Poštnina plačana v gotovini« lf Ljubljani, dne 18. oktobra 1922. OMOL Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze z mesečno prilogo ..Občinska uprava". Izhaja vsako sredo ob 5. uri zjutraj. — Cena mu je 10 Din. na leto. Za inozemstvo 30 Din. Posamezna številke se prodajajo pa 1 Din. Spisi In dopisi s« poiiljajo: Uredništvu .Domoljuba*, Ljubljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in iaserati pai Upravniltvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Telesna in 1. Da ne pozabimo zlasti dušna kuga. Česa? Da Slovenci preveč pijemo. Poglejte! Na Goriškem se je v okolici Gorice pred vojsko zapilo in zaplesalo vsako nedeljo 300.000 K. Kranjska dežela, dokler je sama pobirala naklado od žganja tje dobila od žganja vsako leto 1 milijon (prcdvojskinegii denarja) daea. Na vsake-kega človeka na Kranjskem pa je prišlo 11 litrov žganja, in sicer samo zadacenega, koliko p o še nezadacenega, piva 26 litrov, vina izpitega samo po gostilnah 30 litrov tako, da smo svoj čas izdali za zadacano pijačo nič manj kot 33 milijonov kron predvoj. denarne vrednosti. L. 1907. je v državnem zboru zaklical vsenemški poslanec Stein našemu Korošcu: »Glejte vaše kmete, kako se radi more.-;: In dr. Korošec mu ni mogel drugače odgovoriti kot: »Tega so krive neštete šnopsarije, katerih pa nismo napravili mi sami.« Vprašali so v Galicijo, kako se obnašajo slovenski delavci in iz Tatr je prišel odgovor: »Pijejo in bijejo se,« vprašali so na Vestfalsko in odgovor se je glasil: »Ti Slovenci eo čudni ljudje; med tednom delajo kot črna živina, ko pride nedelja, popivajo in zapravljajo brez konca in kraja.« Tako torej pred svetovno vojsko. In med vojsko? Ljubljanski zdravnik dr. Zalokar je izdal I. 1916 knjigo, v kateri trdi, da so Slovenci tako moč-, no podvrženi jetiki in takorekoč neozdravljivi kot narod ravno vsled nezmernega pitja. Ljubljanski škof Jeglič je moral izdati dvakrat pastirsko pismo o grehu nezmernega uživanja opojnih pijač. Tudi jo znana težka obdolžitev Roberta Miillerja iz J. 1915, da smo Slovenci vsled pijače kot narod degenerirani to se pravi zapisani poginu in p0 vojski? Številke h leta 1920 se glasijo: »Raznih vrst opojnih pijač se je zavzilo med Slovenci v Jugoslaviji v pre-f™™Jetu: vina 27,079.000 litrov, piva .1«,000.000 litrov, sadjevca 7,366.400 litrov, »n sadnega žganja 420.000 litrov, v skupnem znesku K 1,405,100.000. Na eno ose-»o odpade povprečno 49 litrov opojnih pijač na leto v vrednosti 1312 K. Tu ni vštevanje, ki ga izdelujejo posamezne tvrdke iz Špirita, istotako ne iz inozemstva uvoženo žganje in vino.« Zato so strokovnjaki, ki imajo vpogled na vsebino zadnjega stavka, dvignili vsoto za alkoholne pijače potrošenega denarja, nizko cenjeno, na dva tisoč milijonov kron. To pri prebivalstvu, ki šteje z dojenčki in novorojenčki vred komaj en milijon duš! Najmanj dva tisoč kron je torej povprečno vsak človek na Slovenskem porabil za alkohol. Koliko velikega bi se bilo dalo napraviti s tem denarjem. Učen mož je naredil tale račun: 1 % ali 20 milijonov naj bi veljal misijo-nom, 1 % ali 20 milijonov kot dar slovenskega ljudstva vseučilišču v Ljubljani, 1 % ali 20 milijonov za pomoč našim bratom v zasedenem ozemlju, 1 % ali 20 milijonov našim sirotam in invalidom, 1 % ali 20 milijonov bodisi kot nagrada našim umetnikom in znanstvenikom, bodisi kot podpora slovenskim visokošolcem doma in v tujini. To bi bilo v enem letu le 5 % od svote, ki se potrosi za alkohol. Kako bi naš narod zaslovel po svetu, če bi le 5 % za označene namene žrtvoval. Kak ponos, kaka samozavest, kakšna moč bi ga morala napolniti. Sedaj pa velja zanj uradna ugotovitev: »Največ oseb, med njimi tudi večje število ženskega spola je bilo obsojenih radi javne pijanosti« in ugotovitev zdravnika dr. Robide: »Toliko kot pri nas se nikjer ne pije... Najmanj °/I0 gostiln je v Sloveniji preveč«... ... In letos! Zalisni oči in ušesa, da ne boš videl in slišal, kaj se godi po dolinah in hribih. Prebogata sadna letina ustvarja morje alkohola, v katerem bo tonilo preprosto ljudstvo in izobraženci, odrastli in otroci, bogati in revni... O ljudstvo vzdra-mi se in spreglej in strezni se... O vzdra-mite se zlasti vi izobraženci, da z besedo in zgledom pokažete našemu ljudstvu v tem usodnem letu pot do treznosti. Zakaj o vas posebej je gotovo s težkim srcem zapisal isti dr. Robida: »... In inteligenca, tista nsodna inteligenca, ki bi morala biti poklicana voditeljica naroda in mn prednja čiti v vsem dobrem, mu skoro da pred-njači v alkoholizmu«. Slomšltarji so rekli: Vpeljite natančno in najstrožjo disciplinarno preiskavo zoper nas, če dobite v naši sredi kak protidržaven element...« Tako bi morali govoriti danes vsi poštni in Železniški uradniki, vsi učitelji in prolesorji, vsi inženirji in geomotri, vsi glavarji in oblastniki: »Preiščite naše vrste, da odstranite alkoholike najprej iz naših vrst. Zakaj mi smo sol naroda in kot taki hočemo biti dobra sol, ne zastrupljena po alkoholu ...« 2. Na dnu! V nedeljo 15. t. m. je župni urad v St. Vidu nad Ljubljano podal sledečo izjavo in raz prižnico: Dne 7. oktobra lanskega leta je bil" Dravljah pogreb, katerega šo se udeležili tudi člani društva Sokol. Člani imenovanega društva, ki so šli ob rakvi in so bili v kroju, so pa nastopili tako, da so navzoči duhovniki in verniki opravičeno smatrali, da tak nastop žali in moti verski čut katoliškega kristjana. Imenovani člani društva Sokol so namreč šli pokriti v cerkev in so ostali pokriti med pogrebnim obredom, ko so duhovniki odpevali in molili molitve za dušo pokojnika. O tem nastopu članov društva Sokol je župnik takoj poročal na škofijski ordinariat in po tukajšnjem dekanijskem uradu z vlogo dne 11. okt. 1. 1. ravno tam vprašal, ali si smejo člani društva Sokol v cerkvi pri bogoslužnih opravilih tako obnašati, in če se smejo, od kedaj in od katere cerkvene oblasti imajo to dovoljenje. Na to vlogo tukajšnjega dekanijskega urada je škof. ordinarijat z dopisom z 28. dec. 1921 št. 4B67 odgovoril dobesedno: >Glede pritožbe, da je šišen. Sokol ostal v cerkvi pokrit, se je opozorilo načelstvo Ju-gosl. sokolskega saveza, ki je odgovorilo z dnem 16. dec. 1921 št. 1666, da je že po predpisih o javnih nastopih Sokola a priori (to se pravi samoobsebi umevno) izključen tak nastop, da pa so se o teh določbah ponovno opozorila sokolska društva. Tukajšnji župnijski in dekanijski urad je ta odgovor vzel na znanje, ker se je nadejal, da so člani po deželi glede javnih nastopov z njih glavnim odborom — Ju-goslov. sokolskim savezom — istega mišljenja in to tembolj, ker je slednji po svoji lastni zgoraj navedeni izjavi povodom zgoraj omenjenega slučaja o zadevnih določbah ponovno opozoril vsa sokolska društva. r Člani šentviškega Sokola pa se teh določb kljub >ponovni opozoritvic niso držali, marveč pri cerkvenem pogrebu pretekli ponedeljek nastopali tako, da je župnik primoran in dolžan zoper tak nastop javno najodločneje ugovarjati. Pretekli ponedeljek dopoldne je bil pogreb ponesrečenega draveljskega fanta Alojzija Arhar. Cerkvenega pogreba so se udeležili tudi člani šentviškega Sokola; člani, ki so stali oziroma Šli ob rakvi, bo ostali pokriti med obrednimi molitvami, ki jih duhovščina opravi pri blagoslovljenju rakve v hiši; šli so pokriti v cerkev; pri obrednih molitvah za dušo pokojnika in pri odpevanju molitve sLibe-ra« sta se dva odkrila na izrecen poziv cer-kvenikov, dva sta kljub pozivu ostala pokrita; vsi zopet so ostali pokriti na pokopališču ob grobu tudi med tem, ko so se molile poslednje obredne molitve za pokojnega. Po pogrebu je župnik zvedel, da bo ti sokoli ob rakvi stali pokriti tudi vso mašo in celo tudi pri najsvetejšem delu *v. maše, pri povzdigovanju. Da v prihodnje v tem pogledu ne bo nobenega nerazporazumljenja in da katoliški verniki naše starodavne šentviške župnije ne bomo v strahu, da se ne bi naši katoliški bogoslužni obredi pri pogrebih na katerikoli način poniževali, zato blagovolite vsi katoliški šentviški župljani sprejeti sledečo Izjavo v vednost in ravnanje: 1. kadar bo odslej umrl kak član ali članica društva Sokol, naj njegovi domači nikar več ne hodijo prosit oziroma naročat slovesnega cerkvenega pogreba in naj ne prosijo katoliške duhovščine, da bi ista mrliča od doma ali od določenega prostora spremljala v slovešnem sprevodu. — 2. Pri pogrebih, kjer bodo člani Sokola nastopali tako, kakor so to storili pretekli ponedeljek, katoliška duhovščina ne more sodelovati in cerkvenih obredov vršiti. — 8. Katerokoli društvo misli pri katoliških cerkvenih slovesnostih ali opravilih katoli-Ikih verskih obredov po svojih članih nastopati drugače, nego je bila pri nas, katoliških kristjanih dosedaj navada in drugače, nego se sklada z verskim čutom katoli-Bkih vernikov, naj se izkaže s tozadevnim dovoljenjem višje cerkvene oblasti; v na-sprohiem slučaju katoliški duhovnik bogo-•lužnih opravil ne bo vršil. Ta izjava se je prebrala in razglasila e prižnice pri javni službi božji v Št. Vidu tretjo nedeljo v oktobru 1922 in ostane zapisana v spomin in prihodnjim rodovom v vednost, kako so se pri opravilih katoliških pogrebnih obredov in pri najsvetejši daritvi obnašali člani tistega društva, katerega zastopniki venomer zatrjujejo, da niso eoper vero in da spoštujejo verske obrede. Ta razglas smo si izprosili od župnika In smo ga priobčili dobesedno, ker je najboljši odsev do skrajnosti razvnetega sovraštva, ki se goji v sokolstvu do vsega, kar je verskega. Nikar ne mislimo, da je to nekaj slučajnega in da je ta dogodek pripisovati surovosti šentviških sokolov. To je sad tiste vzgoje, ki jo sokolstvo po načrtu uvaja med člane sokolskih društev: vedno zatrjevanje v predavanjih in spisih, da smo svobodomiselni, da je Kristusov nauk strup iz Judeje, da je med nami Bokoli in katoliško Cerkvijo večno naspro'. (e, da pravi Sokol ne more biti pravi ka-2* toličan (glej v tem ozlru Sokolski vestmk in druge sokolske spise) itd., vse to ne more pri Sokolih ostati brez sadov. In če Sokolski savez zatrjuje, da je ponovno opozoril sokolska društva na dostojno obnašanje, je to čisto navadna sleparija: zakaj če venomer vcepljate ljudem mržnjo do vere in verskih obredov, potem je čisto naravna posledica, da ti ljudje lo mržnjo tudi pokažejo in sicer tam, ker se jim ponudi prilika. Zato povdarjamo še enkrat: ta dogodek ni samo slučajna surovost in neotesanost, temveč to je ravno tisto, kar hoče sokolstvo, zvezano s framazonstvom doseči: izruvati v slovenski mladini versko mišljenje in življenje, s čemer je seveda pogin slovenskega ljudstva neizogiben. In opozarjamo: čim več vpliva bo imelo sokolstvo na našo mladino, tembolj se bodo ponavljali taki slučaji v tej ali oni obliki, na- Sprememba valute pri zadružništvu. Preje je naša krona stalno padala. O tem padanju vrednosti našega denarja se je veliko pisalo in še več govorilo. Poznavalci razmer v Rusiji in Nemški Avstriji so opozarjali, da bo pot našega denarja ravno taka kakor ruskega in nemškoav-strijskega denarja, samo v gotovi razdalji za njima. Nočem razpravljali o volivu tega padanja denarne vrednosti na drugih poljih, samo vpliv na varčevanje naj bo omenjen. Lahko rečemo, da sloni ves gospodarski napredek slovenskega naroda v preteklem času v prvi vrsti na Sledenju. Naš mali varčevalec je glavni nositelj gospodarskega napredka. Splošno znano je dejstvo, da imamo Slovenci izredno malo rodbin, kjer bi se večje bogastvo držalo skozi več rodov. Od tod pregovor: Sparovec cerovca najde. Nasprotno pa imamo celo vrsto ljudi, ki so kot hlapci, dninarji, brez vsakega podedovanega premoženja ustvarili lepa podjetja in vzorna gospodarstva. Stalno padanje valute je hotelo male varčevalce popolnoma iztrebiti. Že med vojno je znaten del takih varčevalcev izgubil vse svoje premoženje z vojnimi posojili. Po vojni pa si je vsakdo mislil, zakaj naj varčujem, če vidim, da ne morem sproti niti toliko privarčevati, za kolikor mi prihranki propadajo vsled padanja valute. Tn tako se je zgodilo, da so začeli gospodarji Investirati vsakoletne prihranke v orodje, različne obrtne izdelke, stroje itd. Vse obrti so pri tem začele dobro uspevati in so postale deloma celo prezaposlene. Kmečka in delavska dekleta, v kolikor so sploh mogla devati kake prihranke na stran, so začela vse prihranke spravljati v rute, obleke in lišp. Med moško mladino pa se je začelo širiti silno pijančevanje. Vrhu tega je začela razjedati trezno slovensko gospodarstvo špekulacija. Vprašanje malih varčevalcev Je postalo tudi življenjsko vprašanje slovenskega ša mladina se bo utapljala v podivjanost) in nenravnosti. In taka mladina naj bo b<>. dočnost slovenskega ljudstva. Značilno ja to, da so se šentviški Sokoli drznili uprizo. riti to surovo demonstracijo proti katoliški veri vpričo zloglasnega učitelja in »vzgo, jitelja« Bitenca, ki je duševni vodja šentviških Sokolov, in vpričo sokolske tajnice učiteljice Bukovic, ki je v zadnjem času tudi na vlaku v neki družbi kazala sokol-sko vzgojo s tem, da je naigrše govorila zo. per duhovnike, kar danes naredi samo fo pijanec ob polnoči. Naš naslov se glasi: Telesna in duševna kuga. Obe sta v medsebojni zvezi, obe se podpirata, obe tvorita največjo nevarnost za dušno in telesno zdravje našega naroda. Katoliški stariši, branite svoje otroke pred alkoholom in sokolstvom! zadružništva. Slovensko zadružništvo namreč nc sloni samo na članih in organizatorjih anipak v prvi vrsti tudi na majih varčevalcih ter njegovih prihrankih. V tem oziru moramo žalibog reči, da se je do zdaj shser veliko pisalo o tem, da je varčevanje zašlo na križev pot, da sc je pa vse premalo razpravljalo o tem, kako omogočiti k varčevanju gospodarski smisel, brez katerega je varčevanje v resnici nemogoče. Sredi razniotrivanja tega vprašanja se je izvršil preokret. Naša krona je začela ropet rasti na vrednosti. Cene blaga so začele nekoliko padati in danes sc veliko piše o tem, ali bo pri tem ostalo, ali bo šla vrednost naše krone še naprej navzgor, ali bo zopet prišel polom. Dve struji imamo, ena zaupa popolnoma pomočniku finančnega ministra g. Plavšiču, da se mu bo s pomočjo ameriškega posojila in s pametnimi nredbami v izvozu in uvozu posrečilo trajno pomagati na nege nnši valuti, druga p« zatrjuje, da bo to trajalo samo nekaj mesecev, dokler bo Imel g. Plavšič na razpolago dolarjev, ki Jih bo v večji množini metal na denarni trg In dokler bo to prljalo poslovnim prijateljem sedanje vlade, potem pa se bo g. Plavšič vljudno poslovil ln umetno narejeno dviganje valute bo zopet prenehalo. Naj bo že tako ali tako, gotovo Je t« preokret zopet zdramil naše ljudi In Jih opozoril na to, da tudi sprotna poraba vseh prihrankov lahko postane usodna. Tudi obstoječe pomanjkanje gotovine je resen opomin vsem tistim, ki mislijo, da varčevanje nI več upravičeno. Vsem dobro mislečim p« mora biti na tem, da moramo ohrsniti živ* ljenjsko možnost našemu malemu varčevalcu, ker brez njega propade zadružništvo 1" mora propasti sploh narodno gospodarstvo slovenskega ljudstva. Gospodarska obvestila. DENAR. g Zamenjata drobnega denarja- Pofrg«0^ odnosno pokvarjene bankovce po en in pol dlnnr)« »e more zamenjati pri drlavni blagajni in prt vfo11 oocr:oooooococjci«cooogoooow( i obzornik. Ci:o0oo8&£ooot*x>coocx>oc^^ cooo-(D . davčnih uradih. Večje količine takih pokvarjenih bankovcev je treba zvezati v zamotke po 100 komadov in jih zapečatiti e pečatom firme. g Češkoslovaško posojilo Jugoslaviji Listi poročajo, da dobi Jugoslavija na Češkoslovaškem posojilo v znesku 200 milijonov dal. kron v avrho Izenačenja vrednosti našega denarja s češkoslovaškim. O tem posojilu ae bo razpravljalo na bodočem sestanku ministra Kumanudija in Plavšiča s češkoslovaškim finančnim ministrom dr. Rašinom. Vrednost tujega denarja. 7. okt. 13. okt. 16. okt. Denar K v K v K v ameriški dolarji (aden) 244 — 246 — 244 — avstrijsko krone (sto) — — — 34 --- češkoslov. krone (ena) 8 40 8 42 8 36 angleški funti (eden) 1102 — 1086 —-- francoski franki (eden) 18 64 19 04 16 86 Italijanske lire (ena) 10 60 10 60 10 64 bolgarski levi (eden)----1 60-- carski rublji (sto) --— —-- nemške marke (sto)----10 60 -- rumunski lejt (eden)--— —-- švicarski franki (eden)--— —.-- pol sko marke (sto)----— — inažarske krone (sto) — — — — — — CENE. g Ljubljanski trg. — Nadaljnjo pudaujo een. Ljubljanski tržni urad poroča: Padanje cen 60 nadalje razvija, izredno slab tovorni promet bistveno ovira vpliv konkurence cenejšega blaga. Slanina debelih prašičev je padla na 116 K, salo 12(1 K, na debelo s kožo 100 K Nakup je neznaten, ker je pričakovati nadaljnega padanja cen slanine kot masti. Domača mast 180 K, ameriknnska 116 K. SvinjBko meso I. vrste 90 K; na debelo sa prodaja meso celih prašičev po 70 do 76 K. Cena govejemu mesu je padla za 1 Din pri kg. V mesnicah najvišja cena 60 K, na trgu 56 K, meso tretje vrsfe 84 do 40 K, druge vrste 42 do BO K. — Glede špecerijskega blaga je pričakovati v kratkem znižanje cen. — Cene domači moki so pričela padati; št. 0 21 K, ameriška inoku št. 0 22 K. Ko dospe v Ljubljano še večja množina ameriške moke, se bodo morale cene domače moke zenačiti s ceno ameriške. Črna ameriška krušna moka 19 do 20 K. Ceua kruhu je bila pretočeni teden 28 K za kg belega kruha. Peki se opozarjajo, da je ta cen« previsoka in da se bo brez obzira sodno postopalo proti onim, ki bodo vzdrževali nadaljo to ceno. Izgovor na drago kupljene zaloge jo brezpredmeten, ker so bili peki pravočasno obveščeni o cenah moke. Glede zelenjave je trg dobro založen. Zeljnato glave so padlo v ceni; na debelo 8 do 8.50 K kg. Gob je še vedno dovolj na trgu po 8 do 12 K kg. Krompir se drii na ceni 6 do 7 K kg. K Mariborski trg. Na zadnji sejm so prignali: S7 volov. 117 krav in 1 tele. Skupaj 157 komadov. Povprečne cene za različne živalsko vrste so bilo sledeče: debeli voii 1 Ug žive teže 82 do 35 K, poldebell voli £8 do 31 K, plemenski voli 28 do 80 K, klavne krave debelo 26 do 8f> K, plemenske krave 20 do 24 K, krave za klobasarje 16 do 18 K, molzne ltrnve 20 do 25 K, broje krave 20 do 25 K, mlada živina 24 do 82 K. Sejm jo bil rudi deževja zelo slabo obiskan. — Cene mesu: Volovsko meso I. vrste 64 K, II. vrste 00 K, inc30 od bikov, krav iu telic 48 do 56 K, telečje m<_v Pnšla postavljena v Ljubljano na 86 kron za Kuogram. Nadalje se obeta tudi precejšnje znižanje cen moki in sladkorju, ker so ponudbe voj-•Mjnsko pšenice vedno nižje in ker je vsled zbolj-Mfl.ia vrednosti našega denarja omogočen cenen u»oz ameriškega sladkorja. , 8 Seno uostaja cenejše. Cena sladkemu senu aadnjl teden padla na mariborske« trgu ed 900 K na 800 in 750 K 100 lig. Ce bo jesen lepa, bo paša vplivala še na nadaljni padec cene senu. g Beigrajske cene kruhu. Od 12. okt. naprej do 18. okt. je v Belgradu nastavljena cena belemu kruhu kilogrum po 0 Din, črnemu pa 5 Din. g Ceno sadju. V mariborsko okolico jo došlo voč Cehov naUupovat naše sadje. V Jarenint plačujejo za namizna jabolka 5 K za 1 kg. Tudi za slive jo bila cena zadnji teden 5 K. Jabolku za mošt se plačujejo po 3 IC. g Hmeljski trg. Iz Žalca (Savinjska dolina) poročajo: Hmeljska kupčija v Savinjski dolini popolnoma počiva. Vsled zboljšanja vrednosti našega denarja in radi pričakovanja še nadaljnega dviga dinarja so kupci vzdržujejo nakupovanja V Češkoslovaški so se pretečeni teden cene kolikortoliko držale, vendar ;ie vsled ponovnega zboljšanja češkoslovaškega denarja pričakovati zopetnega znižanja cen, ltar bo pač uplivalo tudi na naše cene. Radi lega in pa radi zboljšanja dinarja je položaj tak, da je težko misliti na zboljšanje cen, prej celo na nazadovanje. — žatec. Poročilo iz Češkoslovaško se glasi: Vsled porasla češkoslovaške krono in padca nemške marke ie innogo nemških kupcev zapustilo Žateo. Dospelo pa je v Žntec vež švedskih in tuzemskih nakupovalcev. Pretečeni teden so je kupilo precej hmelja po ceni 400—600 češkoslov. K za 50 kg. Prvovrstno blago je doseglo tudi do 675 češkoslov. K za 50 kg. V našem denarju bi prišlo 68 do 100 do 115 naših kron aa kilogram po liakovosti. — Niirnberg (Neuižija). Ceue 500 do 1000 M višje. g Ccno prošlčjoinu meiu in masti r Bečko-reku (Vojvodina). V Bečkereku so si stavili mesarji bratje Bakallčt za nalogo, da pobijajo draginjo s tem, fla so klali prašiče veliko cenejše kot drugi mesarji in sicer so prodajali prešičje meso po 60 K, a mast po 115 K. — Dosegli so splošeu padeo cen. PROMET. g Za progo Ljutomer—Ormož je za enkrat določeno 10 milijonov kron. g Znižanje tarife za prevoz živalske krme. Poljedelsko ministrstvo sporoča, da je prometni minister dovolil olajšave za prevoz tritisoč vagonov živalske krme za pasivne kraje in to takole: 1. za seno in slamo se bodo računale vozarine po tarifnem razredu >C: za 5.000 kg; po spe-cijalni tarifi br. »3«. za 10.000 kg; 2. za zrnato hnino in mlinske proizvode (moka, otrobi itd.) se bo računala tarifa, ki je bila v veljavi 30. junija t. 1. (popust 33%). Znižane tarifo veljajo pod sledečimi pogoji: 1. Tovorni list mora biti naslovljen na naslov Kmetijske družbo, kmetijskih podružnic, zveze kmetijskih zadrug ali občine. 2. Tovornemu listu se mora priložiti uve-renje izdano od strani poljedelskega ministrstva (odeljenje za stočarstvo), v katerem b-i označeno, da je pošiljatev namenjena za preskrbo revnih krajev. Uve-renje mora biti žigosano in numerirano od strani prometnega ministrstva. Potrjen prepis tega uverenja, istotako žigosan in numeriran od prometnega ministrstva, mora prejemnik pred prejemom robe pra-dati železniški postaji. Ako to uverenje ni priloženo tovornemu listu, ali ako se pri izdajanju pošiljke ne predloži potrjen prepis, računala se bo polna vozavina. Krma se more nakupovati in izvažati iz Vojvodine, Srema, Vzhodne Slavonije in Podu-navja. Za Slovenijo je odobreno, da se lahko uvozi 1000 vagonov živinske krme. Kmetijska družba, kmetijske podružnice, zveze kmetijskih zadrug in občine, ki re-flektirajo na te znižane tarife, naj takoj prijavijo število vagonov krme, ki jih nameravajo iz zgoraj naštetih krajev uvoziti, na naslov: Pokrajinska uprava, oddelek za kmetijstvo y Ljubljani (Marjanišče), da so zamore pravočasno naročiti zadostno število uverenj. Prijave naj vsebujejo: natančen naslov društva ali občine, vrsto krme (seno ali slama) in število vagonov. O izdanih uvernjih so bo vodil strog pregled. Pokrajinska uprava, oddelek za kmetijstvo v Ljubljani. RAZNO. g Predavanje za vinogradnike. V nedeljo, dne 22. t. m. ob 9. uri zjutraj se vrši na kmetijski šoli na Grmu predavanje za vinogradnike: Kako je ravnati z letošnjim moštom in vinom. Predava ravnatelj g. B. Skalicky. Ker se je bati, da bo letošnje vir no vsled slabega vremena v trgatvi nesta* novitno, je predavanje za vinogradnike velikega pomena in je želeti, da se ga v obilnem številu udeležijo. g Priglasitev življenskih potrebščin. S Členom 2. pravilnika za izvrševanje zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne špekulacije se nalaga proizvajalcem, trgovcem, skladiščem in prometnim podjetjem, ki imajo v zalogi življenske potrebščine v svojih ali tujih prostorih ali jih hranijo za druge, da morajo najkasneje do vsakega desetega dne v mesecu prijaviti državnim policijskim (političnim) oblastem prva stopnje, v krajih pa, kjer takih ni, občinskim obla« stvoui prve stopnje, v krajih pa, kjer takih ni, ob. činskim oblastvom natančne količine življenskih potrebščin. Za sedaj odreja ministrstvo za socialno politiko, da je prijavljati količine: pšenice, rži koruze, ječmena, ovsa, pšenične moke — posebej krušne in za kuhanje — koruzne moke, otrobov ln kokolja. Interesenti se opozarjajo na priglasitev vi predpisanem času, da se izognejo stroškov stro* kovnjakom, ki pregledujejo poslovne knjige, mh čune in ostale papirje vsem, ki ne bi v predpiaar neui roku predložili prijav pristojnemu oblastvu. g Uspehi naše žetve. Po podatkih komisij, U jih je poljedelsko ministrstvo poslalo po državi v svrho čim točnejše ugotovitve uspehov letošnja žetve je izdalo poljedelsko ministrstvo sledečo cenitev naše žetve: pšenica 118 tisoč vagonov, je5-ineu 26 tisoč 14, oves 81 tiso« 894, rž 11 tisoč 278 in koruze 247 tisoč 768 vagonov. V teh številkah podatki pasivnih pokrajin niso zapopadeni. Po. treba v celi djžavi znaša: pšenice 108 tisoč 894 vagonov, ječmena 17 tisoč 455, ovsa 23 tisoč 985, rit 2418, koruze 181 tisoč 137 vagonov. Preostanek letošnje žetve za izvoz bi torej znašal: pšenice 14 tisoč 823 vagonov, ječmena 8559. ovsa 7609, ril 8869 in koruze 63 tisoč 626 vagonov. K temu pride še preostanek lanske žetve, in sicer najmanj 12 tisoč 800 vagonov pšenice ter 38 tisoč 185 vagonov koruze. Naša država bo imela vsaj 150 tisoč vagonov žita zu izvoz. g Uspehi žetve r Hrvatski in Slavoniji. Statistični urad v Zagrebu je izdelal prve podatke « uspehih letošnje žetve v Hrvatski in Slavoniji. Po teh podatkih se je pridelalo leta 1922 (v oklepajih primera s povprečnim pridelkom 1906 do 1910) vagonov: županija liško-krbavska 1465 (2144), mo-druško-reška 011 (1319), zagrebška 3045 (4605), varaždinska 1612 (1941), bjelovarska 5289 (6436), požeška 4778 (5945), virovitiška 11.511 (11.472), srenisku 12.580 (18.000). Skupaj torej 41.711 (51 tisoč 870) vagonov. Primanjkljaj znaša okoli 20 odstotkov. g Trgatev v Beli Krajini je končana. Vkljub obilnemu dežju je grozdje vendar ostalo zdravo in bo letošnji vinski pridelek tako glede količine kakor tudi glede kakovosti prav zadovoljiv. Ker je v Beli Krajini šo precej starega vina, primanjkuje vinogradnikom posode. Mošt se prodaja po 15 do 18 kron. — V vinorodnih krajih bivše štajerske se je te dni pričela vinska trgatev. Pridelek bo sicer obilen, kakovost vina pa bo vsled trajnega deževja zaostajala za lansko kapljico« Mošt se plačuje po 18 kron in višje. — Trgatev v vinskih goricah v Prekmurju je sijajno uspela, viua se je toliko pridelalo, da ga ponujajo žo po, 12 K liter, ker vuiogradnikoui silno primanjkuje, prostora. g O uspehu letošnje vinske trgatve se končna sodba še ne more izreči, ker po nekaterih ltrajik. države trgatev še traja, po drugih je pa že končana. Splošno se lahko reče, da bo množina vina I* tos večja kot lani, toda slabša kakovost .vsled pr» obilega jesenskega dežja, ki je povzročil gnitje jagod. Mošt vsebuje mulo sladkorja. Iz Zagreba poročajo, da znaša množina sladkorja v moštu ua Hrvatskem 10 do 12 stopinj, kar odgovarja 6-5 do 75 odstotkov alkohola v \inu. Povpraševanje po moštu in vinu je neznalno. Zadnje mesece vinska trgovina počiva. Stara vina, zlasti lanska, kupujejo le gostilničarji, kolikor potrebujejo za tekoče potrebe. Vsled pomanjkanja povpraševanja so ceno zelo različne. Za letošnji mošt so najnižje cene v Vršcu in Beli Cerkvi je bila letos izredno obilna trgatev ter ponujajo mošt po 4 do 0 kron liter. Tri nas v Sloveniji se plača mošt zelo različno: v mariborski okolici 14 ilo 18 kron, pn tudi po 10 kron za liter po kakovosti, a v brežiškem okraju pa okoli 18 kron za liter. V Hrvatski ponujajo pro-ducenti mošt po 16 do 20 kron iu v Dalmaciji 14 do 18 kron za liter. V Dalmaciji bo letošuja vinska letina slabša od lanske. Računa so, da se bo v Dalmaciji pridelalo letos za euo tretjino manj vina, nego lani, čemur je kriva huda siiia. Kakovost mošta pa je dobra in izkazuje ponekod 17 do 23 odstotkov sladkorja po klosterneuburški vagi. g Sromlje pri Brežicah. Trgatev, ki se j« vršila med 1. IG. oktobrom, je končana. Kjer ni bilo toče, bo vinorejci z množino vinskega pridelka zado- voljni. Kakovost mošta ne bo mnogo zaostajala za lanskim moštom. Povprečno je kazal mošt 16 stopinj sladkorja. Zgodnji burgmidec so je prodajal po 26 kron liter. Ker so se pridelovalni stroski pomnožili za 100 odstotkov, bi moralo letošnje vino biti povprečno po 50 kron liter. Vinski kupci, pri-dito pokusit, iu se bomo za cene pobotali. g Francoski krompir v Sloveniji. Ljubljanski dnevniki objavljajo sledeče poročilo: Zadnji čas kroži i>o slovenskih listih oglas tvrdke I. Lav-rič in drug., 1, Rue de la pierre large, Strasbourg, v katerem ponuja francoski krompir po 21 naukov za 100 kg franko Jesenice. To odgovarja po sedanji vrednosti franka 4 krone 20 vin za kilogram. Kakor vemo, jc tvrdka I. Lavrič in drug., Strasbourg, letošnjo pomlad izvozila iz Slovenijo na Francosko okoli 100 vagonov krompirja. Krompir, ki ga ponuja, je potemtakem najbrž slovenskega izvora. g Sadna razstava v Celju 21.-24. oktobra t. I. še enkrat opozarjamo vse sadjarske krogo na to prireditev, ki obeta lep uspeh za razvoj sadjarstva sfcmega in tudi za trgovino s Piuljcm. /a priglaševaiije jo še čas do 13. t. m. Priglašeno blago uiora biti v Cilju najkasneje do 18 t. iu. zvečer. V nedeljo, 22. oktobra ob pol 11. uri se bo vršil v Jugosl. tiskarni, III. nadstropje občni zbor Županske zveze za Slovenijo. Še enkrat opozarjamo župane, svetovalce in občinske odbornike, da se občnega zbora v največjem številu udeleže. Odbor. Tedenske novice. PoHf^čne. p Velik shod SLS se je preteklo nedeljo vršil v Smartnem pri Litiji. Govoril je dr. Korošec, ki je jasno očrt al naše .smernice v zunanji politiki in krivice, ki se delajo Slovencem in katoličanom v notranji politiki. Govoril je tudi urednik Kremžar o ukinitvi zasilnih šol. Shod je soglasno sprejel zaupnico Jugoslovanskemu klubu. p Vladna kriza še ni končana. Radikali so sklenili, da ne gredo več skupaj z demokrati in zato je gotovo, da bo ta vlada podala ostavko. Čaka le še, da se izvršijo slavnosti v Kumanovem in v Pragi, kjer bodo navzoči tudi zastopniki naše države. Za novo vlado se delajo najrazličnejši načrti. Radikali bi radi sestavili sledečo vlado: radikali, Jugoslovanski klub, muslimani in samostojneži, ki so izjavili, da gredo v vsako vlado, kar je samoobsebi umevno. V ljudstvu nimajo nobene zaslombe več in zato jih edinole vlada še nekoliko časa drži nad vodo, da se ne utope. Programa pa itak nobenega nimajo. p Demokrati med seboj so se zopet za nekaj časa navidez spravili s tem, da so na seji sprejeli resolucijo, ki daje obema prav: Pribičevicu in Davidoviču. Notranji boj pa se z vso srditostjo nadaljuje. Drži jih skupaj edino le še strah pred radikali. 4* p Previdni Nemci. Avstrijci so vodili tako politiko, da je valuta vedno bolj pa-j dala, država je obubožala, posamezni pa so j bogateli. S tem se je Avstrija popolnoma izognila plačevanju vojne odškodnine. Isto pot sedaj nastopa Nemčija. Ker vse njene prošnje za olajšavo vojnoodškodninsk i h obveznosti nič ne izdajo, je začela ubijati mar ko, ki danes kar drvi za avstrijsko krono. Francozi so že v skrbeh. p Pustolovec d'Annuii7,io mobilizira las iste na Reki. Ka j namerava, se še ne ve. Sumi se, da hoče zasesti tretjo cono v Dalmaciji, ki so jo morali Italijani prepustiti Jugoslaviji. domače movice. OBČNI Z!H)R Jugoslovanske kmetske zveze se bo vršil v četrtek, dne 9. novembra ob desetih dopoldne v Ljubljani v dvorani Rokodelskega domu, Komenskega ulica s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva in tajništva; 2. Organizacijsko poročilo; 8. Poročilo o političnem položaju; 4. Volitev načelstva in celotnega odbora; 5. Sprememba pravil; 6. Sklepanje o zavarovalnicah za živino; 7. Poročilo o stanju našega zadružništva in o naših gospodarskih nalogah; 8. Poročilo o davčni in gospodarski politiki vlade in stališče JKZ; 9. Slučajnosti. Vse KZ pozivamo, da takoj določijo svoje zastopnike, ki se bodo občnega zbora udeležili. Event. predloge naj pošljejo vsaj en teden dni pred občnim zborom tajništvu JKZ. Za načelstvo JKZ: * Janez Brodar, t. č. načelnik, d Kmetijski list«. p0 dolgem času smo zopet vzeli v roko »Kmetijski list«. Zgražali smo se. če bi imeli nekdanji hudodelci v Gradiški svoje glasilo, bi ga ne mogli boljše urejevati. V tem času, ko centralizem, za katerega so glasovali sa' mostojneži, pustoši in razdevlje Slovenijo hujše, nego smo pričakovali in prerokovali, ko našega kmeta dobesedno do na- gega slači, ko mu celo odvzema možnost najbolj osnovne izobrazbe, ko mu krade slednji krajcar iz žepa, ko odreka najbolj primitivne pravice o samoodločbi, danes ko nekdanji najnavdušenejši centralistl proklinjajo centralizem (razen Pucelj iu njegovi prijatelji, katerim navdušenje za centralizem nese) in glasno pripovedu-jejo, da je edino dr. Korošec imel prav ko je vedno in povsod neizprosno zahtevaj avtonomijo, v tem žalosti in revščine pol-nem času pride /Kmetijski list« in ne najde druge tvarine kot oštarijsko zmerjanje dr. Korošca in SLS. Ali so samostojneži res izgubili vsak čut za ljudske potrebe, ali jih je res strah pred neizbežno sodbo ljudstva tako zbegal, da mislijo, da bodo z zmerjanjem, obrekovanjem in lažmi zakrili najsramotnejše iz-dajstvo, ki so ga zakrivili ti drugi toni« carji nad slovenskim ljudstvom? Ali res mislijo, da bodo z zmerjanjem in pljuvanjem na SLS in njenega voditelja zopet privabili ljudi, ki so jim ušli, v svojo stranko? Ali se ne bo s takim pisanjem, ki more prihajati samo iz beznice, stud, ki ga imajo vsi pošteni ljudje brez razlike mišljenja nad samostojno stranko, samo povečal do ogabnosti? Nam je prav, če je vam. S tem smo zopet za nekaj časa opravili z glasilom beznic. d Pomoč vsled povodnji oškodovanim. Pred dnevi je polanec Brodar stavil na ministrstva za poljedelstvo, socialno politiko, šume in rude in za javna dela sledeče vprašanje: Dne 6. in 7. t. m. je bil v Sloveniji na Gorenjskem strašen naliv, po-sebno še v Selški, Poljanski in Blejski dolini, tako, da je vsled velike padavine dek ja v p.ir urah voda pričela donašati z brd hlode in cela drevesa s koreninami vred. To je dalo povod, da se je voda na večjih mestih zajezila ter udrla po rodovitnem polju, s katerega je odnašala zemljo in sadeže, razruvaln ceste, podkopala več hiš, tri odnesla, tudi več hlevov, drvarnic, svinjakov ild., pobrala skoro vse mostove in jezove; v spodnjih kleteh je vse uničeno, tudi iz hiš je odnašala razno blago. Voda si je na več mestih napravila popolnoma novo strugo po polju in večino tega polja zasula s prstjo, kamenjem in lesom. Veliko polja je popolnoma uničenega, ker je vso rodno zemljo odnesla, na drugih mestih pa nanesla kamenja do 2 metra na debelo. Tudi neki hrib se je udri in zdrčal v dolino. Vsak promet je popolnoma onemogočen za delj časa, posebno v Selški dolini, Škoda je ogromna. V splošnem se ceni do 100 milijonov kron. Nujna pomoč je potrebna: vojaška, prevozna sredstva, les i» denar. Revščina je velika. Zato vprašam g. ministre: 1. Jeli jim je zgoraj omenjena zadeva znana? 2. Ali so g. ministri pripravljeni podvzeti vse potrebne korake in ta čim preje, da se ponesrečenim pomaga ifl beda olajša? Prosim za pismen odgovor. d Velike občine. V Belgradu se izdeluje nov občinski red. Uvedejo se velike občine s tajnikom, ki ga bo plačevala občina, nastavljal ga bo Belgrad. N« ta način bodo tudi naše občine, ki so bi « dosedaj kolikor toliko samostojne, pr»sle pod oblast Belgrada, ki bo nastavljal b* seva v prvi vrsti take tajnike, ki bodo agitirali za brezversko sokolstvo. Tudi ZP lo bo soodgovorni samostojneži, ki so nas ta lastna korita prodali belgrajskemu centralizmu. d Naše zaupnike in somišljenike no-fomeške okolice opozarjamo na sestanek političnega odbora, ki bo v nedeljo dne 29. t. m. ob 9. uri dopoldne v Rokodelskem domu v Novem mestu. Ker se bo razpravljalo o važnih političnih in gospodarskih stvareh in bo poročal tudi zastopnik iz Ljubljane, prosimo obilne udeležbe. Politični odbor SLS za novomeško okolico v Novem mestu. d »Orlič«, naš najbolj priljubljeni^ ln iajljubezniveje urejevani mesečnik za šolsko mladino je začel z novim letnikom. 1. številka prinaša toliko lepih sestavkov, da jo bodo celo odrasli radi čitali in se z malimi poveselili. Starši, naročite svojim otrokom »Orlica«. Vzgoja otrok je danes, ko se svobodomiselstvo na vse kriplje prizadeva mladino ujeti v brezverske sokol-ske mreže, dvakrat težka stvar in zato naj ge starši ne strašijo nobenih sredstev, da svoje otroke obdrže poštene in dušno zdrave. Prav uspešno sredstvo je gotovo dobro berilo in najprikladnejše je brez dvoma >Orlič«, ki izhaja vsak mesec, stane 5 Din in se naroča na naslov: Uprav-ništvo »Orliča«, Ljubljana, Ljudski dom. d Centralizem. V ljubljanski tobačni tovarni se je nakopičila tako velika zaloga cigar, da bodo v kratkem vrgli 100 mladih delavk na cesto, druge pa menda še sledijo. Medtem pa so na deželi celi okraji, v katerih ni dobiti ne ene cigare, ker mono-polska uprava neče trafikantom dajati na kredit. Tako ukazuje Belgrad. d Centralizem ima zaznamovati zopet nov odličen uspeh. Te dni je prišel odlok, da se ukinejo vse zasilne šole v hribih, otroci pa naj hodijo v redne šole po dolinah. Torej recimo s vs. Katarine v Medvode ali na Dobrovo, s sv. Jošta v Šmartin, od sv. Treh kraljev v Podlipo ali Rovte itd. Po več ur daleč in to po slabih gorskih potih pozimi. Ali v Belgradu čisto na glavi stoje? Če mislijo, da bodo naši stariši otroke tako daleč v šolo pošiljali, da bodo več na potu ko v šoli, in da bomo vedno pre-hlajeni in v nevarnosti, da na potu omagajo in zmrnzejo, potem se gospodje temeljito motijo. Da so ukinili zasilne šole, navajajo za vzrok, da ni denarja. Za te zasilne šole je treba kvečjem par stotisoč dinarjev. Ko bi podporo, ki so jo dobili Sokoli, porabili ?.a zasilne šole, bi lahko imeli za pet let dosti. Seveda — Sokol je brezverec, zasilne šole pa imajo po večini duhovniki. Morda v tem grmu tiči zajec. Raje otroka hudiču kot duhovniku, raje Sokolu milijone za po-hujšavanje otrok, kot duhovniku par kro-TJic za pouk. d Božji rop. V Vojvodini vzdržujejo cerkve svoje verske šole. V ta namen so si tekom časa ustanovile cerkvene fonde, iz katerih vzdržujejo te šole. Sedaj je minister Pribičevič ukazal, da se mora vse to premoženje izročiti državnim šolskim odborom. Ta božji rop velikega Sokola Pribi-jteviža je izzval spolšno ogorčenost in dr. Korošec je zahteval pri ministrskem predsedniku, naj se ta ukrep Pribičevicev takoj ukine in že enkrat preneha preganjanje katoličanov v naši državL d Prenos svetogorsko Matere Božje na sv. Goro, kjer je postavljena zasilna cerkev, se je izvršil 2. oktobra z največjo slovesnostjo. Navzočih je bilo nad 100.000 ljudi, sprevod je trajal 7 ur. d Elektriko s Fale napeljujejo v Trbovlje. S tem bo velik del Štajerske dobil električno razsvetljavo. d VojaStvu so zmanjša hrana. Od 1. t. m. seje vojaštvu določena količina lirane zmanjšala, in sicer dobe vojaki in poclčas* niki po 1000 gr kruha in 250 gr mesa; masti, sala ali olja je določenega i;a moža 15 gramov, špelia, margarina ali masla 18 gr, olja 30 gr. — Kam pa gredo potem milijarde za vojaštvo? d Na državni dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani se otvori v letošnjem zimskem semestru IX. zadružni tečaj, ki se prične dne 3. novembra t. 1. in traja do 27. marca 1923. Namen tečaja je predvsem, dati kmečkim posestnikom in njih sinovom, pa tudi dragim udeležnikom pregledno izobrazbo iz zadružništva, da bodo mogli ustanavljati in voditi kreditne in pridobitne zadruge. Ucleležniki so redni, t. j. taki, ki obiskujejo se predmete in prejmejo koncem tečaja izpričevalo, in izredni, ki prihajajo le k pouku posameznih predmetov in dobe koncem tečaja udeležno potrdilo. Pogoj za spreje mje dopolnjeno 16. leto in dovršena ljudska šola. Pri sprejemu plača udeležnik Din 10, ne plačuje pa nobene šolnine. Pouk se vrši vsak delavnik od 2. do 7. ure popoldne. Vpisovanje se vrši 3. novembra ob 9. uri dopoldne. d Vrtnarska razstava se bo vršila v Ljubljani od 21. do 25. t. m. v jalialnici na Bleivveisovi cesti nasproti deželne palače. d Hrtu« pozdrave pošiljamo iz daljno Slavonije od 43. pp. vsem čitateljem in čitateijicam Domoljuba. Tukaj doli se imnrr.o jlnbo. Snio sami iiti1-je letnika 1898, večinoma že oženjeni. Prosimo uredništvo, da naj to sporoči našim poslancem, ker mi smo že dosti služili v Avstriji in tudi že v Jugoslaviji na Koroškem. Žrtev za domovino smo že dovolj doprinesli, a glede izvežbanosti samo to: če smo bili sposobni za boje, upamo da nam več ni treba. Za parade pa sedaj ne rabimo vojaštva, ker parado v teli časih, ko tako primanjkuje delavcev povsod, lahko imenujemo — luksus. Drugič pa to tudi mnogo stane državo, a koristi nima od nas nikake. Da. bi nas pustili doma bi imek več korsti od nas. Nadalje pa vprašamo, kdo bo med tem časom redil naše žene ln naše otroke, ker mi dobivamo premale prispevke, da bi jim mogli kaj prispevati k njihovemu življenskemu obstoju. Prosimo gospode poslance, da tudi to vprašanje urede. — Tukaj doli vpeljujejo samo sokolske igre, a v našili srcih pa le živi orlovska ideja in bo živela tudi v bodoče! d Umrla je dne 4. t. m. ob 8. uri zvečer nanagloma od kapi zadeta mati Marjana Seljak, posestnica v Sori pri Zireh. Bila je mati 12 otrok, med temi č. g. p, Konstantina Seljaka. Blagi mamici večni pokoj — rodbini Seljakovi pa naše iskreno sožalje. d Na Gori pri Sodražici je umrl 6. okt. Karol Knavs, bivši župan, vzoren in zgleden kot kristjan, kot mož in kot naš somišljenik. Vedno in povsod je neustrašeno nastopal za pravico in poštenost. Bil je naravnost vzor krščanskega, treznega, in varčnega življenja, imel pa je tudi pogum svoje globoko versko prepričanje javno pred nasprotniki zagovarjati, kadar je bilo treba. S svojo veliko življenjsko izkušnjo ie rad pomagal, kjer je mogel; zlasti ua bomo gorniki pogrešali kot izve- denca pri živini. Velika množica prijateljev od blizu in daleč ga je spremila do {/roba, kjer se je v ganljivem govoru poslovil oa njega domači župnik g. Karol žužek. — N. v m. p.! d Razen v selSki dolini so zadnji nalivi napravili veliko škode tudi v Besnici podi sv. Joštom pri Kranju. Potok Besnica je tako narastel, da je udri v.hiše in hleve, kjer so ljudje do pasu bredli vodo, da sol rešili živino. Škoda je ogromna. d Zverinski roparski napad se je iz* vršil v Preski, obč. Šmartno pri Litiji. V četrtek 12. oktobra je našla neka branjev-ka pocestnico Antonijo Lokar in njenega 10-ietnega sina vsa v krvi nezavestna na njihovih ležiščih. — V noči od 11. do 12. oktobra sta morala biti napadena. Napadalec je poropal vse, kar se je dalo odne-! sti, še. odejo s postelje nesrečne žrtve. Že* na je brez zavesti, ima trikrat prebito čre«, pilijo, poleg tega še hude rane od noža; otrok je tudi hudo ranjen na glavi, a se je zavedel; ne ve pa prav nič povedati, kaj jei bilo. Gotovo sta bila napadena v spanju. Hiša je zadnja v občini na poti proti sv. Križu, nekoliko na samem. Napadena ja bila revna in poštena ženska. Ker se žej dalj časa v tem okolišu pojavljajo tatvina iu vlomi, bo treba storiti enkrat resne kos rake, da se zagotovi varnost in življenje! mirnim prebivalcem, ki so vsled tega napada opravičeno prestrašeni. d Začetek in konec. Tako se imenuje zopet nova zbirka našega najboljšega ifl najglobljega cerkvenega govornika dr. Mih. Opeke. Obsega petnajst govorov, v katerih! nam govornik pretresljivo naslika naš najvišji vzor — Kristusa kot Sina božjega, moža bolečin in Zveličarja. Kar daje Opeko* vim govorom prav posebno vrednost, dtf vedno posega v prav vse globine in kotel sedanjega človeškega mišljenja in življenja, četudi obravnava samo nasebi še tako teoretične in navidez od človeškega razuma oddaljene verske resnice. Opeka obdela vsak verski nauk tako, da vsak poslušalec zagleda v njem natančno fotografijo svoja lastne notranjosti in vseh Človeških zk-blod. Ravno zato so njegove pridige, ki so sicer preproste in brez težkih učenostmi tako pretresljive. Vedno zadanejo v živo, vedno lečijo tam, kjer je bolezen, vedno izpirajo rane tam, kjer v resnico so in! vedno zdravijo tako, kakor je uspešna Knjigo v teh bogapozabljenih časih, v ča-. sih mrzlih, sebičnih in od vseh naglavnih grehov otrovanih src prav toplo priporočamo. Naj se žrtvuje mali kapital 15 Dih, kolikor knjižica stane (po povzetju 18 Din, v prodajalni 14 Din), v zamenjavo za veliko večji dušni kapital, ki leži v tej knjigi in ki si ga lahko pridobiš, če imaš dobroi voljo. Knjižica se naroča v prodajalni TL T. D. preje Ničman v Ljubljani, Kopitarjeva ulica. d Ilustrovana igodovina katoliške Cerkve. Ravnokar je izšla v drugi izdaji Strojeva »Kratka zgodovina katoliške Cerkve« z 20 slikami. Najbolj merodajna sodba o tej knjigi je pač ona, ki jo je o njej izrekel tedaj,, ko je izšla prva izdaja, slovenski zgodovinar pokojni kanonik dr. J. Gruden; Ocenil je knjigo v »Slov. Učitelju« in pisal med drugim: »Predvsem naj poudarjam eno dobro lastnost Sfrojeve cerkvene zgodovine, Id je pa zelo važna in se je doslej premalo pri nas upoštevala, namre« to, da med splošno cerkveno aflodovino .vedno '" rpleta tudi dogodke iz domačo slovenske zgodo-viue. Pisatelj nove cerkvene zgodovine je samostojno obdelal zgodovinsko tvarino in podaja učencem najimenitnejše dogodke iz splošne in domače cerkvene povestaice v lepi, gladki slovenščini. Nova izdaja je vsestransko izpopolnjena, zlasti jo krase lepe, dobro izbrane slike. Knjiga je izšla v zalogi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani in stane lično in trpežno vezana 26 Din; namenjena je sicer Šolam, zlasti meščanskim šolam iu višjim razredom osnovnih šol, pa bo dobrodošla vsakemu, kdor se hoče poučiti o zgodovini sv. Cerkve, zlasti o veliki ljubezni in o velikih dobrotah, ki jih je sv. Cerkev Izkazovala človeštvu v vseh časih. d Ali ste ie naročili Mar. misijonski Koledar 1928? Spada v vBako slovensko hišo! Lep, zanimiv, velik! Stane 5 Din in poštnina. Naroča (e v Marijanlšču v Orobljah, p. Domžale. Kupuj »GAZELO-MILO«! Kispui domače ne tuje, hnportiraaol Kupuj dobro MILO, ker je MjCe„e,fe. Kupuj »GAZELA - MILO«! Orla. Glavni govrnik je bil br. dr. Stanovnik, ki nam je podal mnogo lepih naukov, ravnotako tudi g. cerkveni govornik p. Tuinpej in gg. kaplana Pucelj in Lavnč ter g. župnik Ježek. Bodrili so nas k nadaljnjenmu delu. Po litanijah je bilo na okusno okrašenem vrtu javna telovadba sosednih odsekov, ki so krasno izvajali proste vaje, moške, ženske in naraščaj. Ljudem je posebno dopadla orodna telovadba članov iz Ribnice, Starega trga in Viča. Po telovadbi se je razvila prosta zabava, mnogo smeha je bilo pri srečolovu in dražbi. Vse pa jc bilo z mrakom že končano, sosedni odseki pa so odšli že prej. Dragi Orli in Orlice! Odsek imamo, zdaj pa le pogumno na delo, naj vas ne straši nobena ovira na začrtani poti. Bodite trdni in značajni v orlovskih načelih iSkrbite, da dobimo zdaj tudi kmalu svoje : gnezdo, svojo dvorano, kjer se bomo lahko nemo- i teno zbirali. V ta namen imamo že nabranih nekaj j tisočev in nekaj lesa, a še vse premalo. Toda le pogumno na delo! Vsem onim, ki so nam že kaj darovali za novo dvorano, Bog povrnit Priporočamo se še v naprej tudi vsem drugim, ki nas bolj od strani gledajo, za kak dar. — Stariši, le brez skrbi pošljite vašo sinove in hčere k nam, da nas bo vedno večja četa poštenih in dobrih fantov in deklet, v kar pouiozi Bog. Bog živi! i BLOKE. Malo pregleda čez leto. Lansko leto smo imeli v svoji sredi prevzvišenega g. knezoškoia ob priliki svete birme. Sprejem je bil lep, pozdravili so ga: obč. odbor, obe Mar, družbi, Izobraževal, društvo in šolska mladina. Cerkev ni bila ie nikdar tako okusno prepletena z venci kot takrat. Teden dni pred sv. birmo smo imeli sv. misjon, ki so ga vodili č. gg. lazaristi iz Ljubljane. Udeležba pri govorih in pri sv. zakramentih je bila posebno zadnje dni lepa. Ob času sv. misjona smo dobili za našo farno cerkev tudi nove jeklene zvonove i z tovarne c Jesenic; dobile so tudi skoraj vse podružnice nove zvonove, vse jeklene; samo na Vel. Blokah imtjo bronaste. Zdaj se zopet razlega ubrano zvonenje po naši planjavi, katerega smo tako dolgo pogrešali. V dveh letih, kar imamo g. župnika Viktorja Švi-geljna, smo dobili še marsikaj lepega v našo cerkev; Imamo krasno novo monštranco in večno luč, jaslice, popravljene orgle, nove krasne prte za rllarje, Id so jih večinoma izvršile sama domača dekleta. Tudi na zunaj ne spimo, ampak se za naše razmere še precej gibljemo. Poživil smo naše Kat. ■lov. izobraževalno društvo, ki je bilo žc blizu smrti; posebno fantje so se bili nekam odtujili. Kar pa imamo pri nas g. kaplana Janeza Pucelj, sc vse bolj živahno gibljemo. Lansko leto smo uprizorili več iger, pa tadi letos že nekatere. Imamo večkrat sestanke in razna predavanja. Bili smo lani na Orlovskih taborih v Starem trgu in Vel. Laščah ter na katoliškem shodu v Ribnici. Letos nas je šlo sedem v Binkoštih na shod v Ljubljano. Na katoliški shod v Cerknico, ki je bil 20. avg. t. I. pa sc nas je mnogo peljalo na 15 okrašenih vozeh, mnogo Jih je šlo pa tudi peš. Fantje, ki so bili na raznih prireditvah drugod, so vedno bolj silili, da bi tudi ca Blokah kaj priredili. Odločili smo se, da ustanovimo na Mali šmaren »OrIa< in priredimo takral I. Orlovski tabor. Ta dan je bilo na Blokah nekaj lepega, kar Bloke stojijo, še niso kaj takega videle. Fantje ao postavili 16 mlajev, lepo priredili kaplan-ski vrt za telovadbo, dekleta pa napletle vencev, da je bilo vse prepreženo z njimi. Na praznik zjutraj «mo imeli Orli m Orlice skupno sv. obhajilo; Orlice •o bile ustanovljene 13. avgusta letos. Bilo nas je 20 vkrojih. Slavnosl je povečalo tudi petje; peli so izvrstno cerkvene in narodne pesmi. Pevski zbor vodi č. g. Josip Svlgelj, župnik v p., ki ma mno^o truda z vežbanjem pevcev. Ima pa zato »udi mnogo uspehov. Naše slavnosti so se udeležili tudi odseki iz Ribnice, Starega trga, Sodražice. Loškega potoka, Vel. Lašč, Cerknice in mnogo fantov iz Begnnj. Po sprejemu se ie čez Novo vas razvrstil lep sprevod do farne cerkve, kjer je bila na prostem sv. maša. g? Prw' cerkvijo tabor in ustanovitev Pod krivo jelko. Povesi iz Meternikove dobe. Spisal t Peter Bohinjec. (Dalje.) »Ta mreža bi nam bila kmalu pobrala današnjo večerjo. Komaj sem obdržal Ta-cane, da ni poskočil na omreženo okno in še sebi zapravil večerjo. Pa pravijo, da so ženske mehkega srca. Mlada Grogovka bi se smejala, ko bi bila danes pričujoča pri našem lovu. To je dobro, da je naš haram-baša sedmi zakrament pokopal pod krivo jelko.« Tovariši so se muzali, Vranjek pa ie škrial z zobmi. »Tacman, li se moliš, ker me slabo sodiš,« pravi naposled kapilan in se dela, kakor bi ga ne jezilo. »Ne boj se, saj je bil samo Tacan po-i leg mene in la ne zna govoriti. Kaj se boš izgovarjal, ko se ni treba, Vranjek! Vesel bodi, da si iako srečen pri dekletih. Mene odganja od deklet kurja taca na licih, tegale Slefana Šavsovega pa bezgavke na vratu. Nn vsak iako srečen kakor si ti, Andrejec, ki imaš Grogovo hčer za ženol« Navihani Tacman je tako dalje zabaval svoje tovariše, zbadajoč svojega kapitana. »Vsak res nima sreče pri ženskah. Le poglej Jurja, kak lep fant je, belega obraza, živih očij, junaške postave, da se jc Pe~ harka Iako hitro vanj zagledala. Pa vendar ga zdaj več ne mara. In zakaj? Ker je ti-siemu iržiškemu iblajtarju nož zasadil v hrbet,« izpregovori Fundež. »Vsak ima svoj okus. Povej nam rajši, Tomaž, kako si tako hitro naše ujetnike rešil iz Tržiške ječe?« skuša Vranjek speljati na drug pogovor. »Kako je bilo? Boljše kakor danes tebi, ko si mrežo sekal. Dvignil sem železne križe z železnim drogom, Štefan pa jih je od znotraj ven porinil. Ujetniki so poskakoli j »kozi pkno, pa smo Sli čez Bisicrco.« 1 »Da ne pozabim povedati,« izpregovori spet Savsov Slefan. »Ono nedeljo nas je nakelski župnik omenjal v pridigi. Govoril je o sedmem zakramentu in se je norčeval iz naših porok. Svaril je mladino pred znanjem in sklenil svoj govor Iako nekako: Fantje in dekleta, varujte se, da vam ne bodo godli pri poroki rokovnjaški šron-. carji.« »Kdo mu je neki povedal, kaj je naša šronca (svatba)? Naj le počaka, da se kaj več nabere v cerkvene pušice,« zagrozi Vranjek. V bližini se začujejo otroški glasovi. »Aha, danes bo j>a dober oblizekl Naši otroci love rake po Zelinu,« pravi Tacman in zakliče: šruci! (otroci)l Mali Jurček je na fa klic priletel blizu in vnelo pripovedoval, koliko rakov so že otroci nalovili. Luna je priplavala izza gora tn se sme« jala skozi drevje ponočnim vasovalcem. Hlad je bil in zmrzneno so se držali oltoci, ! hiteč z odraslimi proli velikemu ognju. I . * Osem iednov je bilo predpusla. Ni i čuda, da je dupljanski gospod Tomaž pri-! čakal več porok, pa kakšnih! Boltarjev Ožbolt se je poročil z domačo Jerico, Smoie pa z Bollarjevo deklo. Stari Bollar je spoznal, da hiša polrebuje mladih moči pri I gospodarstvu in gospodinjstvu in da je | njegov hlapec Ožbolt vreden njegove hiše. Saj mu je štirinajst let zvesto služil in mladost je bežala izpred oči. Vsak delavec jc vreuen svojega plačila. Marjani Brenk je bil stari Bollar za variha in spoznal je, da je tudi Mafija Šprajcar poštenjak in pameten človek. Tam od Semiča je prišel in služil pri Janu Zadrago. Z varčnostjo in pridnostjo si je prihranil toliko, da si je kupil konja in i voz Ier je vozil čez Ljubelj cinober, češpljc in hruške. Prihranil si je toliko, da je kupil i Smoletovo hišo v Spodnjih Dupljah. Po-; prosil je Boltarja za Marijanico in prošnja I mu ni bila odbita. Tako sta se tistega le(a (leta 1835.) priženila dva tujca, dva vojašku beguna v Dupljah. Bila sla oba priljubljena pri vaščanih in vsa vas se je veselila poročnega dne. Sam gospod Tomaž je obljubil, da počasti ženina in nevesti. Pripravljali so se cel predpust na svatbo in vsa vas skoro se jc oblekla v svatovsko obleko. Godci so godli s klarineti in basom, z balo obloženi parizarji so bili okinčani s smre-kicami in vcnci, mize so se šibile jedil in peciva, s samokresi se je streljalo, zvonovi so pritrkavali... Le eden je bil, ki se ni veselil. Za vasjo je zahaja! in premišljeval, kako bi prekrižal račune. Prišel je dan svatbe. Vse je bilo pripravljeno, vse veselo. Klanškova dva sta hodila po vasi in se kazala vaščanorn. nin Ožbolt je bil na Jezerskem, kamor je šel vabit na svatbo. Vrnil se je pozno v noč s Sprajcarjem. Vračal se je čez planino Ko-maiaro in Brsnino. Ko je s svojim tovarišem korakal od Medvodja proti Cepuljam, hipoma nekdo ustreli nanju. Šprajcar hiiro nameri svojo puško dvocevko in vrne strel, Pa ni bilo več nobenega sledu po napa1* dalcu. Iznenodena potnika stopita počasi proti goščij odkoder je prišel prvi »bel' Cula sla le nekako lulenje, ki pa je trenutno prenehalo. Ko pridela na mesto, zagledata krvave sledi, pa nobenega človeka. »Zadel sem, Ožbolil Slediva mn!« 2Ve5 Matijec, ne morem. Tudi jaz sem nadel. Takoj moram do Globočnika v Tržič, da mi polenne kroglo iz rane.« In Ožbolt vzdihne globoko, poprimnjoč te ob ledja. iSkoda, kdo bi neki bi! neznani sovražnik?« »Saj veš, kdo neki drugi kakor Vranjek.« ' Pa lo bi meril vame, ker sem mu otel /levesfo.« »Eh, mar jc rokovnjaču za nevesto. Ti te ženijo od nedelje do nedelje.« Počasi korakata čez hudičev most proti Tržiču. Tam, kjer se Lomščica slaka v Bistrico, laciledata ob potu beračico, ki je sedela na kamnu in obvezavala psa, ležečega v njenem naročju. Ko zagleda beračica pri-' Jleca, začne tarnati in se kregati. »Kaj vama je naredila moja živalica, da sla )0 obstrelila? Ali se vama nič nc smili? Edino stvar na svelu, ki sem jo ljubila in ki mi je v podporo, sta mi uničila. Kdo bo vzel kroglo mojemu Tacami iz rane na nogi? Kaj mi hoče pes s tremi nogami, če mu jo dam odsekati?« Potnika se čudita in ne moreta si pojasniti nenadnega dogodka. »Od kod pa ste, ženska?« »Jaz sem tam od Kamnika doma in sem božjastna. Nisem za delo in moram beračiti. Ker po me je Bog obdaril z lepim obrazom in čedno postavo, imam zmerom dovoli silnežev, ki preže na moie devištvo. In ravno fa moj kužek je moj varih. Gorje mu, ki bi se dotaknil mojega poštenja. Kdo me bo zdaj varoval, kdo branil?« »Ženska, vi sc motite. Midva nisva krivca. Poglej mojo rano, ki mi jo je zadal ne-inani napadalecl« reče Ožbolt in kaže kri na hlačah. »Kdo je lorej streljal?« »Bog ve, midva ne veva,« odvrne špraj-car in pomoli beračici mal denar. Ta ga vzame in tarna dalje. Bila je Travnova Jera, ki ie s Tacmanom prežala na prihajajoča popotnika. Zvedela je za Sprajcarjev prihod k jezeru v vasi in sporočila Vronjeku, ia pa Tacmanu, ki je imel nalogo, Sprajcarja spravili izpod nog. Napad se mu je ponesrečil, Sprajcar je ostal zdrav, Ožbolt pa je postal žrtev Vranjekovega maščevanja. Predrzna rokovnjačka pa se je nalašč postavila z ranjenim psom na pol, da je ženina iz Du-pelj docela izbegala, obenem pa se prepričala, ali je Tacman zadel ali ne? Velika stenska ura, j.44 m, kazališče ima 31 cm premera, kaže ure, Nadd"i" niesece P° imenu, datum in sekunde, je r Kosnp., LSa^iasaa, VVoltova ulica 12. Vinorejci, ,adhe i2boljSano šmarnico! Večje, sočneje grozdje, boljše vino so preduosti! Natančnejša pojasnila (znamka!) daje TRSNICA »VRBANJAK«, ST. ILJ—VELENJE, Štajersko. Lepa &mefija 'm s i gospodarskimi poslopji, obokani evinjakl In kleti, ca 15 oralov orvovratnih njiv, travnikov ln gozda, vse pri hiši naprodaj. Cena 1,200000-— Vprašaoja pod „Parce!aciJn 4416" na upravo tega lista. BLUZE, spodnja krila, predpasniki, oprema za novorojenčke se najceneje kupi pri: A. ŠINKOVIC nasl. K.SOSS, LJUBLJANA, Mestni trg Stev. 19. Preklic. Preklicu]em žaljive besede, Izrečene proti Janezu Jerana v Beričevem. FRANC OOSTINČAR. Zahtevajte brezplačni seznani in popis najzaneslji-:-: vejših sredstev :-i na sadnem drevju, škodljivcev po poljih iu vrlovih, nadalje peronospore in snctljavosti pri žitu. Ljubljanska komercialna družba LJUBLJANA 2, BIeiweisova cesta št. 18. Posodo za mošt, vino itd dobite, dokler traja zaloga, pri tvrdki L. Augustin, Sp. šiška, Jernejeva ul. št. 231, od 3. do 5. pop. npnrtnn za mizarsko obrt sprejme takoj UbCSH^SS Baudeš Štefan, mizarski mojster, št. Vid pri Stični, Dolenjsko. 4337 Sprejmem vajenca 2va sKfn0^ let. Hrana in stanovanje prosto. — Naslov pove uprava »DOMOLJUBA* pod štev. 4378. zdravo in suho blago, kupi j FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesia št. 36, irgovina z žilom, semeni, moko in dež. pridelki. '?0ncif0 hcp Vse nabiralce las obvestim, £.Cllo!vC ISJoC. da kupujem na malo in veliko zmešane in rezane lase ter plačam vedno po najvišji dnevni ceni. izdelujem gledališke vlasulje moderne podlage. Lepe lasne kite od 130 K naprej. Ce želite, pošljite mali vzorec las in ceno. Angleške in Solinger-BRITVE L v. Barvilo za lase. Mila, dišave, lasne mrežice. Bouleau-voda proti izpadanju las. Točna postrežba. •—■ I. dolenjska lasna indu-■trija, I SVETEC, Novo mesto. 439? TOunmii^'iuimiiiiii.'iitii!iii>'siiiiiNiiniiiiuiDiaai Izdelovalci KRTAČ vseh vrst, kakor tudi Izdelovalci glavnikov »jr* Izdelovalci zobotrebcev, dobre kupčije, naj pošljejo svoje naslove in ponudbe pod Šifro: »EXPORT« ua: anončno družbo ALOMA COMPANY, Ljubljana, Kongresni Irg 3. unuiiMiMiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiHiiiiiiiiiiiiniHuinin § Znižane cene I £ Tvrdka F. in I. G Zniiane cene t Goričar, »pri Ivanki«, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29 je znižala cene za 30-40 odsfotkoi V zalogi ima vseh vrst blaga za moške ln tonske obleke, zimske triko hlače ln srajce, otroške žabce, pletke, velike ogrinjalke, ramo kotenino najboljših vrst. -r Dobijo se tudi Izgotovljenl ženski plašči (manteljni), zgornja krila, bluze, otroške oblekce, vse najnovejših krojev, predpasniki, ter razno moško ln žensko perilo, kravate, nogavice Itd, Znižane cenei Znllane cene I Porot. prstani Donble verižice Stenske ure Budilke Žeone ure Uhani Najstarejša trgovina ur, zlatnine ln j srebrnlna p# CUDEK | LJUBLJANA 22, Prešernova 1 Zahtevajte ponudbe I AfnvaonirSI Vsled izselitve prosta kovač-IVUVatlliUa. niča e kovaškim orodjem, na prometnem kraju z enim, oziroma dvema družinskima stanovanjema, hlev, sadni vrt in nekaj polja, se da v najem. Prevzame se lahko takoj. Ponudbe in vprašanja naj se pošiljajo na upravuištvo »Domoljuba« pod naslovom >Kovačnica< št. 4120. Prvovrstna umetna gnojila mmmammmmmmmmmKamaKmmammamKma dobavlja najceneje veletrgovina Vinko Vabit Ža8©c Slovenija. Jamstvo za vssšsifs«. Vse ur.iie v zaiogi: 18% Thomasovo žlindro, 40—42% kalijevo sol, 13—20% kostni superfosfat, 15% rudninski supcrfosfat, 15—17% apncni duSilt. Kolesa avtomobili, deli m oprema pnevmatika najceneje JEST J. Gorecv LluUljoita, Oospsveisko cesto šiev. 14. Ifr garaža 9n