 KS Šentlovrenc sreda 11.04.2001 KS Velika Loka četrtek 12.04.2001 KS Čatež petek 13.04.2001 KS Čatež torek 17.04.2001 KS Račje selo sreda 18.04.2001 KS Štefan Odvoz kosovnih odpadkov se izvaja iz vseh gospodinjstev v občini Trebnje po razporedu in na podlagi dodatnih obvestil krajevnih skupnosti. Kosovni odpadki iz gospodinjstva so predvsem: iztrošeno pohištvo in gospodinjski aparati (hladilne skrinje, hladilniki), sanitarni elementi in drugi kosovni predmeti iz gospodinjstva. Med kosovne odpadke NE SODIJO: zapuščeni avtomobili, kmetijski stroji, avtomobilske gume, deli karoserije in motorja ter ostali avtomobilski deli, nevarni odpadki (akumulatorji, laki, razredčila, stara zdravila,...), razni gradbeni odpadki (kritina, les, opeka,...). Ti odpadki niso kosovni odpadki iz gospodinjstev in jih ne bomo odvažali. Na skupna zbirna mesta jih je prepovedano odlagati, zato jih Komunala ne bo odvažala! Vse navedene dneve lahko občani tudi sami pripeljejo kosovne odpadke na komunalno deponijo Cviblje, ki obratuje od 6. do 14. ure. KOMUNALA TREBNJE D. 0.0. SPOMINI Nace Bukovec Sokolsko društvo Trebnje je bilo ustanovljeno leta 1908. Od prvega leta so vodili kroniko in zadnja kronista sta bila nadučitelj Špecler in za njim Dolfe Pavlin. Zal se kronika ni ohranila, ker so Italijani požgali celoten sokolski arhiv z omaro vred. Sokoli so bili enako uniformirani že v stari Avstriji kot v Kraljevini Jugoslaviji. Člani društva so se oslavljali z brat in sestra. Osnovni dejavnosti društva sta bili: - telovadba in nastopi, za kar sta skrbela načelnik in načelnica, - kulturna dejavnost, za kar je skrbel prosvetar. Večina so telovadili vsi oddelki, a večkrat se je zgodilo, da ni bilo vodnika in takrat niso posamezni oddelki telovadili. Poleg načelnika so bili najbolj aktivni vodniki: Rude Bužga, Lojze Hafner in Janez Srpan. Večkrat je zaradi pomanjkanja vodnikov prišel pomagat vodit tudi župni načelnik Ludvik Papež iz Novega mesta. Telovadili so v telovadnici, ki so jo zgradili na Pavlinovem marofu, to je bilo v nadstropju nad sedanjim Marketom Kežman, poleg bencinske črpalke. Večkrat so prirejali društvene nastope, ki so se jih udeleževala tudi sosednja sokolska društva. Prav tako je tudi trebanjsko društvo sodelovalo na društvenih zletih sosednjih društev. Skoraj vsako leto so za državni praznik »Ujedinjenje« 1. decembra organi-zirali telovadno akademijo._________ Največji uspeh društva je bila organizacija župnega zleta, ki je bil ob 30-letnici trebanjskega društva leta 1938. Nekaj telovadcev se je udeležilo tudi vsesokolskega zleta v Pragi in v Beogradu. Kulturna dejavnost je bila tudi plodovita. Po razpadu Bralnega društva je Sokol nadaljeval s kulturnimi tedenskimi sestanki v gostilni Pod lipco (poleg Dolenjke), kjer so predvsem gospe in gospodične igrale na klavir, pele in recitirale. Ti sestanki so se po češkem vzoru imenovali »besede«. Zelo aktivna je bila dramatska sekcija pod vodstvom režiserja Bela Steinerja. Največji uspeh sekcije je bila uprizoritev operete »Pri belem konjičku«. Vlogo krčmarice je pela študentka konservatorija Vilma Bukovec, kasnejša primadona ljubljanske opere. Petje je spremljal manjši društveni orkester pod vodstvom Štefana Juvanca. Juvane je bil tudi eden soustanoviteljev Godnjavčeve godbe, za katero je nabavljal inštrumente. Z igrami je sekcija gos-tovalatudi izven Trebnjega. Društvo je imelo tudi knjižnico, ki je izposojala knjige enkrat tedensko. Knjižnica je bila v bivši občinski pisarni v stari šoli. Knjižničarka je bila učiteljica Vida Dereani. Knjižni fond je doživel enako usodo kot kronika-ogenj. Tudi na zabavo društvo ni pozabilo. Skoraj vsako leto je organiziralo silvestrovanje in maškarado, včasih pa tudi miklavževanje za odrasle. Problem za zabavo je bila pozimi odjuga, kajti cesta mimo prosvetnega doma je bila tako blatna, da je bila prehodna samo v batovih škornjih. Leta 1936 je bilo tako blato, da je avtotaksi Viktor Grmovšek prevažal udeležence silvestrovanja od cerkve do marofa in v jutranjih urah nazaj. Telovadno tradicijo Sokola je po vojni nadaljevalo Telovadno društvo Partizan. Nace Bukovec DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA OBČINE TREBNJE PODDRUŠTVO DOBRNIČ |"Noddruštvo kmečkih že-na Dobrnič šteje 87 čla-I nic in deluje v okviru Društva kmečkih žena občine Trebnje. Ustanovitev te organizacije sega 27 let nazaj, ko se je ustanovil Aktiv kmečkih žena Dobrnič. Kmečke žene so bile v tistem času takoj pripravljene pristopiti k aktivu in seveda sodelovati pri raznih dejavnostih. Vse to se je prenašalo iz generacije v generacijo, zato se je število članic povečevalo. Društvo se financira iz članarine in dotacije proračuna, kar pa se združuje na skupnem žiro računu Društva kmečkih žena občine Trebnje. Ta sred- stva so preskromna, zato se pri raznih prireditvah na področju krajevne skupnosti ali občine, društvo predstavi z domačo ponudbo, kar pa žene največkrat financirajo iz lastnega žepa. Namen društva je organiziranje raznih predavanj, predvsem v zimskem času, srečanja med društvi v občini Trebnje, ogledi raznih razstav, kmetij širom Slovenije in tudi v tujini. Še največ kmečkim ženam pomeni samo druženje, saj si takrat vzame vsaka čas zase in se v pogovoru in tudi zabavi sprosti in pozabi na vsakodnevne težave. Marija Pekolj PODELITEV TURISTIČNIH PRIZANJ ZA LETO 2000 uristično društvo Trebnje je dne 13.2.2001 na I skromni slovestnosti v posebni sobi gostilne "Opara" v Trebnjem podelil priznanja za lepo urejene cvetlične vrtove in balkone v letu 2000 na področju Turističnega društvaTrebnje. ZLATA PRIZNANJA so prejeli naslednji: -SITAR Darinka in Stane -MIKLIČ Justi in Tone - ŠTEPEC Marija in Lado; vsi z Obrtniške ulice v Trebnjem -GOLE Rezka in Anton iz Starega trga - SINUR Pavla s Simončičeve ulice -MARN Emilija in Mirko -ZUPANČIČ Marija; vsi iz Dola pri Trebnjem. POHVALE za lepo urejene vrtove in bajkona pa so prejeli: -ZUPANČIČ Zora, Slakova ul. -ČIBEJ Sonja in Bruno; Slakova ulica -KOSTANJEVEC Mimi in Vinko iz Starega trga -BORSTNAR Vida in Igor s Prešernove ulice -JELŠEVAR Alojzija - AGNIČ Jaka; oba iz Majcnove ulice -NOVAK Zvonka in Stane iz Ulice herojev -KRISTAN Kristina z Odrge - PERPAR Marinka in Drago iz Šmavra. Hvaležno prizanje in zahvalo izrekamo tudi Cvetličarni Magda, Magda Hlebec s.p., Šmihel-ska cesta 1, Novo mesto, ki je za to priložnost vse prejemnike priznanj in pohval obdarila z nageljnovim cvetom. Po podelitvi priznanj je predsednik društva Rafko Krevs povabil vse prisotne na skromno zakusko ob prijetnem kramljanju o bodočih načrtih društva. Ob načrtovanju in sajenju okrasnih rastlin, ki se je že pričelo, naj bo omenjeni prispevek vzpodbuda za še več urejenih cvetličnih vrtov in balkonov v letošnjem letu. Vzpodbudo naprej! TERMINAL ZA POTRJEVANJE KARTIC NA MIRNI ZN d torka, 27. 2. 2001, I I tudi v Zdravstveni po-Vz staji na Mirni stoji in deluje samopostrežni terminal za potrjevanje kartic zdravstvenega zavarovanja. Terminal je bil postavljen v najkrajšem možnem času, oz. v enem letu po vzpostavitvi sistema kartice zdravstvenega zavarovanja. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Območni enoti Novo mesto smo si zelo prizadevali za postavitev terminala na Mirni, saj smo razumeli stisko prebivalcev s tega območja, ki so morali pred obiskom zdravnika potovati v Trebnje ali v Mokronog, da šotam potrdili kartico. S tem smo jim zagotovili enak standard uveljavljanja zdravstvenih storitev, kot ga imajo vsi ostali zavarovanci Dolenjske in Bele krajine. Terminal je približal tudi druge storitve Zavoda zavarovancem. Trenutno so to informacije, ki jih zavarovanci lahko preberejo na terminalu, kmalu bo to naročanje konvencijskih potrdil za uveljavljanje nujnih zdravstvenih storitev v tujini, v prihodnosti Suzana Jarc, direktorica ZZZS pa še več storitev. Vse skupaj deluje v Sloveniji 273 samopostrežnih terminalov za potrjevanje kartic. Na Dolenjskem in v Beli krajini pa jih je 16. Glede na utemeljene potrebe in pripravljenost interesentov, da bi dodatne terminale sofinancirali, se bo mreža lahko še širila. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Območna enota Novo mesto direktorica, Suzana Jarc KRAJEVNE SKUPNOSTI J 3J KS DOBRNIČ /nadaljevanje s 1. strani/ Za začetek se ozriva poldrugo desetletje nazaj. Katere velike spremembe v KS Dobrnič so posebej zaznamovale Do-brniško dolino z okolišem ? To je dolgo obdobje in veliko se je v Dobrniču vtem času spremenilo. Toliko let nazaj smo imeli le asfalt po kraju Dobrnič in potegnjen glavni vod vodo-' voda. Z uvedbo prvega (od treh 5-letnih) samoprispevkov je tudi Občina Trebnje imela velik posluh za naše ljudi. G. Pungartnik, takrat še direktor Novolesa, je bil predsednik Komunalne skupnosti in je bil prvi iniciator za vodovod v Dobrniču. Sicer pa smo vmes imeli bolj in manj uspešna leta. Vsakega novega dosežka pa smo se izredno veselili. Marsikatere načrte ste lažje uresničili zaradi uvedenega samoprispevka, sedaj ga nimate več? Zadnji samoprispevek je potekel marca leta 2000. Kar smo ob uvedbi posameznega samoprispevka obljubili, smo tudi izvedli. V zimskem času smo hoteli pripraviti referendum, a smo bili z razpisom prepozni, zakonodaja se je spremenila in ta oblika financiranja ni več možna. Izpostavite nekaj prioritet, s katerimi ste se uspešno ukvarjali v zadnjem obdobju ob sodelovanju ostalih subjektov. Veliko je bilo narejenega na cestah, obnove ali delne preplastitve: Zagorica Preska, Vrbovec, Korita, Lisec. Skupaj s KS Knežja vas in Svetinje smo zgradili novo mrliško vežico (dokončali smo jo konec 1.1999) in lepo uredili okolico. Za našo KS je ta investicija pomenila zelo velik finančni zalogaj. Posebej pa smo ponosni na prenovo šole, ob tem moram poudariti zasluge trebanjskega ravnatelja Štefana Kamina, ki se je zelo zavzel pri tej prenovi, prav tako svetnikov in župana Cirila Metoda Pungartnika. Novost je, da je v tej šoli odprt tudi oddelek trebanjskega vrtca, ki je rešil večino potreb tukajšnjih staršev po varstvu otrok. Na celem območju KS smo uvedli odvoz komunalnih odpadkov. S tem se izboljšuje urejenost kraja, kultura ljudi; manj je črnih odlagališč. Lovska družina Dobrnič je že dvakrat organizirala čiščenje črnih odlagališč v sodelovanju s KS. Izboljšuje se tudi izobrazbena struktura, veliko mladih ostaja doma; struktura podeželskega prebivalstva se več tako ne stara, kar je razveseljivo. Razvidno je tudi iz tega, da je porast osnovnošolskih otrok. Kako pa je z oskrbo v kraju ? Ta je še kar ustrezna, imamo živilsko trgovino in trgovino s tehničnim blagom pa tudi gostinsko ponudbo. Vsaj dve stvari v ta del trebanjske občine občasno privabita večje število ljudi: Friderik Baraga, ustanovitev AFŽZ. V Mali vasi je stalno možen ogled Baragovih spominskih sob, navadno pa se obiskovalci ustavijo še v dobrniški cerkvi, kjer je bil Baraga krščen; zadnja leta je vse več tudi pohodnikov po Baragovi poti. Druga velika prireditev je v oktobru, to je vsakoletni spomin na ustanovitev AFŽZ. Število obiskovalcev se veča, lani kakih 1500, običajno pa takrat pride tudi mnogo politikov. Lahko bi še marsikaj storili, da bi izboljšali ponudbo ob takih priložnostih, pa tudi da bi stalno privabljali več turistov. To bo med drugim naloga kulturno turističnega društva, o katerem se pogovarjamo. Omenili ste nastajanje društva, ki ga še ni, a je izražena potreba po njem. Katera društva pa so sicer dejavna ? Pohvaliti moram Krajevni odbor RK, ki ga vodi predsednica Francka Kužnik. Poskrbijo za novoletno obdarovanje starejših krajanov v sodelovanju s KS, pripravijo srečanje starostnikov ... Dejavni so gasilci in lovska družina. Pomembno se mi zdi, da sodelujemo ne glede na politično pripadnost in da se vsi skupaj prizadevamo v dobro našega kraja Kateri so problemi, ki jih vidite sedaj oz. v bližnji prihodnosti? Gre za pretežno kmetijsko področje. Prihaja do propadanja malih kmetij, kar je škoda. Skrbi nas, kako naprej. Samoprispevka ne moremo uvesti. Mnoge stvari so nujne, vsaj pet kilometrov cest bi bilo treba preplastiti, sicer se bo delala velika škoda. Potrebno je asfaltirati 4,5 km lokalnih cest (Železno - Lisec - Vrbovec Podlipa)in približno 3 km krajevnih poti. Nameravamo izvesti dozidavo prizidka k podružnični šoli Dobrnič (kar je v planu do leta 2005) z nekaj dodatnimi učilnicami, kuhinjo in ustreznimi prostori za vrtec in prostor za rekreacijo. Postopno bomo v vaseh napeljali javno razsvetljavo. V letošnjem letu nameravamo vsaj pridobiti projektno dokumentacijo. Problem je tudi kulturni dom. Rabimo ga, potreben je prenove, pa ne vidim možnosti, kje bomo dobili sredstva. Zaradi denacionalizacije obnova doma povsem stoji. Vzporedno z načrtovano obnovo bi imelo kulturno-turistično društvo možnost, da zaživi. Ni narejen ključ financiranja krajevnih skupnosti. Dobimo dotacije in od stavbnih zemljišč, tako smo lani dobili skupno 700.000,00 SIT. Kaj lahko ena KS naredi s tem denarjem? Kljub temu upam, da se bodo tudi za KS Dobrnič našle možnosti nadaljnjega razvoja. Ivanka Višček AKTUALNO PUSTOVANJE pred zimskimi po- Po malici krofu in čaju pa / čitnicami smo se po se je v telovadnici začel ^razrednih skupnostih pustni ples. Vendar so se ga dogovorili, da bomo imeli smeli udeležiti samo maskirna pustni torek kulturni dan rani učenci, ki pa so bili z zabavno vsebino. Zamislili smo si ga v dveh delih. Najprej smo svoje znanje o pustnih običajih pokazali na kvizu, in sicer učenci 5. in 6. razreda 1. šolsko uro, 7. in 8. razreda pa 2. šolsko uro. Vodile so ga novinarke šolskega radia. Zmagovalci so dobili sladke nagrade in potovanje s prstom po zemljevidu. letos v veliki večini. Ostali učenci smo pod vodstvom mentorjev delali v delavnicah. Ples je vodil in skrbel za glasbo ter razpoloženje didžej Gajo. Pustni ples je lepo uspel, prav tako povorka učencev razredne stopnje skozi mesto (na sliki). Člani lit.-nov. delavnice OŠ Trebnje KURENTI V TREBNJEM /nadaljevanje s 1. stranij V predpustnem času je na pobudo in v organizaciji Francija Jarca iz Trebnjega ter v sodelovanju Območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in nekaterih gostilničarjev ter posameznikov Trebnje obiskalo 15 kurentov Etnografskega društva Ježevka iz Ptuja. Pred občino jih je sprejel župan, g. Gril Pungartnik, nato so svoj program prikazali v mestnem parku in nadaljevali z obiski pri nekaterih trebanjskih gostincih, pri varovancih Doma starejših občanov Trebnje, pa pri gostilni Meglič, pri Pan Janu ter zaključili na večerji v Gostilni Šeligo, kjer jih je čakala tudi fotoreportaža Studia Markelj, ki so se je poleg dobre večerje tudi zelo razveselili. Kulturno društvo Trebnje vas vabi na prireditev ob materinskem dnevu, 25. marca ob 15. uri v kulturni dom v Trebnjem. Sodelujejo otroci iz OŠ Trebnje in Gledališče Toneta Čufarja Jesenice z Županovo Micko. Lepo vabljeni! POGREBNE STORITVE Perpar Janez s.p. Zaboršt 16, 1296 Šentvid pri Stični ----e - krste in žare po izbiri - vse vrste prevozov - organizacija pogrebov in pogrebcev - ureditev povračia pogrebnih stroškov - ureditev in postavitev mrliškega odra - izkop jame —•— Tel, faks: 01/788 51 13 Mob.: 050/ 647 380, GSM: 041/ 785 113 PRESELITEV GŠ TREBNJE IN PIHALNEGA ORKESTRA ^\lede na to, da so llstrokovne službe Ob-\^čine Trebnje pripravile plan preselitve GŠ Trebnje in Pihalnega orkestra iz prostorov osnovne šole, da se bodo sprostili prostori za uvedbo devetletke v Osnovni šoli Trebnje, nas je zanimalo, kaj menita nosilca teh dejavnosti, prof. Tatjana Mihelčič in prof. IgorTeršar. TATJANA MIHELČIČ -GREGORČIČ, ravnateljica Glasbene šole Trebnje: V šolskem letu 2000/2001 je v Glasbeno šolo Trebnje vključenih 282 učencev. Pouk poteka že vrsto let na večjo-kacijah: v Trebnjem na OŠ, v Gasilskem domu, na CIKu, izven Trebnjega pa na OS Mirna jn OŠ dr. Pavla Lunačka v Šentrupertu. Morda ni odveč^povedati, da obiskujejo GŠ učenci iz več kot 80 krajev naše občine, zato je na naši šoli zelo veliko vozačev. To zahteva veliko naporov pri organizaciji pouka, posebno še spričo prostorske razpršenosti in prostorske stiske. Primanjkujejo prostori za individualni pouk, zbornični prostor, prostor za knjižnico, ustrezen prostor za interne in javne nastope, prostor za arhiv, primerni prostori za delo računovodstva in tajništva. Ustanovitelj (Občina Trebnje) načrtuje preselitev GŠ v sedanje prostore Območne geodetske uprave Novo mesto - Izpostava Trebnje (nad »menzo«), ki naj bi jih do novega šolskega leta ustrezno preuredili. Težko ocenjujem ustreznost te rešitve, ker še nimamo analize in izdelanih načrtov za prilagoditev prostorov glede na standarde za dejavnost glasbene šole (npr. ustrezna zvočna izolacija, idr.) Nikakor pa ne moremo pristati na poslabšanje že tako skromnih prostorskih pogojev za delo šole. Skrbi nas, ker so prostori majhni in z njimi ne bomo rešili prostorske problematike, ki jo ima šola že od same uradne ustanovitve pred 25 leti. Želimo si, da bi se našla za šolo ustrezna dolgoročna rešitev, kar si je z dosedanjim delom gotovo zaslužila. IGOR TERŠAR, dirigent Pihalnega orkestra Trebnje »Za potrebe Občinskega pihalnega orkestra se bo preuredila telovadnica na Kidričevi 2, ki jo bo pregraditi: Del, v katerem je trenutno fitnes, za potrebe godbe, manjša prostora (v sklopu fitnesa) se nameni shrambi inštrumentov za potrebe godbe; drugi del telovadnice pa ostane za potrebe ostalih uporabnikov (zlasti VVZ Trebnje). Adaptacija je potrebna predvsem iz akustičnih razlogov; sicer bomo imeli samostojni vhod. V zvezi s preselitvijo GŠ Trebnje in godbe, gre za tripartitni pogovor. Pripravljeni smo na rešitev, je pa to zaenkrat tudi edina možna varianta. Preselitev želimo urediti do začetka naslednjega šolskega leta, tako da bo otvoritev okrog 22. junija, ko trebanjska godba praznuje visok jubilej.« DRUŠTVO VINOGRADNIKOV TREBELNO r\ ruštvo deluje na pod-Iročju Krajevne skup-I—z nosti Trebelno in ima 100 članov. Cilji društva so zlasti: - pridelava čim bolj kvalitetnih vin - negovanje tradicije vinogradništva, saj je bilo v zgodovini (npr. v času Valvazorja) območje fare Trebelno vinogradniško zelo razvito, kar dokazujejo tudi patroni zavetniki vinogradnikov: sv. Urban v Vinskem Vrhu (Kapelica je bila zgrajena 1702, drugo leto bo 300 let od postavitve, zato jo bodo vinogradniki do takrat obnovili. Napovedali pa so že tudi otvoritev, ki je predvidena za 25. maj 2002.), sv. Martin v Štatenberku, sv. Peter pri Sv. Petru, z grozdjem poslikane freske v cerkvi na Blečjem Vrhu; - kultura pitja vina in spoštovanje vina kot naravnega, zdravega in žlahtnega pridelka. V soboto, 3. marca 2001, so vinogradniki tega društva na turistični kmetiji Lamovšek v Mirni vasi imeli občni zbor z razglasitvijo najboljših rezultatov pokušine. Med 23 sortami cvička imajo najboljša vina: Anton Marinčič, Alojz Sinur in Alojz Papež. Med 29 sortami dolenjskega belega vina pa so bili najboljši: Alojz Pov-šič, Stane Povšič in Drago Sinur. Med ostalimi sortami naj omenim najvišje ocenjeno vino kerner (17,20) Jožeta Povšiča. / i i ANKETA PROSTORSKE MOŽNOSTI ZA NADALJNJE ODVIJANJE KULTURNIH DEJAVNOSTI Pred nekaj leti smo se v Trebnjem seznanili z načrti 3G (skupen objekt za galerijo, glasbeno šolo in godbo). Načrti so se shranili v predale in trenutno se za godbo in glasbeno šolo pripravlja rešitve, ki najbrž ne morejo biti dolgoročne; predvideni selitvi godbe v sedanjo telovadnico na Kidričevi 2 in Glasbene šole Trebnje v prostore nad menzo pa sta povezana z določenimi stroški. Ali je to res najboljša možna rešitev za godbo in za 280 otrok, ki obiskuje glasbeno šolo? Kako gledajo na prostorsko problematiko kulturni delavci in ostali občani? Obljube s strani Občine Trebnje so bile, zdaj pa je vse zastalo. Stalna selitev učiteljev in učencev je zelo moteča. Pouk na različnih lokacijah me skrbi kot starša zlasti glede varnosti otroka. Takšna razkropljenost pa ni dobra niti za učitelje, saj med njimi ni prave povezanosti. SLAVKA RAJER, razredna učiteljica iz Trebnjega Tako za kulturo kot za šport in rekreacijo je v . Trebnjem odločno premalo prostora. Telovadnica OS je prezasedena, tako z učenci podaljšanega bivanja nimam telovadnice niti eno uro na teden. Hkrati pa telovadnica za velike kulturne prireditve ni najprimernejša, tako v Trebnjem nimamo ustreznega večjega prostora za kulturne prireditve. Tudi za potrebe Glasbene šole Trebnje ni pravega posluha, čeprav je jasno, da nujno potrebujejo skupno lokacijo. Pri reševanju te problematike je treba na področju kulture gledati dolgoročno in najprej premišljeno reševati prostorsko problematiko.« MARKO KAPUS, samostojni kulturni delavec iz Mo-- kronoga 3 G "t I ni resna rešitev za nikogar ni le rezultat pomanjkanja ‘finančnih sredstev, ampak tudi majhnosti, zaspanosti in obrobnosti trebanjske kulture pa tudi nepoznavanja standardov, ki veljajo za nacionalne zbirke, kar hoče biti Galerija likovnih samorastnikov, in za temeljne izobraževalne ustanove, kar je trebanjska glasbena šola. Del problemov lahko reši revitalizacija trebanjskega gradu. Toda temeljno vprašanje prostorskih stisk, ki jih ima danes trebanjska kultura, je drugje. Je vprašanje volje, hotenja in kulturne zavesti. Ali je mestu Trebnje kaj do »mestnega življenja«? Ali je občini Trebnje kaj do »zdravega življenja«? Morda pa hoče biti občina Trebnje ob vse hitrejših cestah le »spalna primestna občina«? MITJA BERCE, akademski slikar iz Mokronoga »V občini Trebnje ni načrtovanega programa na kulturnem področju, ki bi zajemal tudi obnovo kulturnih spomenikov. Sam vidim možnost v ohranitvi trebanjskega gradu (odkup ali dolgoročni najem), kjer bi se lahko s premišljeno prenovo dolgoročno poskrbelo za različne kulturne dejavnosti; pa še grad bi spet zaživel.« FANI ANŽLOVAR, učiteljica harmonike na GŠ Trebiji nje iz Veli-!|f kega Gabra ” ** fj »Dokler sem poučevala inštrument na OŠ Trebnje, smo se večkrat morali seliti, zaradi različnih dejavnosti na OŠ. Selili smo se po načelu: kdor lažje pobere inštrumente in ostale spremljajoče stvari, se po potrebi preseli. Problemi so se pojavili, ko starši otroke (zlasti mlajše) pripeljejo do določene lokacije, vmes smo se preselili in so iskali otroka. Škoda pa je tudi tako izgubljenega časa.« JOŽE KORBAR dr. kemije iz Trebnjega »Kjer je interes, se najdejo tudi sredstva. Če je Gasilsko društvo Trebnje lahko izpeljalo in zgradilo tako velik več-funkcionalen dom, bi se kaj takšnega dalo tudi na kulturnem področju. Vprašanje je, kdo je pripravljen biti pro-motor. Prostorski problem je cokla kulture nasploh v Trebnjem, saj imamo še vedno kulturo na nivoju čitalnic. Vemo pa, da so prostori za razvoj kulturne dejavnosti zelo pomembni.« DANICA RMAN, ekon. tehnik iz Trebnjega Mislim, da bi se morala Občina Trebnje bolj zavzeti glede realizacije ustreznih prostorov za Glasbeno šolo Trebnje, ki se kljub kvalitetnemu delu že vrsto let bori za enotni skupni prostor. I .j > ; KULTURA A * lik ’< / ^ “V M lil §iM j liii WJ/k m PRVA SAMOSTOJNA RAZSTAVA CIRILA POVŠETA Ciril Povše, mladi trebanjski samorastnik, kipar, rezbar in slikar je 15. februarja doživel prijeten življenjski trenutek, ko se je tako lepo število obiskovalcev zbralo na otvoritvi njegove prve likovne razstave v Galeriji likovnih samorastnikov v Trebnjem. Razstava bo odprta še do konca meseca marca po predhodni najavi na tel. št. 07 346 0910. Nekatera razstavljena dela bo po zaključku razstave možno kupiti pri avtorju na št. 07 304 57 26. ZAHVALA OB RAZSTAVI Ob moji prvi razstavi v Galeriji likovnih samorastnikov v Trebnjem čutim dolžnost in globoko zahvalo vsem, ki ste mi pomagali: organizatorjema razstave Centru za izobraževanje in kulturo Trebnje, Območni enoti Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Zvezi kulturnih društev Trebnje, oblikovalcem kulturnega programa Trebanjskemu oktetu, klarinetistu Boštjanu Dimniku, prof. Glasbene šole Trebnje, in povezovalki Klavdiji Kotar ter dr. Mirku Juteršku za strokovno pomoč in številnim medijem. Finančno ali materialno pomoč pa so mi poklonili tudi prijazni sponzorji in donatorji: Kovinokemija proizvodno in trgovsko podjetje Trebnje, Gostilna Meglič Trebnje, Pizzerija Carmen Mirna, Štepec Matija Trebnje, Kovinoprodaja Trebnje, Okrepčevalnica Martina Zakrajšek iz Dolenje Nemške vasi, Kovinoplasta, Miro Zore Trebnje, Mak d.o.o. Rodine pri Trebnjem, Meglič kovinarstvo Dolenja Nemška vas, Galmet -galvanizacija Metelko Božidar Grm pri Trebnjem, Albin Taferner, Dolenje Ponikve, Daevvo pse Marjan Krmelj, Trebnje, Uokvirjanje, okrepčevalnica Ivo Rančigaj Trebnje, Monting Ivan Pakiž, Rodine pri Trebnjem, Tika trgovina Trebnje, Koš d.o.o. Trebnje, Gostilna Pavlin Trebnje, Gostilna in pizzerija Šeligo Trebnje, Ribarnica Glivar Trebnje, Sadje in zelenjava Veapi Trebnje, Frizerstvo Majda Novak Trebnje, SPC Terzin Trebnje, Mizarstvo punles Trebnje, Pan - Jan Trebnje, Vila Rakar Trebnje, Avtoelektrika Redek Vina Gorica, Kovinostrugarstvo Kirm Brezovica pri Mirni, Orodjarstvo in " ss' > <.• kovaštvo Urbič Mirna, Cementni izdelki Bevec Straža, Cvetličarna Zvonka Brinje, Gostilna Jaklič Šentrupert, Trgovina Kresal Trebnje, Koplas Jurglič Preselje, Splošno mizarsko podjetje Berk Prelesje, Zajc Boža in Anka Puščava, Gostilna Deu Mokronog, Pletiljstvo Erika Zakrajšek Mirna, Trgovina Kramar Mirna, Dana Mirna, Gusto Avgust Gregorčič Mirna, Krevs finančni biro Ponikve, Urbič Ivan cementni izdelki in prevozi Trebnje, Gostilna Javornik Rakovnik, Avto Slak Trebnje, Gostilna Cugelj Aleksander Bevec Trebnje, Fantasy Jožica Grm Trebnje, Cvetličarna florami -Martina Opara Trebnje, Pri dedu Germovšku, Gostilna Opara Trebnje, Japi Trebnje, Jože Frelih Šentrupert, Studio Markelj Trebnje, Market Cviblje. Vsem še enkrat iskrena hvala! Ciril Povše ARDUŠ, PEJMO ŠE V BAR! To je bil znameniti stavek nekega znamenitega Trebanjca, ki je zložil i nekaj pesmi Pavel Golia - karikatura jn napisal Nikolaja Pirnata nekajigerza otroke. Ko hitiš po vsakdanjih opravkih v našem malem mestu, ti pogled slučajno zaide na kakšen napis nad trgovino. V delčku sekunde ti mogoče ta vidni dražljaj zaide v možgansko skorjo in se sprehodi po nevronskih poteh, ki ti povedo: aha, to je tisti pesnik, ki je napisal; potem pa je to tako ali tako vseeno, saj ti naslednji pogled zdrsne po razstavljenih izdelkih v zanimivi izložbi, morda že išče po parkirišču s kje sem že parkiral ali pa zagleda znanca, ki ga že cel mesec ni bilo na spregled. Eee, torej, kaj je že bil tisti preblisk? Ah, saj res, napis, da se je v tej stavbi (ki se sedaj obnavlja) rodil Pavel Golia. Sicer ni poznan in oboževan kot Prešeren, a vendar, saj je bil Trebanjec! In to bi moral biti že zadosten razlog, da ga vsaj približno poznamo. Rodil se je 10.4.1887, njegov oče je bil sodnik. O tem, kakšne vragolije je počel v mladih letih, je bolj malo znanega. 1907, je vstopil v karlovško kadetnico in tako postal častnik vojske habsburške monarhije. Pravijo, da je bil zanimiv in prijeten človek, tudi zaveden Slovenec. Imel je razgibano življenje, za kar je s svojim smislom za teater velikokrat poskr- ❖ DRUŠTVO KMEČKIH ZENA TREBNJE ❖ VABI NA RAZSTAVO ORODJA IN DEL NAŠIH DEDKOV IN BABIC Razstava bo v prostorih CIK, Trebnje. Otvoritev bo v četrtek, 22. marca 2001, ob 10. uri, odprta pa bo do nedelje 25, marca 2001 do 17. ure. Vsak dan med 10. in 12. uro bo potekal praktični prikaz izdelovanja lončarskih izdelkov, pletenja košar in predenja volne! Razstavljeni bodo tudi krušni izdelki ! VABLJENI ! v KULTURNI KOLEDAR DATUM URA PRIREDITEV KRAJ 17/3-01 19.00 KUD Ivana Cankar - Gugalnik,komedija Kulturni dom Trebnje 25/3-01 15.00 Materinski dan Kulturni dom Trebnje 313-01 17.00 KUD Dolenjske Toplice — Mojca Pokrajculja /lutkovna predstava za otroke/ Kulturni dom Trebnje 1.4.01 19.00 Slovenski kljukec Kulturni dom Mokronog 5/4-01 16.00 Območna revija otroških in mladinskih PZ Kulturni dom Trebnje 7/4-01 19.00 Območna revija odraslih pevskih zborov Kulturni dom Trebnje bel sam. V njegovem času je delovala Vojska treznosti, vendar se z njo ni strinjal in je raje zaklical pristno dolenjsko izumetnične Ljubljane: »Arduš, pejmo v bar!« Pisateljica Mira Mihelič je nekoč povedala, da je lahko popival tri dni in tri noči, ne da bi bil pijan. Imel je pač svojo taktiko. Kakšen je bil torej njegov pomen, s čim se je zapisal v zgodovino slovenske književnosti? Pisal je pesmi za odrasle (zbirke Večerna pesmarica, Pesmi o zlatolaskah, Pesmi, Izbrane pesmi), pa tudi za otroke. Bilje oče sodobne slovenske mladinske gledališke igre in tako lahko svojim otrokom priporočite v branje igre Princeska in pastirček, Jurček, Srce igrač... Želela sem, da bi se še kdo kdaj spomnil na tako pomembnega Trebanjca, ko bo hodil po Trebnjem, morda tudi zavil v knjižnico, poimenovano po njem, in prebral kakšno njegovo pesem. Saj vem, marsikdo se bo že samo ob misli nato zgrozil, ampak je zanimivo, verjemite. B.M. USPESNIUCENCI GLASBENE SOLE /nadaljevanje s 7. strani/ Ti učenci so: SARA FERLIN in DEJAN KASTELIC (klavir, mentor prof. Zoltan Peter), JASMINA GREBENC (flavta, mentorica prof. Nikolina Kovač), MOJCA REBOLJ (flavta, mentorica prof. Jasenka Jelačič), FLORIJAN ROT (klarinet, mentor prof. Zvonimir LUCIJA ŽGAJNAR (klavir, mentor prof. Zoltan Peter), NASTJA KARLIČ (klavir, mentorica prof. Vivina Gazvoda), NEJA STRAH (kljunasta flavta, mentorica prof. Nikolina Kovač), MIHA KRESAL, SAMO PERKO in SIMON ŠIREC (klarinet, mentor Boš- A/a sliki: zadovoljni tekmovalci Richter), SAŠA HREN, JASNA MOLE in NEJC ERAZEM (saksofon, mentor prof. David Kocijan). Srebrna priznanja so si »priigrali« KATJA PAL (klavir, mentorica mag. Damjana Zupan), BARBARA GRM in LUTKARJI RAZVESELILI V Domu starejših občanov v Trebnjem, kjer preživlja jesen življenja kar precejšnje število oskrbovancev različnih starosti, se vodstvo trudi, da jim pogosto popestri bivanje z najrazličnejšimi prireditvami. Tudi učitelji in učenci OŠ Trebnje sodelujejo v domu s predstavitvijo različnih dejavnosti. V program šolske skupnosti so že drugo leto vključili projekt sožitje med generacijami in del tega projekta izvedli v domu. Članice lutkovnega krožka so pod vodstvom mentoric Elice Lipo- glavšek in Sonje Kolenc v ponedeljek, 12. februarja, nadvse prijetne in hvaležne poslušalce in gledalce popeljale v svet pravljic z lutkovno igrico Kako je kuža iskal prijatelja. Učenci prvih in drugih razredov pa so pod vodstvom učiteljic Stanke Zaletelj in Danice Sila zapeli in recitirali nekaj lepih pesmi. Po bogati pogostitvi so se poslovili z izmenjavo darilc, ki šobila delo otroških rok in delo oskrbovancev doma. Želja vseh je, da se ti stiki ohranjajo. tjan Dimnik), BLAŽ PUNGERČAR (klarinet, mentor Sebastjan Borovšak), MITJA DRČAR (klarinet, mentor prof. Zvonimir Richter) in DANIELA METELKO (klarinet, mentor prof. Igor Požar). Bronasta priznanja pa sta prejeli MAJA KRIŽMAN (klavir, mentorica prof. Vida Ra-muščak) in URŠKA STEKLA-SA (klavir, mentorica prof. Vivina Gazvoda). To je lepa potrditev dela šole v njenem jubilejnem šolskem letu. MLADI TOLKALISTI ZELO DELAVNI NA SEMINARJU O! i bmočna izpostava Trebnje je v sodelovanju z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti na podlagi predhodnega razpisa od 2. do 4. marca organizirala državni seminar za tolkala v domu Čebelica na Čatežu. Prijavilo se je lepo število zainteresiranih mladih in perspektivnih tolkalcev iz raznih krajev Slovenije. Delavnico bobnov je vodil eden najboljših evropskih jazzovskih tolkalcev Zlatko Kaučič iz Dobrovega v Goriških Brdih, delavnico afro latino ritmov pa priznani strokovnjak tovrstnih instrumentov in ritmov, Nino Mureškič iz Maribora. Ob zaključku seminarja, v nedeljo, so udeleženci in predavatelja pripravili predstavitev dela, ki so ji prisluhnili pomočnik direktorja JSKD, Igor Teršar, samostojni strokovni svetovalec za instrumentalno dejavnost JSKD, Vladimir Brlek in starši udeležencev seminarja. DOKAJ DNI NAJ ŽIVI ... P; jod naslovom Dokaj dni naj živi Bog, kar nas dobrih je ljudi je 10. februarja v organizaciji domače 'župnije v Osnovni šoli Veliki Gaber potekala prireditev v spomin na 200 letnico rojstva našega velikega pesnika Franceta Prešerna. Zahvaljujemo se vsem nastopajočim in vsem, ki ste se prireditve udeležili. Ponovno pa vas župnija Veliki Gaber vabi na prireditev ob materinskem dnevu, ki bo 24. marca v večernih urah. KMETIJSTVO OBVESTILA KMETIJSKE ^ SVETOVALNE SLUŽBE TREBNJE OGLED NOVEGA HLEVA Vabimo vse kmetovalce na OGLED NOVEGA HLEVA, na kmetiji Sever Antona v Pristavici pri Velikem Gabru, v petek, 6. aprila 2001, med 9. in 11. uro. Hlev ima tehnologijo proste reje, kapacitete 50 ležišč za krave molznice s pripadajočimi boksi za rejo mlade živine ter molzišče »side by side«. Odgnojevanje je rešeno s plitvim kanali za odvajanje gnojevke, ki se bo skladiščila v dveh jamah izven hleva. PRIDELOVANJE SLADKORNE PESE Sklepanje pogodb za pridelovanje sladkorne pese bo v ponedeljek, 19. marca 2001, med 11. in 13. uro, v prostorih Kmetijske sveto- valne službe, Baragov trg 3, Trebnje. Pogodbe lahko sklenejo tudi pridelovalci, ki v preteklem letu niso pridelovali sladkorne pese. TESTIRANJE TRAKTORSKIH ŠKROPILNIC IN PRŠILNIKOV Kmetijska svetovalna služba Trebnje zbira prijave za testiranje traktorskih škropilnic in pršilnikov. Testiranje je obvezno po zakonu in sofinancirano tudi s strani občine Trebnje v višini 50%. Vse zainteresirane kmetovalce pozivamo, da svoje prijave sporočijo na tel. 07/3460-670 ali pa se osebno zglasijo v prostorih kmetijske svetovalne službe Trebnje. Datum in kraj testiranja bodo zvedeli naknadno. TJA GOVEDI KINO TREBNJE m Kmetijska zadruga Trebnje, z00 Baragov trg 3, 8210 Trebnje S Akcijska prodaja traktorskih gum v marcu Za gotovinsko plačilo gum v marcu. sžllU J 3% popust ^BcutMum G Velika izbira vseh vrst vrtnih _kosilnic. >32.999,00 SITS,MTD ~ 51 cm, 3,5 KM, stranski izmet Vinogradniška žica H BEKAERT 2,8 mm145,90 SIT/kg 3,1 mm145,90 SIT/kg TUTORnAL 2,5 mm354,00 SIT/kg Na zalogi tudi ostale dimenzije ^ Na zalogi semenska koruza Pioneer, KWS in Agrosaat. Za nakup mineralnih gnojil nad 20 popust ^^ejec oz. imetnik go-vedi je odgovoren za I »označevanje govedi na svojem gospodarstvu. Služba za identifikacijo in registracijo (SIR) živali na MKGP vodi centralni register govedi, kamor se stekajo in shranjujejo vsi podatki o rojenih in označenih živalih ter premikih živali. Namen označevanja: -varovanje zdravja ljudi -zaščita pred škodljivimi snovmi v mesu in drugih živilih živalskega izvora -premije vezane na živali -zdravstveno varstvo živali - kontrola proizvodnje in selekcije govedi -označevanje govedine. Imetniku govedi pri označva-nju živali pomaga pooblaščeni označevalec, to je pooblaščeni veterinar ali kontrolor z območnega kmetijskega zavoda. Pri javljanju premikov govedi se imetnik govedi po pomoč obrača na pooblaščenega veterinarja. Imetnik govedi se mora še vedno zavedati, da je sam odgovoren za pravočasno označevanje živali in izpolnitev obrazcev; odgovornost veterinarja oz. kontrolorja pa je ta, da se odzove na imetnikov poziv za pomoč, ter da prejete obrazce prenese v računalniško vodeni centralni register govedi. Potrdilo o označitvi je potrebno izpolniti ob označitvi teleta ali ob označitvi odrasle živali. Podatke iz izpolnjenega potrdila o označitvi mora označevalec vnesti v Centralni register govedi. V14 dneh bo imetnik govedi po pošti prejel potni list. Potni list je dokument, ki ga dobi imetnik goveda za vsako registrirano govedo. Na njem so vtisnjeni osnovni podatki živali ter podatki o vsakokratnem imetniku živali. Potni list spremlja govedo ob vseh premikih. Od 1.1.2001 se nobeno govedo ne sme premikati brez potnega lista. Potnemu listu sta priložena kupona odhod in prihod. Ob odhodu govedi z gospodarstva je imetnik dolžan izpolniti kupon odhod in ga oddati pristojnemu veterinarju. Kupec od prodajalca skupaj z živaljo dobi potni list in izpolni kupon prihod, katerega odda pristojnemu veterinarju. Ta pa vnese podatke v CRG. Odredba o označevanju in registraciji govedi je pričela veljati s 1.1.2001. Poglavitne novosti so naslednje. Vsa na novo rojena teleta morajo biti do starosti 20 dni označena in registrirana. Prav tako morajo biti registrirani vsi premiki živali iz enega gospodarstva na drugo ali iz gospodarstva v klavnico, itd. Govedo mora biti predpisano označeno. Vsako žival mora pri premiku spremljati potni list. Vsa morebitna vprašanja v zvezi z označevanjem in registracijo govedi pa lahko dobite na info telefonu (01)4362046. Kmetijska svetovalna služba Trebnje Ana Moder, univ.dipl.inž.kmet. Na zalogi trsne cepljenke in sadike sadnega drevja.___________________ Na zalogi semenski krompir po ugodnil cenah v vseh naših trgovinah ter skladišču krompirja ŠentlovrenciJ (Skl. odprto vsak petek od 9.00 do14.00 ure. Tel : 3048 611). V poslovalnici Stari trg: CTOBAO^onnS2O4/26csS^,’00-SIT< Blatniki in svetlobna oprema Prestave Shimano TY 22 £kh Zavore V-brake Velika izbira preprog! Do 30.04.2001 poteka akcija "Živko". Prodaja j mrež in stebrov S BEKAERT po 15% nižjih cenah. V pomladanskem času posebna ponudba Škarij in vrtnega orodja. fr. Akcijske cene veljajo do razprodaje zalog. Nekatere slike so simbolne. Vabljeni v poslovalnice Kmetijske zadruge Trebnje! MAK D.O. 0., RODINE PRI TREBNJEM Obveščamo, da lahko nabavite gnojila, semena in ostalo, kar potrebujete za spomladansko setev: - gnojila NPK 15:15:15 2.550,00 SIT NPK 7:20:30 3.100,00 SIT UREA 2.100,00 SIT - semenski krompir: desiree E 93,00 SIT/kg, carlingfort A 90,00 SIT/kg, primura A 115,00 SIT, cennebec E 145,00 SIT, bright A 110,00 SIT - semenska koruza: DK 300 6.800,00 SIT vreča, DK493 7.600,00 SIT, helga, raissa 7.300,00 SIT, clarika, evelina, primož 6.400,00 SIT - koruza za krmo 36,50 SIT / kg, soja 72,00 SIT / kg, sončnice, 45,50 SIT Jabolka, doma pridelana, z blagovno znamko SIPS. Lahko nas pokličete na tel. 34 66 050, ali GSM 041/ 35 82 18 n ZAHVALA V 44 letu nas je zapustil JOŽE JERŠIN z RAČJEGA SELA 2 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče, ter se v tako velikem številu poslovili od njega. Posebno se zahvaljujemo PGD Račje selo, Ludviku Peskarju za poslovilne besede, g. župniku za opravljen obred ter Antonu Zaletelu in Jožetu Pajku. Žalujoči: brat Tone z družino \/lub študentov ob-|A čine Trebnje deluje I Vže dolgo časa. Ker pa je bil zadnje čase bolj malo dejaven so se zbrali mladi in nadobudni študenti in dijaki in poskušali kaj narediti za mladino v občin Trebnje. Na občnem zboru Kluba študentov ČETRTEK 15/3-01 14.00 PASTIRCI PETEK 16/3-01 20.00 NJENITASTARI NEDELJA 18/3-01 17.00 /komedija/ PETEK 23/3-01 20.00 PLJUNI IN JO STISNI NEDELJA 25/3-01 17.00 /črna komedija/ PETEK 30/3-01 20.00 BRODOLOM NEDELJA 1.4.01 17.00 /drama/ PETEK 6/4-01 20.00 HIMALAJA NEDELJA 8/4-01 17.00 /drama/ PETEK 13/4-01 20.00 NE IGRA! NEDELJA 15/4-01 17.00 NE IGRA! PETEK 20/4-01 20.00 ŠESTI DAN NEDELJA 22/4-01 17.00 PETEK 27/4-01 20.00 DAJMO PUNCE NEDELJA 29/4-01 17.00 /mladinska komedija/ otroški abonma ČETRTEK, 12.4., ob 17.00 KDO JE NAPRAVIL V1DKU SRAJČICO (LG Jože Pengov Ljubljana), 30 minut ČETRTEK, 10. 5., ob 17.00 TA Z DREVESA HRUŠKE STRESA (LG Zapik Ljubljana), 30 minut INFO: JSKD Območna izpostava Trebnje ali Zveza kulturnih društev Trebnje, tel. 07 348 12 50, kontaktna oseba, Mojca Femec. KLUB ŠTUDENTOV OBČINE TREBNJE Gubčeva c. 16 8210 TREBNJE tel./fax: 07/ 30 41 224 e-mail: ksot@klub-ksot.si http://www.klub-ksot.si URADNE URE SO VSAKO SOBOTO OD 10. DO 12. URE V PROSTORIH KŠOT-a občine Trebnje dne 1 7.1 2.2000 je bila izvoljena nova ekipa, sestavljena iz sedmih članov izvršnega odbora. Za predsednika je bil izvoljen Mitja Štepec, za podpredsednika Domen Maraž, blagajničarka je postala Tanja Pate, tajnik Uroš Potočnik, predstavnik dijakov Blaž Pajk, ostala člana izvršnega odbora pa Maks Pajek in Gregor Končina. Nova ekipa, seveda razširjena s člani, ki radi kaj naredijo, se je takoj vrgla na delo in pripravila petkove študentske večere v prostorih picerije Šeligo, kjer imajo njihovi člani popust pri hrani in pijači, katerega uveljavljajo z njihovo novo člansko izkaznico. Poleg tega pa so sedaj v sklopu teh študentskih večerov tudi potopisna predavanja, ki se odvijajo vsake dva tedna. 17.2.2001 so v kulturnem domu Mokronog organizirali brucovanje. Na tej prireditvi so nastopale tri glasbene skupine in sicer domači Šraufštuk in Trolls ter Ana pupedan, skupina, ki prihaja iz Postojne. Prireditve se je udeležilo okoli 250 mladih ljudi, ki so tudi porok, da Klub študentov občine Trebnje živi. Če vas zanimajo kakršnekoli informacije o Klubu študentov občine Trebnje, poglejte na njihovo medim r e ž n o stran na naslovu http://www. klub-ksot.si ali se oglasite na njihovih uradnih u-rah, ki so vsako soboto med 10. in 12. uro v prostorih KŠOT-a. Leti pa so v barakah pod SKB banko zraven študentskega servisa. Prav tako pa seveda vabijo vse mlade in tudi malo manj mlade dijakinje in dijake ter študentke in študente, da se jim pridružijo pri uresničevanju skupnih sanj. N AS VETI&Z ANIMIV OSTI PUST, PUST KRIVIH UST V vrtcu Trebnje smo v pustnem času pripravili za otroke veliko zabave, smeha in veselja ter poskrbeli za ohranjanje šeg in običajev. Pustno rajanje smo strnili na pustni torek s pustno povorko po mestu Trebnje in tako tudi naše mesto obogatili s pustno norčavostjo. Stanka Jurak Matjaž Vovko iz Dobrniča je narisal, kako zabavno je v kopalnici. Naš sponzor Štefan Pepelnak mu bo sliko okviril, zato ga lahko obišče nanjegovi novi lokaciji na Obrtniški 39 v Trebnjem oz. ga pokliče na GSM 041/725-948. NAGRADNA KRIŽANKA v februarski številki Glasila občanov je tokrat pritegnila 92 reševalcev, ki so na dopisnico ali v kuverto zapisali pravilno geslo KAMRA. Izžrebali smo: Rožico Peček, Ulica talcev 4, Mokronog; Sandija Andolška, Trnje 2, Velika Loka in Marjano Zupančič, Preska 4, Dobrnič, ki jim GOSTILNA »Tončkov dom« s Čateža poklanja pice v njihovem lokalu. Tudi tokratna nagradna križanka, ki sta jo izdelali Maruša Marn in Maša Rman, ni težka. Kot običajno nam geslo izpišite na dopisnico in pošljite na naslov: Glasilo občanov, Goliev trg 5, 8210 Trebnje. Avtoricama križanke pa naš sponzorTesnila TMT z Velike Loke podarja praktični nagradi. NAGRADNA KRIŽANKA g£5l0 , ■,,, r A. z. ! ’ ^ , ' r- 4 , 5. L ' ŽLMSICO IME ’ 17 r niz ■ ; s '"n,iANi @l€ JilL. _ GOSTILNA »Tončkov dom« ahajamo se sredi razgibanega dolenjskega gričevja, severno od Trebnjega. Okoli nas se raztezajo mešani gozdovi, v katerih se lahko naužijete opojno svežega zraka, se sprehodite in naberete kakšen gozdni sadež. Gostilna »Tončkov dom« se nahaja v sredini vasi Čatež, zraven farne cerkve. Ob njej je velika terasa, s katere lahko uživate ob pogledu na bližnje ter dalnje gričevje, medtem pa se lahko okrepčate z domačim vinom in dobrotami iz kuhinje. V gostilniških prostorih je prostora za 65 na terasi pa za 70 gostov. in Nudimo vam: nedeljska kosila, domač kmečki zrezek, v zimskem obdobju krvavice in pečenice s kislim zeljem, kislo repo ter ajdovimi žganci, domače kmečke štruklje, potico, zavitke ter jedi po naročilu, ob vikendih tudi pizze. Če se boste med letom sprehodili po tradicionalni »LEVSTIKOVI POTI OD LITIJE DO ČATEŽA« ali se popeljali po kolesarskih poteh, dobite pri nas kontrolni žig o opravljeni poti. Pridite, sprehodite se po naših okoliških hribih z neokrnjno naravo, naužite se svežega zraka, najejte se domačih dobrot ter se osvežite z domačim vinom. Za obisk se vam že vnaprej zahvaljuje Gostilna »Tončkov dom«, tel: 07 34 89 023, vsak dan od 8 - 23 ure, torek VRTNAR SVETUJE SOBNE RASTLINE ^ obne rastline, ki so cvetele pozimi, končujejo s cve-V/ tenjem, zato jim privoščite počitek. V tem času jih lahko presadite. Prav tako presadite ostale sobne rastline, ki presajanje potrebujejo - nekaterih rastlin namreč ne presajamo vsako leto. Presadite tiste, ki so upočasnile rast, najboljši način, da to ugotovite, pa je pregled koreninskega sistema. Če ima rastlina tako goste korenine, da zemlje sploh ne opazite, jo morate nujno presaditi. Pomembno je, da odstranite poškodovane in nagnite rastline. Če so korenine močno poškodovane, rastlino presadite v manjši lonček, ko pa se korenine opomorejo, pa jo presadite v večji lonec. Na ta način preprečite propad sobne rastline. Ne pozabite pregledati rastline in odstraniti morebitne škodljivce. Ukrepajte tudi ob pojavu bolezni! Uporabite substrat za sobne rastline in pazite, da rastline po presajanju manj zalivate in ne gnojite približno 3-4 tedne (odvisno od vrste substrata). Balkonske rastline Vse rastline, ki ste jih čez zimo shranili po garažah ali kleteh, je potrebno postaviti bliže k izvoru svetlobe - v dovolj svetel prostor. Rastline takrat temeljito očistite - odstranite vse rumene ali kako drugače obolele liste, saj so izvor bolezni. Pomembno je, da odrežete tanke in predolge poganjke, s tem pa boste dosegli, da bo vaša rastlina bolj košata. Če ste imeli prejšnja leta z rastlinami težave, bodite letos še bolj pozorni zlasti na pojav škodljivcev in bolezni! Najmanj, kar lahko storite je, da uporabite zemljo brez škodljivcev in bolezenskih klic, ter poskrbite za čistost korit in ostalih cvetličnih posod. Rastline za grobove in vrtove Na grobovih in vrtovih je potrebno odstraniti propadle rastline, ostale pa očistiti in pognop, da jim spodbudimo rast. Ce je potrebno, rastline dosadite. Posadite lahko že tudi primule (trobentice), ki prenesejo tudi nekaj stopinj pod ničlo. Rastline morate tudi v zimskem času zalivati - zlasti v suhem in sončnem vremenu! V obdobju, ko zemlja ni zmrznjena, sadite vrtnice, rododendrone, okrasne srobote in druge trajnice. Spomnim naj vas še, da je še čas za sejanje paprike, sejete pa lahko že tudi paradižnik. Obiščite vašega vrtnarja, ki vam bo pomagal z nasveti pri vzgoji vaših rastlin. Veliko lepih rastlin! Stane Cvelbar ml. POLICIJA SVETUJE IV I a področju krimi-I \ I nalitete smo policisti I M Policijske postaje Trebnje v januarju in februarju obravnavali 63 kaznivih dejanj. Na območju celotne občine Trebnje se v povečanem obsegu pojavljajo velike tatvine vlomi in tatvine. Policistom je uspelo raziskati tudi serijo vlomov na območju KS Mirna. Obravnavali smo tudi dva primera vnov-čevanja ponarejenega denarja, katerih storilca sta bila z ljubljanskega območja. Ravno tako smo policisti obravnavali eno kaznivo dejanje omogočanja uživanja mamil in dve kaznivi dejanji neupravičene proizvodnje in prometa z mamili, zasegli pa smo tudi 46 tabletk mamila ecs-tasy. Zaradi velike stopnje alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč, smo tudi v mesecu februarju organizirali poostrene kontrole po vprašanju psihofizičnega stanja voznikov motornih vozil na območju cele občine. Ravno tako bodo v naslednjem mesecu organizirane poostrene kontrole po vprašanju kršitev cestno prometnih predpisov pešcev, voznikov dvokoles in ostalih udeležencev v cestnem prometu. Dosledno bomo izvajali kontrolo nad vozniki eno-slednih vozil (kolesa, kolesa z motorjem in motorna kolesa) predvsem po vprašanju tehnične brezhibnosti, uporabe zaščitnih čelad, psihofizično stanje voznikov. Tistim kršiteljem, ki bodo kršitve vztrajno ponavljali, bomo v skladu z Zakonom o prekrških sredstvo, s katerim kršijo predpise (OA, KZM ali MK), tudi začasno zasegli. Obenem izkoriščamo priložnost za opozorilo, da lastniki koles z motorjem le-te natančno pregledate zaradi morebitnih predelav. ZVCP namreč določa, da se vsa predelana in nehomologirana motorna vozila (predvsem mislimo na kolesa z motorjem) začasno zasežejo, v pooblaščeni delavnici se predelava odpravi na stroške lastnika in če le-ta ne prevzame vozila nazaj, se vozilo proda, poravnajo stroški popravila in razlika vrne lastniku. Da do tega ne bo prihajalo, lahko največ pripomorete lastniki vozil oz. starši mladoletnikov, ki se vozijo s takšnimi predelanimi vozili, tako da predelave sami odpravite (nehomologirane izpušne cevi, pet prestav, večja prostornina valja, predelave vilic, ipd). Vse, ki delate na poljih in drugih površinah, opozarjamo, da vozila oz. pnevmatike vozil, traktorjev in delovnih strojev pred vožnjo na cesti očistite, da ne bo blato odpadalo na vozišče, saj s tem ogrožate druge udeležence v cestnem prometu. Za vse, ki tega ne bodo upoštevali, pa naj velja opozorilo, da bodo policisti dosledno ukrepali zoper kršitelje cestno-prometnih predpisov in jim izrekali denarne kazni v višini 15.000,00 SIT. Glede na prihod pomladi in s tem dela v vinogradih opozarjamo občane, ki se zadržujejo v vinorodnih področjih, na zaklepanje vozil, ter da vrednejših predmetov, torbic, denarnic ipd. ne puščajo na vidnih mestih v vozilih. Vsako sumljivo zadrževanje ali gibanje neznancev pa si zabe-ležite ali pokličite na tel. št. 113 ali 304 40 02. Vinko Ribič POMOČNIK KOMANDIRJA PP inšpektor NOVA TELEFONSKA ŠTEVILKA ZD TREBNJE O ciljem, da bi našim upo-^srabnikom omogočili VJ čim hitrejši telefonski dostop do naše ustanove, smo konec novembra 2000 v zdravstvenem domu uvedli nov telefonski sistem. Spremenjena je bila tudi naša klicnatelefonska številka. Od vsega začetka obiskovalce z novo številko seznanjamo na vidnih mestih v zdravstvenem domu. Vključen je tudi telefonski odzivnik, ki po klicu na staro številko sporoči novo. Telefonski imenik Slovenije 2001 in Modre številke (modra priloga k telefonskemu imeniku za področje UE Trebnje) navajata še staro telefonsko številko, zato objavljamo novo telefonsko številko: Zdravstveni dom Trebnje: 3481740 Na posredovano številko se vam bodo oglasili na centrali, od koder vas lahko prevežejo na željeno mesto. Pri obisku posameznih ambulant vam lahko posre- dujemo tudi direktne telefonske številke vaših ambulant. Ko potrebujete pomoč pri poškodbah ali boleznih, ki ogrožajo življenje, kličite na telefonsko številko 112 ali pa na številko zdravstvenega doma: 34817 40. Telefonski številki zdravstvenih postaj sta: Zdravstvena postaja Mirna: 3047024 Zdravstvena postaja Mokronog: 349 90 75 ZD Trebnje HS ŠPORT VALENTINOV POHOD POSTAL MNOŽIČEN ROKOMETNI KLUB TRIMO TREBNJE 1 #eč kot 400 pohodnikov se je 17. februarja udeležilo V zdaj že tradicionalnega pohoda, ki se je pričel v Rodinah. Na startu so se okrepčali in se podali proti Poltarju, kjer so na poseben način pohodnike pogostili z vinom. Baje imajo v Gradišču toliko cvička, da so ga s posebno črpalko (tisto za gnojnico) črpali kar iz bližnjega potoka, kamor so ga za to priložnost nekaj tisoč litrov pri- peljali. Zaradi takšnih šal in prijaznih vinogradnikov je bil pohod skozi ves dan zabaven. V Gradiščuje bil postanek z malico (pri Šaleharjevih), sledil je vzpon v Ažental do velikega srca (ki je meril v višino 3 m), vsi so šli preko tega srca, nato skozi Ažental do Lipnika, kjer je čakala topla malica, in dalje na Spodnji Arenberk do Stare gore, do Kva-sovega hrama, nato do cerkvice sv. Jožefa. Tam so se nekateri preizkusili v vlečenju vrvi, nato pa so se odpravili po isti poti nazaj. Pohod se je zaključil z glasbo in malico pri Marjanu Sale-harju in Janezu Blažiču. Vseh postojank, ki so jih pripravili postrežljivi vinogradniki in domačini, sploh nismo omenjali, ker bi se sicer neudeleženi začudili, kako vzdržljivi se lahko na tak pohod odpravijo. Verjemite, bilo je lepo. |™Vugi del državnega prven-I stva v prvi ligi smo pričeli z L J zmago na domačem igrišču proti moštvu Dobove, ki je kljub porazu in uvrstitvi v zadnji del lestvice pokazalo dobro igro in bo v nadaljevanju trd oreh za marsikatero favorizirano moštvo. Pri domačih nista nastopila poškodovana Čopič in Veselinovič, svoje strelske sposobnosti pa je pokazal novinec Stojanovič. V sredo, 21.2.2001, smo nastopili na Kodeljevem proti moštvu RD Mobitel Prule, kjer nam je po prvem delu kazalo dobro, saj smo bili ves čas v vodstvu, v drugem delu pa se je pokazala predvsem slabša uigranost, zato smo tekmo proti favoriziranim domačinom izgubili. Zadnjo sredo smo na domačem igrišču dokaj visoko premagali konkurenta za uvrstitev v zgornji del lestvice, moštvo Avtomikulič Rudar iz Trbovelj, proti kateremu smo v prvem delu prvenstva na gostovanju iztržili samo neodločen izid. Zaradi precejšnjega zaostanka v točkah smo kljub dvema zmagama še vedno na sedmem mestu prvenstvene lestvice. V sredo, 7.3.2001, smo igrali v gosteh proti moštvu Celje Pivovarna Laško, (28:38). 14.3.2001 igramo povratno pokalno tekmo proti moštvu Slovana, naslednja tekma v domači dvorani pa bo v soboto, 24.3.2001, proti moštvu Terma iz Škofje Loke, s katerim smo v jesenskem delu na gostovanju iz-tržili samo ne-odločen izid. (L, _ '1, S tekmovanji so pričele tudi v J mlajše se- lekcije. Mla-dinci so zma-gali na gos-tovanju v Kop- ru, mlajši in starejši dečki pa so na domačem igrišču visoko premagali moštvi Grča iz Kočevja, pri tem sta se zopet izkazala strelca Staš Skube in Jaka Sever, ki bosta tako ostala tudi po tem krogu najboljša strelca v svojih skupinah. _ Gregor Pekolj se je udeležil f priprav kadet- r » - f ske državne reprezentance, v kateri je postal standarden član. Jaka Sever V torek 6.3. 2001 je bil v Solkanu polfinale državnega prvenstva šolskih moštev sedmih in osmih razredov, v katerem so sodelovali tudi naši predstavniki in dosegli v skupno 2. mesto na tem turnirju oz. 5. mesto v državi. Martin Hočevar Staš Skube FORTUNA MOTO KLUB TREBNJE ^kipni dr-^žavni prva-L—ki v moto krosu za leto 2000, Fortuna moto klub Trebnje, smo dne 16.02.2001 Pri dedu Germov-šku v Trebnjem, organizirali tiskovno konferenco, na kateri smo predstavili klub ter voznike za sezono 2001. Že nekaj let je od tega, kar sta se moj mlajši sin Jure in mož smučala na bližnjem griču. Juretu nikakor ni uspelo narediti zavoja in ves nesrečen je dejal očetu: "Ne morem zaviti, ker ni balance." Tisto popoldne smo dokončno ugotovili, da se tudi po Juretovih žilah pretaka kri, pomešanaz bencinom. Sklenili smo, da bomo ustanovili nov klub, ga poimenovali po velikem ljubitelju ter privržencu moto krosa, tako je pred tremi leti nastal - Fortuna moto klub Trebnje. Vzeli smo zalet, globoko vdihnili ter krenili na novo pot. V prvi sezoni so za naš klub nastopali trije tekmovalci ter se uvrščali nekam na sredino. V sezoni 1999 so v naš klub prestopili še novi, mladi tekmovalci in obetala se je odlična sezona. Vendar se je že na prvi dirki poškodoval naš glavni adut Matej Žvan in naše sanje so splavale po vodi. Potrebno je bilo počakati na novo sezono. Učili smo se na lastnih napakah in nikoli nismo vrgli puške v koruzo. Zagnano smo se začeli pripravljati na sezono 2000 ter še okrepili naše moštvo. Sotekmovalcev nismo podcenjevali, nikoli pa se jih nismo bali. Naši vozniki so se borili hrabro, predvsem pa sem ponosna na njih, ker so se Jure Fortuna, star 10 let, a uspešen na državnih tekmovanjih borili športno, ter so vse svoje prigarano znanje pokazali na tekmovalnih stezah. Po nekaj tekmah smo ekipno prišli v vodstvo in do konca samo še povečevali prednost. Starši se še kako zavedamo, da nam šport pomaga vzgajati naš mladi rod, zato smo jim pripravljeni stati ob strani. Zmagovalno ekipo so sestavljali naslednji vozniki: Uroš Nastran - 80 ccm, Marko Jaušovec -125 ccm, Janez Juhant- 250 ccm. Člani našega kluba so dosegli na državni in mednarodni ravni vidne rezultate: - Marko Jaušovec -1. mesto državno prvensto 125 ccm, 1. mesto Pokal Alpe Adria, uspešno je nastopil tudi na pokalu narodov v Franciji - Uroš Nastran - 2. mesto državno prvenstvo 80 ccm, 2. mesto v Pokalu Alpe Adria - Jure Fortuna - 3. mesto državno prvenstvo 65 ccm podmladek, 3. mesto Pokal Mc Donalds. To so rezultati, na katere smo vsekakor ponosni, vendar ne počivamo na lovorikah. Naši tekmovalci so se z optimizmon začeli pripravljati na novo sezono, ki se letos začne 25.03. v Oseku pri Lenartu. Še naprej se bomo borili za vrh domačega državnega prvenstva v najelitnejših razredih moto krosa, na evropskih dirkališčih se bomo postavljali po robu močni tuji konkurenci, mladi upi pa bodo pridno zbirali izkušnje in uspehe v manjših razredih. Srce našega kluba, okrog katerega se zbirajo mladi zanesljivi upi ter črpajo njegovo znanje in izkušnje, pa je vsekakor veliki motokros entuzijast in neutrudni borec Alojzij Fortuna, zato, Alojz, ti hvala! Zahvaljujemo se Sitotisku Praznik, dnevnemu baru Pri dedu Germovšku in Gostilni Javornik za pomoč pri organizaciji. Katarina Fortuna V nedeljo dne 24.09.2000 smo lovci Lovskega društva Velika Loka, navkljub slabemu in hladnemu vremenu izvedli interno strelsko tekmo za pokal društva, katere pokrovitelj je bilo podjetje ARBA iz Ljubljane. Predstavnik podjetja Janez ŠIMENC je napovedal, da bo tekma tradicio- nalna, česar se vsi strelci veselimo. Tekme se je udeležilo 34 članov, ki so se pomerili v kombinacijskem streljanju in sicer z malokalibersko puško repetirko kalibra 22 LR v tarčo srnjak, na razdalji 35 metrov ter šibrenico v streljanju glinastih golobov. Med povabljenimi so bili tudi gostje in V1. ligi se vse do zadnjega 10. kroga ni vedelo, kdo bo prvak. Tekma za prvo mesto je bila med ekipama Mirna Interflash in Trgovino Marina iz Velikega Gabra. Končala se je z zmago Interflasha s 5:2. Moštvo Trima l,ki je vodilo večji del prvenstva, je v odločilni tekmi premagala ekipa Avto Klemenčič iz Velikega Gabra z 2:1 in je tako osvojilo drugo mesto. LOVSKA DRUŽINA VELIKA LOKA sicer komandir področne policijske postaje Franc KONCILIJA in predsednik KS Primskovo Ivan VID-GAJ. Vsak tekmovalec je pričel s težjo panogo glinasti golobi, pri čemer so bili takoj znani favoriti . V streljanju glinastih golo-bov je Stane ŠLAJPAH, kot izkušen tekmovalec zasedel prvo mesto. Pobiranje pokalov za prva mesta mu ni tuje, saj je v lovski regijski ligi trap med seniorji skupno na prvem mestu . Drugo mesto je zasedel Andrej KRAVCAR ter tretje Alojz ZAJC. V streljanju s klasično malokalibersko puško repetirko pa je prvo mesto zasedel Marjan BLATNIK, drugo mesto dolgoletni predsednik društva Stane KOZLEVČAR ter tretje mesto Beno KOZLEVČAR. Vsi so iz rok pokrovitelja prejeli medalje. Pri podelitvi pokalov v kombinaciji pa je bila razvrstitev malce drugačna in sicer je prvo mesto zasluženo zasedel Stane ŠLAJPAH, drugo mesto Marjan BLATNIK ter tretje mesto Andrej PANGERC. Že med tekmovanjem so se gostje in tekmovalci lahko podkrepili z lovskim golažem, kuhar Božo JERČIČ naš dolgoletni prijatelj, pa je pripravil tudi meso z žara. Skratka bilo je prijetno vzdušje in vsi smo bili mnenja, da je organizator Ernest MEŽAN kot dolgoletni strelski referent, skupaj s pomočniki tekmo dobro izvedel. Na strelišču poleg lovske koče je pred časom potekalo že več tekem, med drugim tudi tekma ZLD Novo mesto v streljanju glinastih golobov, torej imajo takšna tekmovanja že tradicijo . Koča, ki v Zagriču pri Primskovem stoji že dobra štiri desetletja , je bila že večkrat povečana in temeljito obnovljena, zato bi s spalnimi kapacitetami in večjo lovsko sobo ter hlajeno kletjo z lahkoto sprejela vseh 66 članov lovske družine hkrati. Člani pa niso le skrbni upravljalci koče ampak upravljajo tudi s približno 3700 hektarov lovne površine, ki obsega strnjene gozdove, pašnike, vinograde in delno obvodne površine. Območje lovišča je v osmih krajevnih skupnostih in dveh občinah in sicer Trebnje in Litija. Stalež divjadi natem območju je skladen z gojitvenimi smernicami , pri upravljanju pa dobro sodelujejo z občani in zlasti s kmetijskimi proizvajalci. Lovci so prepričani, da je medsebojno zaupanje in spoštovanje edini porok za uresničitev zastavljenih nalog in ciljev , kar je tudi doslej dalo največ uspehov._IgorKOZMELJ MIRNA INTERFLASH OBČINSKI PRVAK V športni dvorani Trebnje je končano tekmovanje v dveh občinskih ligah v malem nogometu. Na tribune so v sklepnem delu »žogobrcarji« pritegnili kakih 200 gledalcev. Tako mali nogomet v naši občini dobiva vse več športnih privržencev. Ekipa Urbič je z lahkoto odpravila zadnje uvrščeno Mesarijo Cvetan (ki tako zapušča ligo), z izidom 7:1. LESTVICA 1. LIGA: 1. MIRNA INTERFLASH 19 (38:23), 2. TRIMO I 17 (32:23), 3. TRG. MARINA 16 (33:30), 4. URBIČ 15 (34:21), 5. AVTO KLEMENČIČ 12 (20:20), 6. MES. CVETAN 4 (18:57). V 2. ligi je Trgovina Slonček iz Šentlovrenca bila daleč najboljša in z 39 točkami osvojila naslov in se uvrstila v prvo ligo. Drugo mesto je pripadlo »Hribarjevim gostincem« z 31 točkami, prav toliko jih je zbrala ekipa Twin piksna na tretjem mestu. Izidi 14. kroga: Trimo ILPonikve 3:3, Gostinstvo Hribar:Kozjak 11:1, Pis-kar:Twin piksna 1:4, Trgovina Slonček: Pam4:2. LESTVICA 2. LIGA: 1.TRG. SLONČEK 39 (78:21), 2.GOST. HRIBAR 31 (69:32), 3.TVVIN PIKSNA 31 (53:25), 4. PONIKVE 22 (38:40), 5.TRIMO II 14 (27:39), 6. PAM 13 (29:50), 7. PISKAR 12 (30:63), 8. KOZJAK 2 ______ (14:70). SL Ak JjHh&jSjjjlfc, Tekmovanje je us- 4 I pešno vodila Športna zveza (predsednik BuH^HNiko Goleš) z odbo-^ I rom nogometnih sod- nikov Trebnje. Na sliki: zmagovalna ekipa Nogometnega kluba Interflash iz Trebnjega stojijo (z leve proti N. G. desni) Boštjan Kolenc, Goran Smuk, Borut Kulovec,_ Bojan Juršič, Dejan Smuk, Nikica Božovič; čepijo Marko Kolenc, Igor Kolenc in Simon Slajkovec.__________________________