Razne novice. * ImenOTanje. Dr. Habart pl. Karnicnik, sodnik r Ptaju, je imenoTan ministrskim podtajnikom v prarosodnem ministrstvu. Kanonik J. Kav616 zapusti gimnazijo. 3Te dni se je poslovil učiteljski zbon imapriborske. gimfnazije od svojega priljubljenega, zvestega tovariša &. g. Jakoba Kavčiča, ki je bil imenovan Že 14. februarja 1909 za kanonika lavaptiaske Skofije. Gospod kanonik 3» KavčiS je sodeloval prav vspešno na slovenskih ivsporednicali, odkar te obetojijo, torej 18 let Dasira^Tio ekronmega značaja, ki se ni vrival nikdar v ospredje, lahko rečemo, da ie bil on dika pro fesorskega zbora. Priboril je temu tudi vgleda s svojimi temeljitimi razpravami, kakor na primer y, programu ^Značaj" in pa v ^Voditelju* z raznimi spisi. Protesor Kavči6 je bil za slovejhske dijake pravi oče. Koliko dobrega je storila njegova darežljiva roka slovenskim diiakom! Koliko elovenskih deCkov, ki so zgrešili pravo pot, je dovedel prol. KavčiČ z lepo, mirno in ofietovsko besedo in očetovsko skrbjo k pravemu življenju! In to je razumel prol. Kavčič: ycepiti mladini epoStovanje do bližnjega, »poštovanje do starišev, učiteljev in v prvi vrsti BpoStovanje do sv. cerkve in svojgga mileg(a naroda. Mesto, katjpsrega Je zavzemal med slovenskim dijaStvom, je tudi naj- važnej@e; in kakor kažejo oti r.ekdaj vspelhi, je Itemu mestu bil prof, Kavfiifi popolnoma kos, da, še ve<3, storil in dosegel je, kar se ne bode posrečilo vsakomur. ^lovefn^ki oddelM na, gjpunazijj zgub?,jo zares svojega oSeta, svojega najboljšega zagovornika in dobrotnika. Gospod kanonik naj eprejme v zahvalo svojega vspeSaega in požrtvov)0,]jiega delovanja največje priznanje spodnještajerskega ljudstva in najiskrenejše želje, da mu Bog- poplača njjagov obili trud in ga ohrani Še mnojgia Jieta, na tem1 feast^iem mestu, katerega zavzema odslej. Iz sodne službe. Preetavljeni so sodniki dr. Ludovik Easpar iz Pliberka v Cmurek, dr. Ivan Premšak iz L»Skega v Maribor, dr. Karol Weingerl iz Ljutomera v Ptnj, dr. Friderik Kratter y Laško. Sodnika sta postala avsknltanta dr. Rndolf Sehmidt in dr. Izidor Fnchs. v * Iz finančne Slnžbe, Deželno finančno ravnateljstvo za Stajersko je prestavilo finančnega tajnika Adolfa Klodiča viteza pl. Sabladoskega iz Ljntomera v Brok ob Muri. Za vodjo davčnega referata okrajnega glavarstra v Ljntomeru je pozvan fiinančni konoipist dr. Žiga pl. Semetkowski iz Celja. Davčni upravitelj Rudolf Ulm, ki je prestavljen iz Konjic v Ljntomer, naetopi svojo novo službo začetkom avgnsta. * Za dijaiko kubinjo v Mariborn so darovali sledeči p. n. dobrotniki in dobrotnice: Zacherl, učitelj, nabral na srebrni poroki Jsneia in Marije Črček v Podgradjn 6 K 40 v; Fisolitsch Ela, učiteljiea, 10 K; mariborski bogoslovci ob goda m, g. ravnatelja 10 K; Jožefa Sparavec v Podori, nabrala na veselici dne 4. jnlija 20 K.  ¦ Vsem dobrotnikom in dobrotaicam za mnogoštevilne podpore v teku šolskega leta 1908/9. stoteri Bog plati! Pred ¦ stojništvo dijaške knhinje v Mariborn se toplo priporoda tndi za novo šolsko leto cenjenim dobrotnikom in dobrot-  j nicam, da se velikodušno spominjajo ob raznih p-iložnostih  ; blagodejnega zavoda. Uboštvo zned našim dijaStvom je veliko in marsikateri nadepolni mladenič bo moral popustiti  ; nčenje, če bi obeda v dijaSki knhinji ne dobival. I * Romarski vlak v Marijino Celje vozi dce 9. avgasta t. 1. iz Maribora po sledečem voznem redu: Iz Maribora j odide vlak ob 10. uri 50 minut ponoči; iz Pesnice oi 11.  1 uri ponoči; iz Št. Hja ob 11. uri 14 minut ponoči; iz Špilfelda  j ob 11. nri 21 mmut ponoči. Vsem dosedanjim romarjem je ) še gotovo znano, kake sitnosti so bile na ozkotirni železnioi j od Kapfenberga do An-Seewiesen, ker železnica nima za- \ dosti vozov. Da se ognemu tem sitnostim, se letos peljamo * v Neuberg, ker nam'tam ni treba nikjer prestopati, ampak | nas vlak pelje i% Maribora naravnost na zadnjo postajo. ; Letos torej ne bo nobene stiske kakor prejšnja ' leta. Ib Nenberga imamo potem dobrih 7 ur peš v Marijino ; Celje in sicer po lepi poti. Nazaj se vrnemo dne 12. avgusta. l Iz Neuberga pride vlak v Maribor ob 6. uri 33 ] minnt zvečer. Romarji se lahko z rečernimi vlakl odpe- | ljejo proti Ljutomern, Celju in proti Koroški. Vozne cene I so enake za vse postaje od Maribora do Spilfelda. Voinja | stane iz Maribora in nazaj v III. razreda 9 K in II. rai- I redtt 12 K 30 v. Romarji, ki težko hodijo, se iz Neuberga 5 v Marijino Celje lahko peljajo % vosom. Voz iz Neuberga <<  v Marijino Celje stane za osebo 5 K in ravno toliko tadi [ iz Marijinega Celja nazaj v Neuberg. Karte za vlak se na- ' ročajo edino 1 e pod naslovom: Romarski odborVjjj Mariborn, Grajska nliea, št. 2. V Mariborn se karte \ lahko kupijo v Tiskarni sr. Cirila. Kdor se hoče od Neu- 3 berga naprej peljati z vozom, naj to pri narodila karte ii- ) redno j>ove ter priloži za en prostor na vozu 5 K za vožnjo 1 tje, in če se hode peljati tndi iz Marijinega Celja nazaj v ¦ Neuberg, drngih 5K za vožnjo nazaj. Kdor si voza ne \\  naroči naprej, ne bode mogel lshko dobiti prostora. Karte ; 86 pošljejo le proti predplačilu. Na vlaku se dne 9. avgusta karte ne bodo več dobile, zato si naj rsak romar karto pravočasno naroči. Naročila na karte moramo imeti najpomeje dne 5. avgnsta že v rokah, da jih romarji pravočasno še dobijo. — Romarski odbor, Maribor, Grajska nlica št. 2. * Romaraki vlak k Mariji Pomagaj na Brezje. č. gg- dnšne p»stirje ponovno proaimo, da doposlane lepake prilepyo, na romanje y cerkvi opozoryo, ndeleženoe zbirajo in vozne karte skupno naročijo, ker nam 8 tem prihranijo mnogo nepotrebnih stroškov. Proeimo jih tndi, da se po moinoeti ndeleže romanja in pomagajo izpovedovati. Letos dobijo romarji sporoin na romanje in vspored še le na vlaku. Romarje še posebno opozarjamo, da ae letos na vlaka ne bodo dobile več karte, kakor lani, ker moramo vse neprodane karte pred odhodom rlakov y Brežicah in Celjn oddati ali pa jih plačati. Vsak si torej naj pravočaeno naroči karto. Posebno opozarjamo romarje iz brežiikega okraja, da si karte lahko kapijo in po požti narodijo tadi pri t16. g. FrančiSkn Špindler, kaplana v Brežicah. Denar za vome listeke se torej lahko tndi nanj pošlje. Vozni listeki za »eljski romarski vlak se pa po pošti narodijo le pod nasloTOis: Romarski odbor v jj  Mariboru grajska ulica št. 2. V Maribora se lahko I oeebno kupijo tudi v Tiskami sv. Cirila. Kakor vse kaž«, ] bode romanje reličastno, kajti zuiimanje je velikansko. ¦ Romarski odbor. ii * Zanpnikom S. K. Z. Pretedeni teden smo razposlaii ]]  naSim glavnim sanpnikom brošnre: ^Staroatno zavarovauje", 11  katere naj blagorolijo brezplačno razdeliti msd nde S. K. Z., \\  ki 80 do sedaj TStopili in vplafiali vdnino. Imena ndov 11  dotične župnije se nahajajo na posebnem lističn, ki je jj  pošiljatri priložen. Ako smo mogoče koga prezrli ali po- ¦¦  slali premalo knjižic, nam naj to blagoToli po dopisnici ''  naznaniti. C. g. tanpnike proaimo, da to priložnost vpo- 11  rabijo in nabirajo novih clanov in članarino za 1. 1904). !! S. K. Z. ;; Zaupnica ,,SloTenskema klnbn". Odbor nKatol. političnega in gospodarskega društva za Slovenc« na Koroškem" je sklenil pri seji, dne 8. t. m., soglasno aledečo zanpnioo sloven?kim poslancem t jSlovenskem _lnbntt: Odbor rKatoL političnega in gospodarskega draštva za Slovence na Koroškem" odobrava odlodno taktiko ^Slovenskega klaba", 80 mn zahvaljuje za možat nastop, zlasti klubovemu predsednikn dr. Sušteršičn in poslancn Grafenauerja ter poziva klub, da zanpajoč na ljudstro, ki stoji za odločno slovensko delegacijo, vkljnb vsem ostndnim osebnim napadom nemških in slovenskih vladnih listov vztraja neomakljivo v boju za pravice slovenskega naroda. Zadrnžni tečaj priredi Zadružna zveza v. Ljubljani za duhovnike in učitelje, .Tegaj se bo vr- Sil drugi teden meseca avgusta. Udeleženci naj se čimpreje priglase in eventual.no izrazijo tudi svoje I /elje glede čas? 6e je primei-en in 6e ti kazalo, da I se vrši deset dni, ne pa samo en leden. Badenl nmrl. V pet«k, dne 9. jnlija je zadela kap bivšega ministr«kega predsednika Eazimirja grofa Badenija v vlaku, ko se je peljal iz Karlovih Varor proti postaji Krasne. Ko je prišel vlak na postajo Krasne, je bil Badeni že mrtev. Badeni je bil dne 2. oktobra 1895 imenovan od oesarja ministrskim pred^ednikom. Bil je do leta 1897 na knnilu vlade. Ko je izdal jeiikovne naredbt za Češko in Moravsko, so nastopili Nemci proti njemn v najljntejšem bojn. Temu navaln 86 je moral nmakniti 28. nov. 1897. * Krščansko socialna dtlmatinska stranka. V Splita se osnnje nova krš<5aasko socialna stranka in je bilo že več posvetovanj. Dnša gibanja je spliteki žkof Nakič, akcijo pa vodi prof. dr. Alfirevič. Stranka hoče raaširiti svoje delovanje na vse dežele, v katerih prebivajo Hrvatje. Bog daj svoj blagoslov! * S1oy. krič. soc. zreza — Zreza nar. društev! V nedeljo se je vržil v Celjn občni zbor liberalne Z^eze nar. drnšter. Udelešilo se je toga občnega zbora komaj 150 ljndi po porofiilu BN. D.tf, vsi ti večinoma iz celjske okolice, ki so pa tako rsako ncdeljo v Celja. Od dragod jih ni bilo mnogo in saj so tudi kar e»li sodai okraji, kjer te liberalne aveze ne poinajo. nZveza" šteje eedaj 73 društev, S. K. S. Z. 115, a vendar lahko rečemo, da ne štejejo niti čotrtino tega, kakor S. K. S. Z. Liberalna zveza namreč gteje le 25 bralnih društev, S. K. S. Z. pa 111. Pevski, tamburaški zbori, ki so pri nas odseki bralnih druStev, so tam posobna drnštva, vsaj v zapisniku liberalne zveze. K Zrezi so pritegnili še 8 požarnih bramb, 9 učit. društev ter 11 Ciril-Metodovih podrnžnic. Razven tega še je 8 raznih drašter, katerih imen, ali ne npajo, ali jih je sram povedati. To so menda ratni piviki kurzi, ki imajo vežkrat krrav konec. Ako bi mi po liboralnem ključn prifiteli S. K. S. Z. vse pevske zbore, tambaraške zbore, mladeniške zveze raivea 4 ganiostojmh, naše požarne brambe in draga podobna nepolitična drnštva, potem v enem tednu prekoračimo št. 300. Zato pa na« naj nič ne moti isto praiuo liberalao hvalisanje 0 njihorem isobraževalnem deln za narod! * B»j za Terski ponk v večnem Rima. V »Slovenskem Učitelju" čitamo: S svojo popastljivostjo so katoličani pod italijanskim solnoem prišli tako d&leč, da ponk kršdanskega nsnka v šolah ni reč obligaten. Minister Rava je izdal pač nkas, da morajo Solska rodstra oskrbeti prostore za versko poufievanje, ako dražinski očetje to zahtevajo. Toda Se to mryo bi framasoaska klika, ki faktično vlada celo v Rimn, rado odjedla, kakor nam kaže zadnja borba rimskih krfčanskib. staršev. Več tisoč očetor se je obrnilo najprej na cerkveno oblaat, kjer so svojo zahtevo izročili pismenim potom. ProSnja meSčanov ae je potem predloiila žnpanovi pisarai in sicer me»eoa novembra 1908 z» šole v okrajih Trastevere, meseca decembra in jannarja pa- še za drnge Ijndeke šole y Rimn Dolžnost mestoega sveta v Rimu bi »ila, da ustreže opraričeoi, na postavnem določiln sloueči sahteri in da odkaže primerne prostore za versko vigojo mladiae. Toda — kaj se zgodi? Protioerkreni blok, ki mn nadelaje bivši veliki mojster framasonski, jud Ernst Nathen, se za zakonito odredbo ni kar nid zmeail, ker mn je na tem, da popolnoma zatre verskt ponk. Pretkani Natfcan ni dal od sebe nobenega odgovora, daai se je opetovano dregalo, odlaial je in odlašal, da je poteklo ie skorsj pol šolskegn leta. Eo je bila napetost med mešč*ni žo prispela do skrajnosti, je odredil meetni sret, da morajo vsa šolska vodstra preskrbeti posebne registre, ka»or se bodo sapisarali starži, ki žele, da se bodo njih otroci nčili krSčanskega naaka . . . Prošoje do inpanst^a s tisoči in tisoči podpisor torej niso imele nič reljave. Židovstvo in fram&sonstvo hoče na ta način katoliške starše mnčiti ter zarladerati postavno zajamčene ngodnosti in prarice! Vrhunec zlobne nagajivosti io nestrpneg* sovraštva do katoličanstva pa je pokazala Natbanova drnžba s 4em, da je grajala nekatere iolske voditelje, ki so potom okroinioe po razredih dali otrokom oklicati, naj se zglaee starSi, ki žele za svojo deco verski ponk. Eaak nuglaa se izda tndi «a pouk v petju in risanju; za ta dva predmeta sme vodrtro p*č javiti roditelj»m, da poTedo sroje ielje, — glede krščanskega nanka pa Bog vanij ziniti kako besedo. Ukae se dA, — toda starši ne smejo zredeti sanj! Taka modroat poganja sanao v glavi židovskega framasona, ki ne more slišati nič o krščanstvu! Tako je torej tam, kjer zavlada lažnjivo svobodomiselstro. Želja in opravičena zahteva Bomes^anov, postava, ve«tao raroanje Solskih Toditeljev, vse kar ne slQži zatiranju kri&anstva, rse se tepta z nogami —! Nepojmljiro svobodomiselstvo! N* jeiika svobodo (zaee), v rokah verige (ca drnge). * Sestanek sloTeaskega katoliškef« narodnega dijaštra bo 30. in 31. avgnsta ter 1. septembra y Ljnbljani. Spored: Dne 30. aTgnst« ob 7. uri pozdravni vefier ? yeliki dvorani hotela ,Unioou. Dne 31. argnsta občni zbor BSloven8ke DijaSke Zveze". Ob 8. uri sv. maža v stolnici. Po maši zborovanje v veliki dvorani BUniona". 1. Oitanje sapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo drnStrenega odbora. 3. Poročilo reviiorjev. 4. Volitev novega odbora. 5. Spromenaba drnštveoih pravil in poslovnik. 6. Slndajnosti. — Po kosilu zborujeta do 4. nre odbora orgaaitscijskih -t>dsekov, nato se vrši predavanje: NaSe obrambno delo. vanje židovske in brezverske »žive roke" — ali pa da bi •nw a r»™-_«w i rr—.-.m r»v o __: __:--*-i:_i-! __* potlačili nemirno veat, ki jim očita, da so s pomofijo rmrtve roke" prišli do kraba. * V Ljnbljani prirede slovenski katoliški poslanci vseh dežel v nedeljo dne 18. julija ob pol deseti uri dopoldne velikansko ljudsko zborovanje, na katorem bodo pojasnili, zakaj 80 tako odločno naatopili proti sedanji vladi. Govorili bodo dr. Hušteršič, dr. Korošec, Roškar, Grafenaner, dr. Brejc, Fon, dr. Krek. * Vladno časopisje. BNarodni Dnevnik" vestno prinaša glasove iz vseh avstrijskih vladnih Hstov, čeških in nemških, ki so obrnjeni proti našim poslancem zaradi njila odločnega boja proti sedanji Stargkh-Hochenburgerjevi vladi. Sarno to zamolči povedati svojim čitateljem, da so listi vladni. Tor. A Ogrizek (^Zarja"). Ob 8". uri prijateljski večer gg. Btarejšin slov. kat. akad. društer BDanieea in »Zarje*. Dne 1. septembra: Ob 8. uri sv. maša v stolnici. Ob 9. uri začetek zbororanja v veliki dForani ^Uniona". 1. Slovensko vaončilišče in Jugoalovani. Tov. J. M*zovec (,Danicaa). 2. Profanna in teološka znanost. Tov. Ign. Oinahen, bogoslovec (Ljabljana). Popoldne ob 3. uri: 1. Zgodorina naše Ijndske izobra^be Tov. Ilc (^Zarja"). 2. Dijaštvo ia soeialno de!o. Tov. A. Veble (nDanioaa). Ob 8. uri zvečer: Eomerz v veIiki dvorani ^Uniona". * Ornštvom S. E. S. Z. opozarja vse svoje dlanice, ki še niao poravuale dlanarine za 1. 1909, da to blagovolijo y kratkem storiti. Več društev še ni narojilo obmejnega kolka. Dajte to storiti. Nobeno pismo naj ne gre iz rok brez obmejnega koleka. * V UTOdnem člankn razlagajo na§i poslanci razloge, zakaj 80 atali v odlodni borbi proti vladi, ki je natn Slovencem v narodnem in kmetskem ozira neprijazna. Radovedni smo, kdaj bodo liberalni poslanci izdali oklio na slorenako ljadstvo, ter se opravičili, da so pri proračunu drug za drngim bežali iz zboraice, namesto da bi nastopili proti vladi, sedaj na zadnje pa oelo delali očitno za rlado e tem, da so na vaeh potih ovirali naše slov. kmečke poslaoce. * VladinoTCl" so postali slovenski liberalni poslanei, ter se sedaj ponižno plazijo okoli vlade. Spozabili so se tako daleč, da hodijo k vladi prosit, naj jita daje orožje, da lahko nasto >ijo proti svojim sodrugom poslancem. * Potnina igra v Zrezi liberalnih društev tndi svojo ulogo. Kdo dobiva potniao ? Ali gospodje Lesničar, Spindler itd., kadar hodijo predavat? Ako je naše domnevanje opravičeno, potem se ne čudimo več, da so Lesnidarji, Spindlerji in drugovi tako navdušeni za Zvezo. * Hesto ženske jetniške paznice je razpisano pri ¦c. kr. okrožnem sodišča v Maribora. Prosilke za to mesto morajo biti avstrijske državljanke, stare najmanj 24 in ne nad 30 let, popolaoma zdrave in morajo imeti neomadeževano preteklost. Biti morajo brez oirok, ssinskega ali vdovskega stana, zmožne čitanja^ pisanja in račananja, rofinih žensfeih del in slovenskega in nemškega jezika. S po- MariborsU okraj. Sklep na mariborski gimnaziji. Minoli četrtek je bil na tnkajŠDJi gimnaziji sklep. Vspehi so povsem povoljni. Eoncem šolskega leta je bilo 492 učeneer, med temi 197 Nemcey in 295 Slovencev. Z odliko jih je dovršilo leto 67, z dobrim vspehom 342, s splošnim vapehom 24, z nezadostnim vspehom 41, posknšnjo jih ima 13, razreda jih ni dobilo 5. Vsprejemne skušnje so bile 8. jnlija in se bodo vršile se 16. septembra. Vsprejema nčence raynateljatvo ob 9. uri dopoldne (16. sept). Dmrl je v petek 9. jolija prejšnji žopan y Maribora, inženir Aleksander Nagy y starosti 75 let. Mariborškema mesta je naMoval 16 let kot župan. Mestni svet ga je imenoval časttiim meščanom in imenoval tudi eao ulico po njem. Nagy je delovai kct inženir dolgo časa v inozemstva, posebno na Tarškem, kjer je bil odlikoyan od sultaaa z Medšidije redom. Pogreb Nagyjer je bil v nedeljo popoldne. m Jarenina. G. Jakob Zapanič, žnpnik v Gotovljah, je daroval tukajšnjemn bralneam drnštvu 10 E. Za velikodušni dar izreka najsrčnejšo zahvalo odbor! m Jarenina. Zadnjo soboto jo y mariborski bolnišnici umrl vsled prehiajenja dika in pono3 jareninskih , , , ,. - . -, - , fantoy, Lojze Veingerl. Še le par ur pred smrtjo so ga pri- potrebmmi dokazili opremljene prošnje, v katenh se mora pdjali _ rešilnim vozom v bolnišnico, odkodergaje y torek posebej opomniti tudi morebitno sorodstvo s kakim urad- j zjutraj mrtvaški voz zopet pripeljal y rojstno faro, kjer ga mkom, slugo ali jetniSkim paznikom sodisča, se morajo pn -e od farne .fl spremljaia nebrojna množiaa ljndstva  tem predsedstva vložiti. Da postane nastavljena za jetniško | k večnemn p06itku. Kot veren, naroden m'adenič pač pazaico, mora biti najaianj eno in največ dye leti za po- j zasluži da _j m { Msianio za vzgled, ter mu ohra- Bknjnjo pomožna jetniška pazuica. Pomožne jetmške pazmce | nj:Q hva]ežen spomin dobijo na dan 2 K.40 y plače. Jetaiške pazmce dobijo j m št. Lenart T Slov. gor. Pri takajšnjem letne PJa6e 8M K^ ki« po^ša. po^lS slažbemh WA na | okrajn Ma je la80m uradnega lista razpiflano pisarmškega pomočmka. 1000 E in po nadaljnih "15 slažbenih letih na 1200 E. Imajo pravico do aktivitetnih doklad in do pokojaine. — Blovenke, ogiasite se za to mesto! * Veseli pojati med kranjskim učiteljstTom. Pred kratkim so btli še skoraj vsi kranjaki ufiitelji člani BU6iteljske zveze:<, katere glasilo je zuani protiverski list nU6iteljski Tovariš", v katerem imata glavno besedo hberalna učitelja Gangl in Luka Jeleno. Ona peščica pogamnih nčiteljey, ki se niso hoteli adati uprav diyjemu terorizma Zvezarjev in so bili včlanjeni y BSlomškovi zvezi" krščanskoBaislečih uditeljer, so morali veliko pretrpeti. Sam deželni šolski s?et je pomagal preganjati nSlomškarjea. Zvezarji niso hoteli niti občevati s Slom^karji, imenovali so jih sramoto učiteljskega stanu in so jih ovajali pred predstojniki. Zrezarji so ae pa tudi izrekli na svoj.h vsakoletnih dknpščinah za brezversko Šolo. Sedaj je pa kar naenkrat začelo pokati y tej, nekdaj tako mogočni ztezi. Učitelji, ki še ciso zamorili ysega krščanskega duha v sebi, so začeli uridevati, kam jih vodita Lnka Jelenc in Gangl, spoznali so, da kot zvezarji igrajo le ulogo suženjske stafaže crkajoči liberalni slranki, zadeli so se oproščati terorizma ia posledica je, da so vrste Zvezarjey redkejše in redkejše, med tem ko nstanavlja nSlomškcya zveza" te dni v kratkem času že drngo podražnico. V ssmi Ljubljani, kjer je mestni šoleki svet popolnoma liberalen, je že večina nditeijstva v BSlomškoyi zye*iu. Sedaj, ko je terorizem razbit in ko se kranjsko učiteljstvo postavlja na lastne noge, je npanje, da bo kmala večina kranjskega učiteljstva v BSlomškoyi zvezi". To bo ljndstvu in učiteljstvu samemu v korist. — Eedaj pa pride naše štajersko učiteljstTO do istega spoznaDJa kakor kranjsko? Upamo, da bumo čez 50 let lahko konštatirali preobrat y mišljenju tndi našega učiteljstva. * Sloga nas y zadnji stevilki opominja, da bi se naj raje brigali, da bi naše narodno delo v mariboržkem, marnberškem i. t. d.okrajn imelo več trajnega uspeha. Prijazni tetki bi povedali na uho, da naj raje prime mariborako li- I beralno bando in yečnemičinarja Enkovca, ki so coklje pri i narodnem delu v teh krajih. Ti so že mnogo pokvarili in \ zato 80 y resnici potrebni, da se jih nradikalna" Sloga i spomni. Šele, ko bodo te cokljo v narodaem delu odstra- ; ajene, lahko pričaknjemo trsjnih uspehov! .; * Liberalni časopisi nNotranjec", BBelokranjeo" ia BNaš Listu so prenehah izhajati. Mesto teh bodo kranjski liberalci izdajali nov list z imenom ^Slovenski dom". Vsi , pošteno misleči, krščanski Sloyenci bodo list takoj poslali Dazaj. Mi imamo svoje liste in ne potrebujemo drngih liberalnih cudj, ki ne znajo drngega pisati nego zabavljice na vero in dnhovnike. * Dijaške nstanove na Češkem, ki so jih natanovili katoliški dnbovniki, znašajo 2,974 352 kron. Ako računamo, ) povprečno 400 E na enega štipendiata, omogočili so češki i kntoliški dnhovniki štndijo 246 dijakom. Niso sieer vsi štipendiji tako visoki, a vendar tvore izdatno podporo za dijaka. Eakor se iz tega vid>, vrača katolški dnhovnik ljudstvn to, kar je od ljadstva eprejel, in to ne le v obliki štipendijey, temveč tudi v dragi obliki: knjižnice, dobrodelna drnštva, podpore bolnišnicam, nstanove za reveže itd. In c. kr. mesto m Hotinjavas. Prijetno zabavo nam je oskrbela minolo nedeljo naša požaraa bramba. Kakor vsako leto, priredila je tudi letos veselieo, ki je izborno uspela. Ne le iz bližine, temveč tudi iz daljnih krajev je prišlo mnogo ljnbih gostov. V lepem številu je bil zastopan mariborski rOrel", istotako pevski zbor S. E. S. Z., kinasje s syojim izbornim petjem naravnost očaral. Govorili so: Dačelnik požarne brambe, ki je pozdravil navzoče in povdarjal vez med mestom in kmeti, poslanec Pišek, ki je napil telovadnemu in pevskemu zbora ter pozival mladino k organizaciji, g. nadrevizor VI. Pušenjak, ki je pohvalno omenil delovanje požarne brambe v Orehovivasi, jedine s slovenskim poveljnim jezikom v mariborski okolici, in slivniški mladenič Kolraan, ki je v jedernatih b&sedah orisal boj Slopencev v Št. Ilju in prosil navzoče, da po svojih močeh prispevajo za šentiljski dom. Tej prošnji so se tudi vsi navzoči radi odzyaH, le liberalni nčitelj Poljanec ni hotel ničesar darovatt. Šentiljski Slovenci si bodo njegovo naklonjenost do njih prav dobro zapomnili. m Fram. Vrlema narodnjaku H. tStavbar je žena poyila dva dečka, ki jn je dal na praznik sv. Cirila in Metoda krstiti na imeni Ciril in Metod. — God sv. bratoy slovamkih &o je po vsej župniji slovesno obhajal, zlasti na predvečer je žarelo veliko kresov in strel sa je razlegal čez dol in gor6. — Mrličev že imamo 38, toliko kakor lani celo leto. Vzgledni Marinovi rodbiai je umrlo v enem mesecu pet otrok: 1 vzorna 14 letna šolarea in ravno tako pridni šolar, ena šest letoa sestrica — vsi trije za škrlatico, dva manjša otroka pa za drngo boleznijo. Ti ljubki otročidi so pokopani pa vrsti drug poleg drugega. Skrlatica se ni razširila. — Vkljnb velikemu žtevilu mrlifiev imamo vendar 18 rojenoev več kot mrličev. Poročenih je že 9 parov. — Framski vinogradi kažejo čndovito lepo, tako da bo letos mnogo več pridelka, kakor lani. Imamo še mDogo vina, a prodati ga ne moremo. Opozarjamo zlasti preč. dahovščino po Štajerskem in Eoroškem, naj vendar knpnjejo naša vina, ne pa istrijan^kega, italijanskega in tirolfkega ali celo ogrskega. Tudi naj ne kupnjejo od vinskih trgovcev, ki nimajo zanesljivega vina. Edor želi knpiti dobro vino vsake vrste: izabelo, namizno in pa izvrstno, naj se obrne na žnpni urad y Framn. — Sena smo dobili inanj ko lani, npamo le še na obilnejšo otavo, sicer bo zopet veliko pomanjkanje. Polje pa nain jo dohrotni Bog bogato blagoslovil, vsi sadeži izborno kažejo. Jabolk. imamo prav malo, pač pa bo veliko hrušek. — Šolske počitn;c6 se začnejo 15. avgusta v Framu, na Planici pa 1. scpterabra. — Anino, god farne patrone obhajamo letos 25. jnlija. m Selnica ob DraTi. Naša hranilnica in posojilnica je odstopila od celjske Zadrnzne zveze k Ijnbljanski. m Selnica ob Dravi E zadnjemn dopi»n od ta moramo pripomniti, da ima g. Žnnko v zalogi tndi vžigalice: V korist obmejniin Slovencem. Slovenci, sezite po teh vžigalicah, vse drnge odklonite! m Od nekod izpod Pohorja. Umrl je 10. t. m. velik neprijatelj cerkve in dnhovSčine, a velik prijatelj rŠtajercaa. preobrnil in nič bolj ni želel, kakor, da ga je dnhovnik vedkrat obiskal, kar se mn je drage volje storilo. m SIov. Bistrica. Dne 7. t. pri seji okrajnega zastopa je dobil Wiesthaler grdo zaušnico. Samovoljno je prepnstil vsak meseo pisarno okr. jcastopa za lntrovo slažbo božjo. Žnpnik Medved je ob koncn seje stavil predlog. naj okrajni zsstop ne dopnsti ved dvoraae za protestantovsko siažbo božjo. Wieathaler je zagovarjal SFOJe svojevoljno postopanje in se izgovarjal, pa bilje ves bled. Dobro ga je zavračal grof Attems. Za predlog so glasovali: Grof Attems, Rudolf Eae, Iiojnik, Aner, Hrastnik, Bodovšek, Medved, Mlaker, Novak, Zafošnik. Tiho so pa bili Stieger, Erautsdorfer in drngi. Čadno, Stieger in Erautsdorfer vendar živita od katoličanov, protestanti jima bore malo dajo zaslažit — in vendar jim je prav, da ae širi v Slov. Bistrioi kriva vera. To je hraležnost teh dveh trgovcev, ker njim katoličani dajo toliko skupit. Pa čeravno je bila njihova roka trda, da bi se vzdiguila — je vendar predlog sprejet in zanaprej se mariborski Mahnert ne bo več šopiril v pisarai okr. zastopa! Wiesthaler pa joče . . ! Ne boš Jaka! Pride račun tadi za Wieftthalerja! m SlOT. Bistrica. Dne 6. t. m. je imel okrajni zastop plenamo sejo. Po seji so se zastopniki o sklepih zastopa pogovarjali in iz njihovih pogovorov smo aledeče posneli: Znpnik Medved je poročal kot pregledo/alec račanov, da ao aicer račani pravilno sestarljeai, t. j. za vsak izdatek ima odbor tadi pobotaioo, da je pa ravnanje Wiesthalerja in odbora nepravilao in protipostavno, ker je izdal precej denarja, ne da bi imel za to dovoljenje okrajnega zaatopa. Tako je bilo za leto 1908 v proračuna za posip cest 18728 K, a v resnici te svote ni izdal, ker ni dal posipa navoziti na oeste za to leto ni6; le kakih 1000 kron se je izdalo za posip, a 17728 E je izdal Wiesthaler za drnge reči, katerih ni bilo v proračann. Nadalje je postavljeao v proračanu za leto 1908 za novi most čez Ložnico 17.840 K — a moat se to leto ni delal; ta denar bi se bil moral prihraniti za prihodaje leto. A denar se je izdal za druge reči, ki niso bile v proračunu in za katere izdatke okr. odbor ni imel privoljenja. Torej je Wiesthaler izdal okroglih 35 000 E za redi, katere niao bile preliminirane. Eo to slišim, se začndeno vprašam, kako ie to mogoče? Ali ae v okrajnem zaatopu nihSe vež ne zgane? Ali sme Wieathaler delati, kar se mn poljnbi? Eje pa so tiste izredne potrebe, ki bi tak izdatek opravičevale ? Ali je zemija cele kose oest požrla, da bi bili morali popravljati? Ali se je kaj novega napravilo ? Nič in zopet nid...; šle so kronice, nazaj se vefi ne vrnejo...! Ali se v okrajnem zastopu res ne najde 17 Nemce? in Slovencev, ki bi se poatavili po robu temu človeku, ki tako samovoljno postopa ? Če jih ni, potem je žalostno! Potem bomo pnhodnjič volili ženske y okrajni ztvstop, te pa ne bodo pred Wiesthalerjem trepetale! Wie8thaler je protestiral ves bled, ko mu je župnik Medved to slabo gospodarstvo odital, ter rekel, da se v« izdatki ne morejo žn naprej videti Res je, to priznamo ia podpišemo vsi, da Wiesthaler naprej ne vidi; vsled tega pa tudi ni spoaoben za načelnika, ker se vreže kar za 35.000 E. Vsak priprost župan ve, kar bo potreboval prihodnje leto, le naš Wieathaler — o. kr. notar — tega ne zadene! m Sv. Lenart v SIov. gor. Za tukajšno šolarsko knbinjo so darovali sledeči gospodje: G. notar Štupica 10 K iz sodsijske poravnaTe; šentleuartsko uditeljutio GK; iz nabiialnika pri trgovcn g. Zemljiča se je rzdignilo S E. Bng plati! m SlOT. Bistrica. Pri aarodni slavaosti izobraževalnega društva 18. jnl. t. 1. po večernicah gororita poleg slavnostnfga govornika profegorja dr. A. itfedrtd-a tudi žo poslacca Pišek in P. Novak, torej naj se v lastnem zanimanja vdeležite prireditre kar ntjveč volilcer iz bistriškega okraja. Posebno zanimivo bo tokrat poročilo iz državnega zbora. m Sentiljikl dan t Jarenini dne 8. avgnsta. Ta dan se vrši Teselica z gindališko predatavo, petjem, timburaajem, šaljivo poSto in srečolovom. Čisti dobiček je namenjen za šeatiljdki draštveni dom. Sloveaci, dne 8. avgusta vsi v Jarenino. ptujskl okraj. vendar se še najdejo ljadje, ki v peklenskem sovraštvu j Žirel je ailno pohujšljivo ter v divjem zakonn; vendar večpreklinjajo nmrt?o roko", le da bi no videli pogabno delo- j raesečna strašaa bolezen ga je pripogaila. Mož se je iz- p Ptuj. Tukaj imamo le eno slovenako trgovino s paplrjem, a še v tej pogoato zmanjka slovenskih tiakovia. Posebno narodnih kolekov skoro nikdar ni dobiti. Ne vemo, zakaj so za to bolj ne akrbi. p Ptuj. Kako žalostno ologo igra naš državni poslanee na Dnnajn! Okoli vlade plazi in nabira orožja za boj proti svojim tovarišem poslancem! Zakaj moramo ravno mi im^ti takega poelanca? Pozivljamo Ploja, naj vendar odloži mandat! Popolaoma se je ločil od avojih tovarišev že preje, toda sedaj je začol tndi javno proti njim delati s pomočjo vlade. Neljabo mu je, da ee drngi poslanci borijo proti vladi, ker prepušča bosanake kmete oderuhom; neljubo mn je, da še meja za rumunsko živino ni odprta; neljabo na je, da še balkanske države ne tekmnjejo z na*im kmetom v prodajanja pridelkor. Takega po3lanca moramo mi imeti. Ni čudo, da bo Ploja od vaeb straai zadnji 5as naganjali, naj odloži delegacijski mandat. Tako nezaupanje preneae le Ploj ! p N0T8 počitaice. Skoro v vseh žnpnijah ptnjskega okraja so letos uvedli apet jesenske počitnice, tako da traja letošnje šolsko leto ravno 12 meacev. Raiovedni smo, ali bo deželni šolski svet, ki je pred 2 leti katehetom vsled podaljšanih počitnic odtegnil reiuuneracijo za L4 dni, kaj storil, da se gg katthetom storjena krivica popravi! Drnštvo katehetov, kje si?! p St. Urban pri Pluja. Eot odgovor na nsildmarkino" (nemškoprot-atanstovsko) zborovanjo dne 6. janija v Gradcn, nabralo se je v naši žapniji za Bšentiljske brate Slovence", pri hlagosiovjenju križa g. Leber, Da vesrelici in zborovanju pri S?. BJfonku, na raznih goatijah in od posaineznih rodoljubov, sknpno 20 kron, in 88 poslalo v Št'. Iij. — V nedeljo 11. t. m popoldne blagoslovila se je ob veliki udoležbi naSih župljanov kraana novo zidana kapela ob vzaožju Ojstrovec na po3eatva vrlega g. Janez ~ar inrgoii :aclevi neke odstranjene auT se nam vredno na zmišljotine lažnjivega dopisnika, ki ga poznamo, danes odgovarjati. Storili bomo to ob primernem časn. p Vnrberg. Pri nas na Vurbergu prav dobro napredujemo v vseh ozirih. Posebno lep napredek se kaže tndi v naši posojilnici, kjer imamo sedaj me8eca julija v dveh uradnih urah 15.000 K denarnega prometa. Gotovo lepo spričevalo za našo župnijo. Iz Haloz. Sv. Ana je podrnžnica žnpnijske cerkve sv. Barbare v Halozah pri Borlu. Dal jo je zgraditi veliki oerkveni dobrotnik Franc Anton grof Saner, borlski graščak, ter 1. 1699 blagosloviti po opatu in generalnemu vikarjn Janezn Andreju Graffn. Cerkvica je jako prostorna ter Btoji na prijaznem gridku blizn Borla ob deroči Dravi, od koder ee našim očem odpre diven razgled na vse strani. Proti jngn vidiš na Hrvatakem Ivančico, Ravno goro, Brezno goro, Macelj, celo morje baloških vinorodnih gričev proti večern noter do Donatija, dalje Boč, Vitanjske planiue, za katerimi vzdignjejo sive glave Ojstrica in Grintovec, dalje zremo St. Uršulo, jnžno stran zelenega Pohorja, proti eeveru nad Mariborom Eozjak, t& katerim se skriva Galovec ob koroško - štajerski meji, celo pesniško dolino do nemške meje ob Ifnri, proti jutru pa nas pozdravlja jnžno hribovje Slovenakih goric noter do Ormoža. Tik pod nami pa se razprostira široo Ptnjsko polje, po katerem se kakor srebrna nit ob večernem solnca vije široka Drava. Na takem prostoru je zidana romaraka cerkev sv. Ane. Pravim romarska cerkev, ker še pred dobrimi 40. leti 80 se tja vršila vefija ronoanja pobožnih častilcev sv. Ane od vseh stranij: iz Hrvatskega Zagorja, eelih Haloz, Ptnjskega polja, Slovenskih goric, da celo od nemske radgonake meje so pohajali iskteni častilci sv. Ane. Eer se je pa takratno žnpniSče radi gotovih vzrokov ečasoma razrnšilo, zato se je večje romanje tekom zadnjih 40 let čedalje bolj opuščalo. A v ljudski daši se je še ohranila želja po romanjn k sv. Ani v Halozah. Zato je podpisani z velikanskimi stroški dal znova iz prejŠBJe raz?aline postaviti župnišče in ramarsko hišo in tem potom javlja častilcem sv. Ane, da se bode odslej vsako leto vršilo bogoelažje pri av. Ani, kakor pred 40 leti. Anino se bode obhajalo 3 dnij. Letos 24., 25. in 26. julija. Vsaki dan ee bodo slnžile bv. maše, romarji bodo tndi imeli priliko opraviti svojo pobožnost, ker bodeta te 3 dni najmanj 2 dnhovnika stalno pri sv. Ani. Tndi procesije se bodo slovesno aprejemale. Romarji dobijo prenočišče v romarski hiši, pa tndi v dolini pri dobrih kmetekih bišah. Za romarje bode vse oskrbljeno. Tedaj pa častilci sr. Ane ii raznih krajev, letos po 40letnem odmoru spet prvikrat na svidenje pri sv. Ani v Halozah! Gospodje dušni pastirji prej naštetih kraje? se uljndno prosijo, naj to nanovo oživljeno romanje veraikom rai prižnice priporodajo! Sv. Barbara v Halozah, dne 5. jnlija 1909. Janez Vogrin, žnpnik. p Sy. LOTreoc na Drav. polju. Šentlovrenski fantjo so se letoa res postavili. Na nabor jih je šlo 23 in 16 so jih potrdili. To je dokaz, to je znamenje, da pri nas mladini ne razjeda kosti stmpena pijača ptnjskih šnopsarij. Naii fantje 80 se aami organizirali in pomenili, da strnpa ne bodo pili ia z»to smo poncsni na korenjake. Naj se vrnejo spet nepokvarjeni nazaj od tam, kamor jih bo poklical ceaarski glas. TerbegOTci. (80. letnioa). Videli smo od vseh strani dne 28. pretečenega meseca na večer mnoge raznobarvne rakete, slišalo se je gromenje topičev ter lepo ubrana godba. Vse to se je godilo v proslavo 801etnemu veteranu Petru Znuderl, ki je dne 29 preteklega meaeca 80-to krat obhajal dan Brojega godovanja. Mož je bil leta 1849 r vojski pod vodstvom slavnega Radeckega. Prirgena je bila za ta dan poštena gostija. Zanimivo je bilo poslnšati še čvrstega in čilega starčka, ko je pripovedoval od hudih bojnih časov. Maraikateri je tedaj izdahnil svojo došo pod grozovito sovražno roko. Tadi našema veteranu so žrižgale smrtonoene kroglje krog hrabrega telesa. Pa božja roka ga je obvarovala, da ga nobena ni zadela, bil mn je milostiv, da je še krepak dodakal 80-to leto. — Bog ga obvarnj še mnoga leta t p Rogaška Slatina. Dne 9. julija popoldne je bila trojna nevihta. Na mnogih krajih je ndarilo, tako tudi v v hišo Franca Lipnika v Gradiškem doln. Trije otroci, ki so bili aami doma, so se skozi okno komaj rešili. Hiša je do tal pogorela. — V aoboto zjutraj je takaj naglo umrl častni kanonik in inpnik Jan Hatnk iz Dretone na Gornjem Ogrskem. Gotovo je bil poštena slovaška dn§a, ker pri blagoslovljenjn njegovega trnpla ni bilo nobenega madjarskega dnhovnika, dasi jih je več tukaj, pač pa več hrvašfcih. Trnplo so prepeljali v domadijo. Naj počiva mirno pod visoko Tatro, a doša nai prosi za elovaške mučenike na Ogrskem! Bog jim kmaln daj vstajenja daa! p Od Sotle pri Rogatca. Te dni se aklene na naših ljndskih šolah šolsko leto. To nam pove, da se bo šola pričela dne 15. septembra in da sklepi naših Bolskih svetov nič ne veljajo pri risokem deželnem šolskem sveta v Gradca. In kdo je tega kriv? Naši gg. ačitelji, ker ao se vsi iz rekli »oper jesenske poditniee. Mi nbogi knaečki trpini pa prosimo, naj doželni poslanoi S. E. Z. pri prvi priložnosti ostro poredo g. cesarskemu namestniku, da so učitelji radi ljndstva takaj, ne pa narobe. Ia če dandane-i vse soie delati štrajk, kdo bo pa nam starišem mogel zabraniti, da jeaent iato storimo in šele 3. novembra svoje otroke v Solo pošljc-mo ?! p Dljaška knhtnja v Ptnjn. V drngem polletju letošojega iolskega leta go d^rofali za to kohinjo: 800 K deželui zbnr štajerski, 20- K Hranilno in ponojilno druStvo t Ptuju, po 40 K: Okrajna poBojilnica t Ormoži in Posojilnica » Gornji Radgoni, 20 K Posojilnica v Frnma, 14 K Cilen&ek Mart n, prof. t p ; po 10 K: dr. Bramen, od- v..kojc Martin, c, kr. daTČai oficija), Jo». Komljanec, prof.,Lenart Fr., trgovski knjigoTodja, PeUršič Iran, trgOTec, dr. Ploj M=ro- ; bUt dvorni sTetoik, dr Sagtdin Šttfan, c. kr. godoik, o. SelinSek | Lucij, micoritaki k*plan, dr Bela Stuhec, zdravoik, Toman Janez, žup- ; pnik na Hajdina, Toplak Fr., c. kr. darčni upraTitelj, o. Vak8'lj Pij, ; minoriski kaplan; po 4 K; Stepic Ant., c. kr. Tišji daTČni upraTitelj ' t p.; 1 K Pinterič Alekgander, 2 K dr. Rozaa in Zupanc Jos, rinar- l aki iastrnktor, l'3O E Klenenčič Ivan, učitelj na Gcri; po 1 K: Brenčič Franc, Breniič Janez, Gojkovifi AntOD, Grfgorec Antcn, idravnik pri St. Marjati, Kolarič, Mahorič Anton, trgo»ec, Mikl, Murkcmč, PetoTar L., Porekar, TopcloTec, o Zobrer ManBvet, minortski kaplan; po 40 v.: Dogša M. 8t, PetroTifi, Rakuša Martin, Raknša Rudolf, Ravll, Šoštarič; 20 v Zoidarič Iv»n. Na goitiji Štefaua Turnika in Neže ŠlambergerjeTe y Gereči reai Be je nabralo 6 K. — Odbor se zahTal^nje za te darove v iinenu podpirane šolske mladine vsem p. t. dobrotmkom kar najiskrenejše. LjufomerskJ okraj. 1 Ljutcmer. Izjava. V sknpni Feji načelstva in nad zorništva Okrajne posojilnice ljatomerske se izjavlja, da so bili krivični napadi na nadzornika te posojilnice, Josip Earba ob času letcžnjega občnega zbora, da se je s tem agitiralo, da je on pretečeno leto bil za zvišanje procentov v neki skupni seji. Resnioi na ljnbo bodi povedano, da je ob časn denarnega poloma v Ameriki, tndi moialo mialiti na denarno gibanje vodstro Jjutomerske posojilnice, kakor so tndi to storili drngi denarni zavodi. V daljSem razgororu iBte seje svetoval je g. Earba, naj se v slnčaja potrebe procent zviša vlagateljem in zniža prosilcem oziroma ndom posojilnice. Eer ima itak poaojilnica v8ako leto oad 3000 E (v letu 1908 je znašal čisti dobiček E 3 833 43) čistega dobička in še zraven tega rezerve za mogoče izgnbe (v letu 1908 E 4.102 33) pa, ako postaja decar drag, se mora strankam ngoditi. Nasprotniki flEmečke zveze" so pa zadevo v svojo korist zlorabili za agitacijo in 8 tem agitirali, da s Earbom le proč, ker je za zvišanje prooentov, pa zgodilo se je n»robe. Toliko tistim v razjasnilo, kateri so krivi nauk poslušali, če prav je bil Earbov nasvet krivično tolmačen. Ako bi se bil uveljavil, bi bil v koriat podpornim ndom, to je vlagateljem, pa tndi poaojilojemalcem oziroma ndom poHojilniee. Naj pa presodi zdaj vaak sam in naj v drugič ne vernje lažiraznašalcem, kateri vedo ljudi zape. Ijevati, ne pa jim pomagati. — V Ljntomeni 1. julija 1909. Jožef Earba. — Reaničnost zgornje izjave potriujeta: L. Babnik, t. 6. načelnik, 0. škamlec, predsednik nadzorstva. 1 Eapela. Zemljič se v Slogi hrali, koliko glasor je dobil pri deželnozborskih volitrah. NajrajSe bi kar naznanil girSemu svetu, dajedobil vse glasove on. Nadalje piše Zenaljič v Slogi: Dejatvo pa je, da Roškar ni dobil y Radinoih nobenega glasn in da sem T vaeh oatalih občinah kapelake žnpnije dobil vedino glaaov nad Roškarjem. MarSčak voli y treh župnijah. Resnica pa je, da Zemljič ni dobil v vseh občinah večine nad Roškarjem. V tem, da trdi, da voli občina Murščak v treh žnpnijab, se pač zelo moti. ResDica je, da občina meji v tri žnpnije, a voli le v kapelaki žapniji. Žapan je v kapelski fari in volilo se je tudi v kapelski fari. Zemljič, kaj pa je Vaš poklic? Vam li ni obrekovanje tistih zaslužnih mož, ki st« ž njimi sknpaj aedeli v odborn S. K. Z, Ijabše sedaj nego kmetija ? Vam je vsak mlad, a ?i niste bili mladi, ko ste bili kandidat, Se bolj otrok proti zaslužnemn in izknšenema moža Roikarjn. Sedaj pa lahko še odgovarjate v Slogi, kolikor hočete. Odgovora je dovolj na razpolago. 1 Sv. Jnri] ob ŠCavnlcl. Tukajšnje bralno društro priredi t oedeljo lt-. t. m. reselieo z goTorom, petjem in gledaliSko igro nDeseti brat". Med odmori igra godba. Začetek točno ob 4. nri, blagajna ge odpre ob 3. uri popoldne. Za mnogobrojni obisk m pripoioča najaljndfleja odbor. Konjllkl okra^ k Sv. Knnigunda n. P. — Pončni shod. V našem izobraževalnem drtštvu se vrSe pončni shodi redno vsaki mesec za vae štiri atanove. Prva nedelja je dolodena za može. Tudi to nedeljo, 1. v juliju so se zbrali možje po večeraioah v bralni sobi. Tnkajšnji g. žnpnik omenja, da se je oakrbelo 10 knjig ,Večne molitve* z debelimi firkami", ter yabi može, naj se z veseljem zbirajo okoln tabernaklja, da se nasrkajo ljabenii božje, pognma in moči za vsakdanje boje, pokažejo pa tadi mladini pot po kateri ima iskati pravega, neskaljenega veselja ne v krčmah na plean in popivanju, kjer se zapravlja poštenje, 6as, zdravje in denar. Prva organizacija je verska, kjer te ni, nima stalnega temelja nobena drnga. — Na to se je obravnavalo za gospodarje važno vprašanje, kako naj bodo aarejeoe jasli na podlagi atrokovnjaškega članka v ,Domoljuba" 1909 št. 24. Moije ao z naniraanjem sledili koristnemn predavanjn ter končno tadi pritrdili, da ao najprimernejše nizve jasli 20 om od tal, ssj dobira živina naj bolj naravno hrano po pašnikih na tleh. Za to vprašanje 86 je pred vsem zanimal občinski odbornik Marko Eropej, ker spada to delo v njegovo stroko. Janez Potnik poda politični pregled. Omenja Slovanake Ednote v državnem zborn, obatrakoije proti vladi, odločnega koraka slovenakih poslancev, zlaati voditelja dr. ŠaSteršiča, da zabrani odernško banko, ki namerava uničiti bosanskega kmeta. Povdarja veliko delavnoit našega posl. Pišeka za kmetake težnje, zlasti živinorejo, kakor nam prifia jasno zadnja št. nSlo?. Gospodarja". Naglaša važnost našega časopi«ja ter pozira j navzoče, naj vsak naroči BSlov. Goapodarja". V »gled nam l naj bodo sooijaldemokrati, skoro vsak dela?eo je narcčen ! na soeijal. dem. liat. — V katoliškem časopisja je naša , moč. Naposled priporoča, naj se krepko oklepamo SIov. j Emečke Z?eie. Občinaki odbornik in načelnik oostnega odbora Miha Hren izrazi željo, naj ee vendar začne odlo6no delati na to, da se izpelje okrajna oeota k sr. Eanigundi, ,Eonjiskem okraja, ne dobimo pa za to moesmdemo mi na vrato? Ceatni odbor vloži takoj prošnjfr na okrajni zastop, da pošlje izvedenca, ki premeri prostor in napravi načrt za podaljšanje okrajne ceste iz Zreč k sv. Knnignndi. Po opravljeni običajni molitvi, 80 se možje razšli s trdnim sklepom, da pripelje vaak še enega tovariša k prihodnjemn poačnemu shoda. Cdjskl okraj. c Celje. Eakor se nam poroča iz Danaja, je dr. Eorošec v svojem govorn o manjšinskih šolah opisoval tadi razmere na alovenskih gimnazijekih razredih v Celju, ter posebno osvetlil llberalno delovanje prof. Jošta. Dobro bi bilo, da bi g. poalaneo svoj govor o tej zadevi priobčil in Ijndem pokazal, kako se dela na slovenskih razredih za liberalizem. o SliTnica pri Celjn. Notranjepolitični položaj. Dopisnik v zadnji številki N. L. sklepa v sroji modrosti, da so naš g. žnpnik pozabili, kaj so — namrefi duhovnik, ker so si na voliščn privošJili malo nasilnega agitatorja z» kandidata protiverake Narodne stranke, Jakoba Sumerc. Slivničani pa so vobče drngega mnenja: dnšni pastir bi se le tedaj oe zavedal, da je dahornik in kaj je kot tak storiti dolžan, če bi rairno trpel, da bi taki nadebndni mladeniči, kakor so Eomerc, Gabrov Tonč, Skaletov Miha, brihtni Vrhišekov Tonč in drngi javni organi Kurbnsove tajne politike, begali volilce. G. župnik niso hoteli na se vzeti sramote, da bi edini Slivničani radi pritiska teb. ljudi imeli večino liberalnih glasov. Pad pa je Knmerc ta dan pozabil, da je krojač, ker je zamonjal šivanko z gorjačo poldnevne napredne vsiljivosti; drngi pomagači pa, ki niso še volilei, so pozabili, kam ališijo — v gnjezdo. Hv&la Bogn, g. žnpnik so rešili s svojimi zvestimi voliloi čast Slivnice pri obeh volitvah, vi pa si jo hodite iskat v Šmarje, ker doma je ne vživate. Z javno knjižnico se hvalite Smo že radovedni, kdaj in pod katero hišno številko pride v javnoat, ker ae že precej dolgo napoveduje. Zanimalo se bo za njo prav malo alivnižke javnoati. Da se ognete vseh sitnob, vam Bvetajemo, da vrnete fantom, ki nočejo biti >aši, tiste kronioe, katere ste iz njih izvabili kot ndnino in za znake, že preden ao spoznali vas in vaše končne namene. c Gotovlje. Narodna stranka se kaj rada baha a svojim naprednjaštvom. Res naprednje, pa, žal ne v dobrem, ampak v alabem. Na dan občinske volitre videli smo vee dan pijane prikazni po vasi tavati, ki so mirne občane izzirali. I« Malgajeve gostilne izzivale so poleg možev tudi žene mimoidočega gosp. dnhovnika iz sosedne fare, ki je prišel vršit svojo volibao dolžnoet. Res krasen napredek. Zato pa ni čnda, da ae je 10 letna deklica nekega nglednega občana izrekla: BLušno bi blo na evet, Če bi fajmoštrov ne blo". Tndi zvečer in oelo noč, pa še dru^i dan ni bilo naprednega vika in krika konec. In še v Žalcu ti naprednjaki niao privoSčili mirnim ljndem Ijubega spanja. Policaj pa je menda zaspal ali si ni npal reda napraviti. c Gotovlje. Volitev občinskega odbora se je vrSila y soboto dne 10. t. m. Zinagala je za sedaj Se na vsej črti liberalna Narodna stranka, ker se je stranka Kmečke zveze volitve le deloma vdeležila. Vendar je pa že sedaj pri prvi poskašnji dosegla v III. razredu 38 glasov proti 83; v II. razredu 12 proti 20 glasor; v I rarredu se volitve ni vdeležila in bi štela 4 proti 8 glasov. Liberalna Narodaa stranka pa je bila vsa v polnem volilnem ognju. Ves generalni štab Narodne stranke iz Žalca z generalom raTnateljem JoŽtom iz Olja na čeln bil je v Gotovljah. Sklicana je bila tadi vaa rezerva iz Ložnice in Podloga. ^Mi TBtajamo in vas je strahl" V odbor je izvoljen eam cvet liberalizma ii Gotovelj; aoreda tndi nadnčitelja Brinarja ne sme manjkati. S to izrolitvijo so mu hvaležni Gotovljani postavili apomenik na grob njegove deželno-zborske kandidature. Tndi Cesarjevem Mihatu se je izpolnila že davno skrivoma gojena želja, tndi on je sedaj občiaaki ^anšns". Sedaj bode sopet lahko mimo sps-1. Ne bode a« mn reč sanjalo od napihnjenib ž&bio, od njegovega hudomuSnega bika, ki je celo našega kovača vrh kozolca pogn»l itd. S tem se mn poživijo zopet žiTci, ker se je zadnji čai bilo že res bati >a njega. Dalo bi se o novem odbora še mnogoksj zapisati, pa bodemo imeli Se tako čas si ga med triletno dobo rečkrat pogledati. Žal nam je le par etarejših odbornikov, ki se dajo od n&aprotnikor Emečke zvece in sovrainikov duhovnikor in cerkve tako alepo voditi. c SaTinjSka dolina. Eo amo zaaledovali zadnji čas dogodke v drzavnem zbora, amo se začndeno vprašali: Edo je naš aastopnik, ali dični Roblek, ali pa vsega zaničevanja vredno Bkaplanoe" Eorošoc? Difini Roblek se za šoisko vprašanje celjske okolioe v srojem proračnnskem govorn niti z besedioo ni zavzel; Roblek je očividno zanemarjal železniško vprašanje Polzela-Eamnik, o katerem niti ni vedel, da bo predloženo v o»Iiki zakona državnemu zborn; Roblek hrneljarskega vprašanja še dosedaj ni spravil b pota naavetov na pot dejanj. S«daj ko je Roblek v vladnem taborn, bi gotovo lahko doaegel slovenske napiae na Bavinjski železnici. Toda tega dela ne poma, ampak aedaj velja boj proti onim alovenakim poslRncem, ki se bojujejo proti vladi, v katori sedita Hoohenbnrger iu Sttirgkh. o Mozirje. Emečka hranilnica in p»sojiinioa v Hozirju. Ravnokar je minnlo leto, odkar ae je u«itanovila in začela poslova-ti ta nad vse potrebna kmočka hran. in poHojilnioa. Naši vrli kmetje io pristaši Emečke zveze prav radi obiakajejo ta zarod, zakaj bi tndi ne, saj tnkaj se čatijo domače, pri liberalnih goapodih pa so čatili samo prenapetost. Ti gospodje so začeli v zadnjem čaau imeoovati n«še odborniko Bkijevce". Želimo le, da bi se ti ^kijevci" no vstrašili zb»danja naaprotnih gospodov, ainpak udarjali mogočno s kmečkim kijein po liberalnih kladih, da promet minulega leta, saj tudi naši naaprotaiki želijo slišati o tem ^kijeTskem" delovanjn. Ako pa bodo Stevilke previsoke, pa svetujemo, da naj se naša takozvana inteligenca ne praaka preved" za ušeei, da se možgani ne zastrupijo. — Emet iz okolice. c Vransko. Takaj je umrl na pljnčnioi ia zastrupIjenju krvi velezaalužen mož Jakob Mešič. Priporoča se v spomin in molitev. c Mozirje. Ne odgovaijam rad na nesramne napade y Narodnem Listu, kajti moje roke so od dela preokorne, da bi mogel na vaak napad odgovarjati; ker pa ta dolgonhlati liberalni dopisnik ne mirnje in Še vedno pesnikuje, Bem primoran na njegovo hudobnost in lažnjiTOSt odgovoriti. Dopisniku Narodnega Lista z dne 8. t. m. se je od same hudobije in laži zmešalo na nmn, bati se je, da bi ga ne bilo potreba poalati v Gradec. Zaletava se in sumniči, da sem jaz dopisnik dopisov v tilov. Gosp., potem da se peham noči in dneve za Emečko zvezo, vrhu tega pa mi še ti ljndje niti dela ne dado in rajši naročajo podobe iz nem- Tolitre na lim. Pa varate se gbKpoua drnzega, brigajte se rajSi več za šolo. Lansko Teto ou casu največjega dela nšel je neki deček od tebfadne ure, fieS, da mora iti pomagati na travnik, in Vi gospod nadučitelj poalali ste šolsko slnžkinjo po otroka na dom v pol ure oddaljeno vaa. Kako je pa letos b telovadbo ? Ali je telovadba kmetu potrebna, ne bom razpravljal, vsak ima svoje misli, a čudno se mi zdi, da je letos drngade. Z velikimi stroSki nabavili smo telovadno orodje, kakorgno 80 zahtevale Solske oblaBti. Zdaj pa vprašamo, kako je to, da se letos pri Vaa goapod R. niti enkrat še telovadilo ni, zakaj je letoa telovadba popolnoma odpadla? So Vas li imotile volitve, ali pa nsorda mesto telovadbe štejete župnikove pišance ? fc U (Takaj smo črtali več žaljivih zanimivosti iz poducevanja g. nadučitelja! Opomba ured.) ~ ~ "*" .V^r-A**^ Za danes zadosti, pa vedite gospoda, opazovali Vas boderao še za naprej. Gospodu Eošir izrečemo željo, naj pnsti to znamenje liberalne omike, ker to ne priatoja nči- Skega Tirolskega, jaz pa od dolgega čaaa v cajtage pišem. teljn. In Vam, gospod nadučitelj, ker ae Sntite med nami 0 ti grdi hinavec-lažnik, kdo pa da meni zaslužek, ako ne nezadovoljni, evetnjemo, idite tja, kjer boste naili več naši dnhovniki, morda ti rogati liberalec? Zakaj pa ne svojih somišljenikov! *¦**¦Ą*?% >¦• w*Ł*s3 omenjaš, da so se te podobe v naSih cerkvah narodile pred Čebeiarska podružnica za BSavinjako dolino" pri- 18 leti in jaz aem še le 13 let aamostojen. Kje pa je redi dne 18. jnlija ob 3. nn popoldne čebelarski shod pn bUa pred 18 leti Emedka zroza? In ti se sedaj prav po ; g. Franc Vasle, Zgornja Ponikva pri St Lju. Predavala boata liberslno norčuješ iz teh svetih podob, sram te bodi! Jaz gg. L. Ceroej pot. Čebel. učitelj iz Grtž m A Pikl, ceb. pa ti toliko povem, da sem ae in se bom vedno potegoval mojster iz Sp. Ložnioe. Cebelarje od bhzu m daleč vJjudno za pošteno stvar. Ivan Cesar. ;, vabi odbor. .ir v-f^ o BraslOTČe. Človek toliko velja, kolikor placa, ? c Bočna. Pri naa 80 se vršile dne 2. m 3. julija pravi atar pregovor jaz se včasih nisem atrinjal s tem it- \ občinBke volitve. Volilni boj je bil hud, kajti letoa sta rekom a kolikor sem v bodoče izpoznal svet, videl sem, Emečka zveza in Narodna stranka prvifi posknšali svojo da bo'to menda le rea. Pri nas se bližajo občinske volitve, ' moč. Pokazalo se je pa, da je Narodna stranka pri nas maraikateri premišlja, kako bo volil, tndi jaz iinam do res airota. Njen general, stsri žnpan, ki je še ne dolgo po- vzame na znanje. Želja moja je, da bi bil prihodnji župan | tudi z malim kmetom, da bodo % obcinskim denarjem varfino pristaš Em. zv., ker to je glas ljudstva. Saj je to poka,aalo | goapodarili. Ijndstvo ob deželnozborskih volitvah. Dragače pa, dragi - *»-¦ Braslovcsni, naj vas ob volitvah spremlja misel, da je naša občina mnogo dolžna, da je treba spretaih gospodarjev v odbor, da se naš dolg omeji. Ohranjajte si kolikor mogoče mir po vaseh, ker razpor v soseski vam lahko vefi škodaje knkor slaba leta. Naj bo novi odbor skupiua vernih in narodnih mož, ki ae ne bojijo kazati sroje vere javno in ki imajo zares voljo, delati za blagor občine. Dobrih, poStenih in pravičnih mož š« imamo na razpolago, o Bočna pri Gornjemgradu. Veliko veselje je aavladalo v naši Sirai občini. Dne 2. in 3. julija smo imeli občinske volitve. Vseb. volilcev je bilo 455, voliti je bilo osemnajst odboroikov. Dozdaj je bil žnpan velik liberalec Erjavec, liberalni klarinet je piakal v odboru tudi naS Poter; a pri teh volitvah smo vse pometali iz odbora, tudi župan Erja?ec ni več voljen v odbor. Prvokrat smo napravili letos pristaši Emečke zveie naskok na to občino in zmagali smo y vseh treh razredih. Is- ti naj y občini gospodarijo, ker znajo tndi sebi doma go- voljeni so sami razamni možje, katerim je blagor občine spodariti. Na svidenje na volitvi. — Eden, ki malo plafioje, pa mnogo premišljuje. e lz mozirske okolice. Pod tem naslovom je BNarodni List" le v drngič prinesel dopis s podpisom ?ve5 okoliSkih kmetov".Ker ae takaj napadajo i raznimi priimki nekatere osebe, med katerimi aem tndi jaz imenoTan, zato vprašam: Prijatelji, zakaj dolžite kmete po nedolžnem? Zakaj ne poveete svojih imen, če ste res tako odkritosrčni kakor se delate? Saj se mi je vendar naravnofit ob <Sa8U volite? povedalo, da se bo začelo proti meni poatopati. Saj že zdavno vem, da me nekateri dolžijo raznih dopiaov ii Moziija. Da pa Vam ne bo prevež preglarice delalo, naj Vam gospod urednik pove, da ni res. (Ni res. Ured.) Ear se tiče pastirske slnžbe, sem Vam jako hvaležen za reklamo. Ne bilo bi me sram, biti pastir, eaj je vsako 4elo častno, katero se pošteno opravlja; toda hvala Bogu, ker imam pri mizarstvu dovolj dela, prepnstim to slažbo tistiiH, kateri so doma brez dela in slnžbe. Prijatelji, itderite si brnna iz sTOJih oči, poteno še le iščite petdir v ofieh svojih Daprotnikov. — Anton Lekše, mizaraki mojster. c Šmartno ob Paki. Še le sedaj vemo, kako hudo broo amo dali dne 27. maja naSim sneodTisnima. Prišli so namreč 8e le sedaj k sapi. Torej so bili v nezavesti cel mesec. Sedaj blebečejo v BNarodnem Listu" velike neomnosti, popolnoma tako, kakor govori zmedeno človek, ki S6 mu vsled padca pretreaejo možgani. 0 jeram jerum! c Smartno ob Ptki. Dopisnikn BNar. Lista" v zadnji ¦številki odgovarjam na njegor napad samo tolo: Eo bi se jai dražil z ljudmi, kakor je zgoraj omenjeni dopisnik in z drugimi enakimi modrijani, bi pač gotovo ne noail ^mastnega šinika", kakor mi ga dopisnik predbaoiva, ampak plavo radeč nos, imel zadolženo posestvo itd. Tadi ne vem, $e bi mi tedaj ime RotSild sodilo, kajti moj žep bi tedaj pri sron, izvoljeni so sami taki mozje, ki m*jo samoatojno misliti, ki se ne bodo pustili komandirati od gomjegrajskih liberalcev. Z radostjo gleda človek, kako se je marsikaj Da političnem poljn predrngadilo v Bofini, to so pokazale že »adnje dei zborske volitve, kjer to dobili kandidati Kmečke zveze ogromne večine in zdaj pri obč. volitvah tako sijajna zmaga. Odborniki, zdaj si Se izberite iz svoje srede moža za žnpana, ki bo na v»e strani zastopal koristi občine, potem pa dajle slo?o tudi tajniku Podbrežnikn, saj vidite koliko ima dela pri okr. zastopn, da 8e v Taši občini atanorati ne ntegne. o Gornjiflrad. Liberalna posojilnica je bila primorana b 1. jnlijem znižati obroetno mero od 5% na 4V»%Eako bahato ao divkali liberaloi pred enim letom, kaj boste Ijndje božji noaili denar v farovSko hranilnioo, prinesite denar rajši nam liberaloem, mi vam damo rečje obresti, a zdaj so lepo pricapljali za kmečko hranilnico in pcsojiinico in jo posnemajo. A najlepSe je to, da si niso upali spremembe obreatne mere javno razglasiti, vsaj en inesec prej, zato idaj ne veljajo nič odpovedni roki, ampak vsako nlogo morajo takoj izpladati. Emetje, oklenite se vsi svojega denarnega zaroda, ki je nstanovljen v vaš blagor. BrellikJ okraj. b Pilštanj. Vžigaliee za Bobmejne Slovenee" prodaja g. Ivan Regrat. Dolžnost vsakega moia in fanta je, da zažiga tobak in smodke le z ?žigalicami za Bobmejne Slovence". Vrle goepodinje in dekleta pa skrbite, da bodo povsod v kuhinji vžigalioe za ,o»mejne Slovenoe*. Ljuti polnomabil najbrž vtakšnem stanjn, v kakorSnem je aedaj — j govražnik hoče nnifiiti naSe obmejne brate — pomagajte občinska blagajna. Paški Rotšild. c Sv. Jnrij ob Tabora. Bližajo se občinske volitve, lo Tidimo na prijaznih obrazih naših gospodov učiteljev. Pa skrbni so ti Ijudje. Že po rimi so povpraševali po oblastilih. Pa kako znajo agitirati, zviti so, pa naj imajo veselje. Gospod nadnčitelj R. je od hiše do hiSe poTpra«eral, kje otroci kašljajo in to priliko je porabljal za agitaoijo. A zgledi vlefiejo! Tndi njegov adjutant Kogir prav pridno leta z goriafio v roki od hiše do hiše. Pa čndno to, poznate nas le ob čaan volitev, drngače naa pa komaj pogledate. Pred nedolgim časom ste se v šoli pritožili, da Vas, gospod nadočitelj, mi kmetje premalo pozdravljamo. Vpragamo Vas pa: ali je naša dolžnost Vaa še nadalje pozdravIjati, ako nam Bklerikalnima kmetom ne odzdravljate in z našimi otroci tako lepo (!) ravnate? Kaj Vi miaUte, da kmet nima sroa za avojega otroka? Jeli ta sedanja prijazaost, ki jo nam ta goapod sedaj kaže, odkritosrfina, to jih reževati s tem, da knpnjete aamo vžigalioe za Bobmeine Slovence". b St. Peter pod vt. gorami. priporoža pod zglavjem BEaznovano dahovniško obrekovanie" klerikalcem v •premišljevanje obsodbo, po kateri -Narodni Dnevnik" so obsojeni kaplan Lah na 140 E, župnik Tombah in dva klerikalna agitatorja vaak na 70 E globe. Da si bo vsak, tndi liberaleo lahko napravil lastno sodbo o tem Bduhorniškem obrekovanju", hooemo oelo zadevo nepristransko pojasniti. Dne 10. evečana t. 1. se je vrSila pri naa volitev novega občinskega odbora, pri kateri bo Sli možje BNar nimivosti na dan;Kf: .pečata, dognalo se je, da je bflooti4au.^ kakor je bilo voliloev aplob. itd.; toda to nas danes ne z^nima, oglejmo si raje točko, radi katere so zgoraj imenovani sojeni. Dne 31. januarja t. 1. so šli goapod J., kaplau Lah in g03tilni<Sar M. k vdovi, da bi dobili od nja pooblastilo za občinsko voliter; ona je njih želji ngodila, pooblastilo podpiaala — ter, ne da bi jo kdo o oaebi doRtor Enneja vprafial, sama od sebe izjavila, da j i j e doktor Ennej rekel, da istih ne bo nikdar zdravil, ki ne bcdo dali njemu podpisati. G. kaplan Lah si je njene besede na lica meeta zabeležil. Dasiravno so pri sestavi reknrza vae tri priče opetno ponovile zgorajšne besede U. C, so se podpisanci reknrza vzlio temu vzdržali vaakega snbjektiTnega mnenja, oziroma vsake opazke, ter so v ugovoru navedli le gola fakta, kakor bo se njim povedala. Da niso imeli namena dr. Knneja dolžiti nečaatnih dejanj in lastnosti, je razvidno že iz tega, ker niso trdili: Bdr. Ennej je rekel, da istih ne bo zdravil, ki ne bodo dali njemu podpisati" temveč so v ugovoru zapiaali: U. C. je pravila, da je di. Eunej rekel, da istih ne bo zdravil, ki ne bodo dali njemn podpiaati. Dr. Ennej bi v tem slnčajn, če 86 je čutil nedolžnega, po našem mnenju moral uložiti tožbo (tudi) proti U. C., a on je tožil le podpiaance reknrsa U. Č. Pri obravnan v Kozjem je tajila, da bi kdaj izgovorila zgorajšno obdolžitev; priznala je pa, da je ališala govoriti, da je dr. Eunej nekemu rekel, da istih ne bo zdravil, ki ne bodo dali njemn podpisati; kdo da je to govoril, se več ne spominja. Priča M. je pod prisego izporedal, da je U. C. rekla, da je sliSala o dr. Euneja tako govoriti. Torej rsaj nekaj potrjnjete tndi ti dve pričl. A g. J., ki še ni bil nikdar kaznovan, ki je inteligenten, trezen, neodvisen trgovee, je precizno, odločao, v polnem obaegu pod prisego potrdil, da je U. Č. pod obtožbo stavljeno navedbo v rekurzu v njegovi navzočnosti isgovorila. G. kaplan Lah, ki si je besede U. Č. na licu mesta notiral, žalibog kot toženeo ni mogel priseči, dasiravno bi bil §e vedno pripravljen s prisego potrditi, da je imeoovana vdova pod obtožbo stavljene besede rea izgovorila. Po kratkem odinora po pričevanjn se je sodnik g. dr. Ziher aam izrazil, da dela ta slučaj težave celo spretnim juristom. Razglaail je potem zgorajšno obsodbo, proti kateri so se obsojeni pritožili. V prizivn na okrožno sodnijo, so obaojenci prosili, naj ae zaališijo nove priče, ki bodo s priBego potrdile, da je M. pri sestavi reknrza ravno tako govoril kot priči g. Lah in g. J. Prizirno sodišče je prošnjo odklonilo ter obsoibo prve instance potrdilo. Ii navedenega, kakor iz reknrza proti obž. volit^am se vidi, da so podpisatelji rekurza se posložili svojih drža*ljanskih pravic, nikakor pa niso imeli namena koga obrekorati, oziroma mn brez njegove krivde škodovati. To o njih trditi, bi se reklo, po liberalnem reoeptu koga Bčrniti". b Podsreda. Že v predzadnji številki Sl. Gosp. smo rekli, da ee nočemo pečati z dopisniki onih grdih, lažnjivih, strastnih, skrajno ža^ivih dopisov N. L iz Podarede. Naj pišejo, naj lažejo, dokler se ne naveličajo; mi jih preztramo. Siti bodo sami (postali), siti so jih pa že aami gospodje tam v uredništvn N. L., ker skoraj v vsaki številki opominjajo, naj se jim pač piše nekaj stvarnega, pametnejšega, važnejšega za Siršo jarnoat, ne pa samih pahhh neamnostij. Zato bi se tudi mi preveč ponižali, če bi ee hoteli prerekati in bavili s takimi dopisniki; vendar pa bi rsdi atavili par vprašanj na dopianika zadnjega dopiaa iz Podsrede v N. L., kjer po daljšem zabavljanja črez Sl. Goap. pride dopisnik do zakljnčka, da se edino N. L. naj ljudstvn priporoča, med njim raz5irja — ker pototn tega lista se ljudstvo izobraznje se goji v njem narodna zavest. se goji nravnost, se utrjnje možatost in značajnoat. Vprašamo torej, se li ljndstvo izobraznje a takimi dopisi, s takimi strasti poloimi osebnimi napadi? Se goji v ljndstvu narodna zavest z liatom, v katerem so dopisi, kakor podsrečki in drngi, ki gojijo le medsebojno sovraštvo ? Se vzgaja in navaja ljadstvo k nravnoati, če ae duhovniku predstojniku podtikajo celo nenravne stvari, o katerih še celo nikdar sanjal ni? In ae li v Ijudstvn značajnost utrjuje, de temo, da ravno dopisniki iz Podsrede nič ne vedo o značajnosti ? Mislimo, da nikdar in nikoli ne prvo, ne drugo, ne tretje, ne četrto. — In ko bi goapodje tam okoli N. L. vedeli takole marsikaj o avojih rrlih dopisnikih, bi gotovo niti črkioe ne natisnili izpod peres marsikaterega dopisnika. Nikdar in nikoli ne bode N. L. priporočljiv, dokler bodo v njega prisarili tako zaalepljeai, strasti prenapolnjeni, nesamostojni dopisniki. — Najprej dopianik dokaži, da si korieten ud filoveške dražbe, najprej glej, da ne bodeš Bogu dragega časa kradel, da ne bodeš starišem in drngim y nadlego — potem šele moreš biti koristen narodn. — Mi smo rajgi v temi, ki vlada po mnenju dopisnikovem tam, kjer 86 bere Sl. Gosp, kakor pa t svetlobi, ki odseva od domišljene razavetljenosti dopisnikovov N. L. KnJU«*nosf. Časopis za zgodovino in narodopisje. Izšla je ravnokar letošnja prva številka (snopič 1—2) z naslednjo zanimivo vsebino: fotrekelj dr. Karol, Slovanski elementi y beaednem zakladu štajerskih Nemcev (konec) str. 1—69; Kaspret Ant., Tiranatvo graščaka Frana Taha in njegovega sina Gabriela, str. 70—100, Književna poročila, Društvena ,Emečk6 ifeze" pa b« nikakor niso mogli sprijazniti z \ za neude jc 6 K. Čas. Znanstvena revija nLeonove drnžbe v Ljubljani", 7. in 8. zvezek III. letnika. Vsebina: Vzroki in pojavi moderne moralne krize. (Fr. Terseglav); Veda in fiiozofija. (Samsa); Cankar in Biblija. (Vendeslav Bele); E poglavju starejše zgodovine Slovencev. (Dr. Josip Mal); Nove knjige 5 Listek; Glasnik Leonove dražbe. Čas izhaja po desetkrat na leto in stane 5 kron, za dijake 3 krone. »Dolina. krvi" (Glenanaiar). Roinaai, Napisbl !A. Sheehan. Iz angleščiue prevel Fran Bregar. Roi osmi zvezek Leposlovne knjižnice je Katoliška Bukyarna v Ljubljani izdala ta najnovejši roman slavnega irske,ga pisatelja Sheehana. Pri nas je Sheehan ge malo ,znan, dasi so njegova dela tudi v tujih slovstvih vzbudila veliko zanimanje ter doživela že mnogo Łrevqdov. ^ Origi<ial njegoviega romana: rMoj novi kaplan" se je razpečal v teku dveh let v 30.000 izvodih in je šedaj preveden celo na b:-yaščino. ,,Glenanaar" je povest irskega naroda, zlasti povesf 0 neuklonljivi verski in narodni zvestobi Ircev, ki je bila edina krivda v njihovi žalostni zgodovini, a ob enem tudi edina življenjska moč iu odporna sila v stoletjih surovega zatiranja. iToda dasi ima A. Sheeluaji te velike cilje svojega roma,na pred o5mi, vendar ne prezre vsled tega malenko>-ti temveč slika irsko življenje tako živahno, resnično in naravno, kakor bi se vršilo pred bravčevimi očmi. Kjegov ^lcig je sedaij; miiren, sedaj strastno kipečv sedaj ljubečedovtipen. Vsaka stran in ves roman pa je Kakor slavosrpev krščajistvu, ki je oplemenjitilo irske duše, jim dalo neizčrpnih sil in še sed,aj Magodejno sije nanje kakor toplo solnce na posejano njivo. Irski narod je majhen po Stevilkah, velik_po trpljenju in slovensko ljudstvo mu je tako zelo podobno v obojem; morfe bo bralo v ,,Glenanaaru" svojo povest in je bo veselo. Cena broširanemu izvodu 4.20 K, vezanemu pa 5.80 K. Dobi se v KatoliŠki Bukvarni v LjubljanL Vesfnik mladinske organigacsje. Hladeniški Sbod bo dno 1. avgnsta na Dravskem polju. Cerkveni del se bo vršil na Ptojski gori, popoldansko zborovaDje pa pri Sv. Lovrencn na Dravskeai polja v čitalničnih prostorih. Mladeniči, agitirajte zanj, da bo shod žastna manifestacija ptnjakopoljake raladine! St. 11] T SlOT. gor. Mladeniška zveza ima v nedeljo dne 18. jnlija mesečni podnčni shod v drnštveni sobi ob 8. nri zjutraj, h kateremn so vsi mladeniči, pa tndi možje in drngi, prijazno vabljeni. Govorilo se bo 0 važnih vpraSanjih današnjega ča8a s posebaim ozirom na obmejne kraje. Pridite vai. Petrovče. Mladeniški sbod se rrši v Petrovčah dne 25. jnlija 1909. NatanSneje o tem poročamo v prihodnji Stevilki. Opozarjamo vse fante, naše somišljenike, da skrbe, vsaki v svoji žnpniji, za obilno vdeležbo. Na zdar! Orel je začel vedno bolj in bolj razpenjati svoje pernti po zeleni Štajerski in si je že na šestih mestih ustanovil svoja trdna gaezda. Dalje časa že obatoje BOrli" v Mariborn, Celjn, Trbovljah, ki lepo nspevajo. Pred kratkim se je nstanovil Orel v Škalah, kjer se zbira pod njegovim okriljem lepo šteFilo navdašenih mladeničev. Dne 4. jnlija se je ustanovil v Št. Jarijn ob Tabora telovadni odsek BOrel", kar znači, da tadi v Savinjski dolini najde BOrela ngodna tla. 11. jalija pa se je ustanovil na Dobrni pri Celju šeati BOrel" v navzočnosti zaatopnika ^Zveze telovadnib. odsekor" brata Janka Hočerarja. Priatopilo je takoj 25 mladeničev in k naraščajn 16. O tem nOrla" imaroo obljabljeno za prihodajo številko natančneje porodilo, tadi 0 tem, kako pobalinsko ao se Bb.ajlovei'< obnašali. Tem nOrlomtt se bodo v kratkem pridružili tudi BOrli" po dragih krajib, kjer se že dane8 vrše priprave za njih ustaaovttev. Na zdar ! Vnrberg. Iz naše župnije bo slišati vedno le dobri glaaovi. In to tadi ni čada, da imamo bralno društvo, mladeniško in dekliško zvezo. Fantje in dekleta kar tekmujejo med seboj, vsak v svoji zvezi, prirejajo ahode in se tako izobrazujejo. Zadnjo nedeljo po Tečernicah ae je zbralo lepo Stevilo mladeničev in mož v bralni sobi, kamor jih je povabila mlad. zveza k pcučnemu zborovanju. Govorila sta tajnik Šat in nredaik Šiška iz Maribora. Padlo je mnogo dobrih zrn, npamo, da na plemenita, rodovitna tla. Šaleškim mladeničem! Zora vstaja, dan^sede^ la!' Dan se dela v nepreglednih vrstah mladeniških in nedeljo za nodeljo pristopajo nove čete" čilih bo^ jevnikov pod prapor Zveze slo(ve(nskilil mladeničev. Kosajo se posamezni kraji med seboj in tekmujejo, da bi dali veliko število v mladeiniške vrste. V nedeljo dne 18. julija pa ee zbere, prvikrat, a tokrat toli velifiastneje, divizijal m|adeniŠke armade v Saleški dolini, da tudi ona priklopi svoje močne bataljono velikf mlaJd^eniški armadi. Vabljeni ste ta dan vsi yrli katoliško-narodno misleči mladeniči y Skale. Pridite, da se spoznamo, da se navdušimo za našo \/ore in cilje^Na lniugožtevilno Hvuletije! Na Kilar! Na]novejše novlco. Matara na maribordki girnnaziji se ,je včeraj končala Vapeh jo zelo ugoden. Maturiralo je 42 dijakov, od njih 26 Slorencev. Slovenci so na>ravili izpit *si razan enega, ki je bil reprobiran za eno leto. Izraed Sloreneov je 8 odličnjakov, Nemca pa sarao dva. Imena alovemkih abiturijentor so: Augustiačič Karl, Baš Fran (z odliko), Bratina Anton, Fra8 Fran, Gnua Kazimir, Holcman Pavel, Holcmau Vinko, IvanSek Fran, Ja»er Ivan, Koser Janko (z odliko), Eoser Ludovik (z odliko), Leakošek Karl (z odliko), Lobnik Fran (z odliko), Lukman Fran (z odliko), Oštir Earl, Peršah Anton, Plohl Peter, Rezmaa Slarko (z odliko), Rihtarič Peter, Toplak Fran, Veble Fian, Veaenjak Pavel, Zajo Jožef, Zeleako Fran (« odliko) in Zorko Itan. Ribnica. 20. t. m. bodo takaj č. g. And. Fišer, kateri so bili 20. jul. 1834 poarečeni, obhajali svojo 251etnioo. Sv. Marko niže Ptuja. Ze tretjič je letos gorelo v naši žnpniji in to vselej valed nepreridnoati malih in Bvelikih otrok". 14 jaiija ViH dopoldae ae je prikazal Brndeči petelin" na Vrablovi hiši v Zabovcih, žnpnija sv. Marko. Ogenj je napravil mnogo škode. Pogorele so 4 hiše, z goapcdarskimi poglopji vrod. Da ne bi bilo toliko požrtFovalnib. gasilcev, bi pogorela oela vaa. Celo vrli sosedi iz Spnhlje so prihiteli na pomoč. Bog jim plačaj. Za nemškega držarnega kancelarja je imenovan Bethmann- Hollweg.