Leto IV., šiev. 11. V eelju, sobo'a dne 28. Januars a 1922. Poftnina ptocana u gotoyim. ^^^^^^^Bhl ^. ff ***" ^^^ ^^^^^^^^^L ^^^^^^^^^& ^^^^^^^^K ^^^^^^^^^^^^^ES9^k ^^^^^^^^V ^^^^^^^^^H^ BK^S^B i^^^B^^^b ^^^^^ELi ^«9I^^^V 4^^^^^^^^^^^^^^^^^^& ^^^^HBl^s. ^^^b ^^^^& ^^^B B^B ^HbB ^^^B ^^^R BHB S^^H ^^^^^^^H^H»T BBS Ws&Sk IPsbI« ^hI^^^^IH ^Swsw ^^Bh^^^v ^^^HflB^^flEA EBB jNbv WBSr cthBw I^^H b&|b ^^^Bh^^^^^^A x. * rV . ___ ¦¦¦¦r-i--- ¦¦— "- ¦¦¦¦"¦¦¦ ¦ ' ——^—i»^^———^ ' ¦ -—¦¦— "^——B ^WM^BM^^^M Stanc leino 48 Din, mescčno 4 Din, za inozemstvo letno 120 Din. — Oglasi za wot viSine stolpca 40 p. Reklame med tekstom, osmrtnicc in zahvale 50 p. Posamezna številka stanc 50 p. Iztiaja vsaK loreK, čelriefc fin soboto. Uredniätvo Strossniajeijeva ul. St. 1, I. nads'r. Telefon št. 55. UpravniStvo Strossniajeijeva ul. St. 1 pritliCjc. Telefon St. 65. &=a Račun kr. poštnega čekovnega urada štev. 10.066. «=* Dva važna govora. Dr.V.KuliOvec tn Svetozarzici;onalnih govornikov. zlasti tndi niih nestvarno PojHiovanje državne krize in hrvatske- •a problcma. O vzrokih takozvanega hrvatskcga vprašanto Jt dejal med drugim: Stvar je ninogo boli prosta nego izgle- da. Hrvatska inteligenea >c zaneniarjala kmeta in st mil premalo bližala. Skozl Uesctletja se je trudila v prepirih za hl- storične pravice. Stjepan Radič, o katc- rem pravijo nje^ovi današnii zavc/.niki, da je nekoJiko abnormalen, bil ie pa mo^ der in si je pridobil srea Jtinetskesr.'i lind- aj z uglcdnhn članom hrvatskega blo- ka, ki je zače! govoriti o Doliticnih stva- reh, se je dotaknil tudi on tegn vpra- sanja. toda izjavil je. da sta ffospoUa Rojc in Trumbič v veliki zmoti. če si do- mišljata, da sc bo njih približanje vzt- io v poštev. To je značilna izjava za vse, }:i mislijo, da se treba svo.iemu pre- itričanju odreči in drveti magari tudi za tako večino, katero vodi nekoiiko ab- normalen čtovek. Taka taktika in poll- tika nikomur ne koristi. ona le škodi ob- >-'i slvar!. leer ni nie drujfcjra nc$o obi- v.'.)jn,-( polilična špekiilaciia. AH ie Hrvatska res oškodovann? Mnogo resncjšc bi morala vlada vzeti očitke, da je s svoüm režiniom ka- eri kraj države tako oškodovala, da Illu ,1! obslanka. Opozoriti hočcm na dei- sfcva. ki popolnoma drugo dokazujejo- Mesto Karlovec, ki je nekako nredmestje Zagreba. šieje danes nad 40 industrijskih nodjetij. lo je kolosalen eospodarski razvoj in kmalu se bo govorilo. da k Karlovec naš Birmingham. Pregledoval sem tc dni stati.siiko Ki- j banja industrijc v kraiili bivše nvstro- j ogrske nionarhijc, ki so pripadli uaši dr- j žavi in primerjal sein, koliko industrij | je tu bilo v naSih rokah do Ieta 1914. j in koliko jih je dancs. Prisel sem do | seiizacijoualncga zaključka. da sem na- i sei zaznamovanih nad 400 industrijskili podjetij, pri katcrih so ndcleženi Hrva- , ti, Srbi ali Slovcnci. in ki iih v seznamu I. 1914. sploh ne najdeni. Tc, niso nikak- sni znaki kritičnega gospodaiskega sta- nja. Reklo se bo kveCiemu. da ; stari re- zini s tarifarno politiko onemosak'il vsak gospodarski razvoj Zasreba in h vlekel \se v Pešto. Cc ie zdaj to aruii'aee, je (o v zvezi s svobodo. k\ nani io daje naS lastni režini. In kolosalni razvoj gospo- darstva pod svobodo novega r.žiina te dovolj dokaza, da ta novi re/.ini ni pov- zročil kritičnega stanja. To je pa za kon- solidacijo države vee vredno. nego če sc ne moreio sprijazniti med seboi poliiiciie stranke. y.zgmh — gospodarsko srcdišče. Oospod poslanec Hivac omenja, da je to le blagostanje velikih podjetnikov- Kapitalistov na račun delavne^a naroda. Baš prav, da je (o opazko naDravil, kajti s tem nie je opozoril. da imam povedati. kaj je režim te države storil za delavcc- Zakonodajni odbor narodne ^kupščinc je skrbno mislil na delavce in je z zakonom o zavarovanju delavcev zasienral d«sl do- hodkov one bujno se razvijajoče indu- strij'e tudi oniin, ki imajo nri tem najvee- jo zaslugo, di'lavcein. In sam Zagreb, o katcrem se je govorilo. kako je na- prain Reograd'n zapostavlien. je bil pri ti stvari npoštevan kot gosoodarsko sre- diščc države in vsa.j za dobo desct let bo tainkaj sedež defavske zavarovalne cen- tiale. Zagreb, ki je lo odlično in castno vlogo dobil, naj pa pokaže. da je nalogi kos. da ie sposaben igrati v gospodar- stvu tudi siede skrbi za delavce vodilno vlogo. Dobra uprava in dviganje gospodarstva — spias države. Izjemnih položajev si ni treba želeti po kakih historijskih vidikih. kakor želi g. Deželie glede Hrvatske ali Protie gle- de Sloveiiijc. ampak treba Je doliti ozem- lje po gospodarski strukturi krajev. hna- mo dve skupini. ki bi morali biti glede gospodarstva različno obravhavani. .faz sem mnenja, da je v Slavoniji s Sremom, v Vojvodini in predvojni Srbiii zenilja vsled svoje plodovitosti merodajna za naein gospodarske politike vlade. Tu se' ni treba rnnogo nnietno vincšavati v prf- vatno gosixxlarstvo. ki samo po sebl stremi k napredkn, ee bi tudi bilo inalo ali mimogrede nie upravnega vpliva. ¦¦- i .liižna Srbija s Crno goro. Bosna, W\V- • macija in baš tudi Hrvatska in Slovcni- ju, ki so rnanj plodovite, pa zelo oblju- dene. so prav posebno navezane na do- ro upravo in jih je treba v obrti in indu- striji umetno dvigati, da bodo mogle na- predovati. In ee sta vim zatiteve na vkulo, .so niuje zahtevc te, da tem krajein posve- ča posebno pozornost v posoesevaniu gospodarstva z davaniem eenogrt kre- dita zn obrt in takega postonanja pri ob- daeevanju, da bodo obrti in industrije davek mogle prenesti in oberem ostale stalen dober vir davkov Ne revizija ustave — ampak oolitika gospodarskesa dela! Mi torej noeemo nič čuti o toiii. da se naj vlada zanhmi za kako revizijo ustave, katero smo še ravnokar spreieli po svojem najboljšem preprieauju. am- pak naj se obrne k reševaniu velikih go- spouarskih nalog za vsak krai njegovim potrebam primerno. S tem se bo oiienio- gočila možnost mržnje eiiega kraja proti drugemu ali eelo kako kritičrio .stanje. — Ustava in sedanji režim ponuja nam to- liko svobode; da smo naciionaluih poii- tičmh svobod naravnost prenasičeni. — Mojc mariborsko volilno okrožje, v vec- ni borbi z liarodnim nasprotnikom, nik- dar niti sanjati ni moglo o takih velikih narodnih svobodah, kakor Üh inia v iio- vih razmerah. Vlada torej nai ne oma- huje, naj se drži ustava. Vlada naj ščiti naše gospodarstvo, naj Dospešujo s svo- ,io Doliliko obrt in industrijo! j V seji J4. jau. je poyzel besedo mi- nister Svetozar Pribičevlč. Tudi oh sc je bavil zlasti s hrvatskim vorašanjein. ^eli, da ljudje, ki hoeejo nujno rešitev tega vprašanja, ne prihajaio samo z ne- gativnimi izvajanji, kakor so to storili zemljoradniki, amnak s konkretnimi predlogi. Tukaj — je nadalieval — se govori o hrvatskem vprašanju v smislu, kakor bi nc bilo poirebno govoriti. Predvsein se ne sine govoriti tukaj o poslancih rtr- vatske in ne o poslaneih Srbiic, ker v Narodni skup^eini ni niti noslaueev Hr- vatske. niti Srbije. Volilni zakon za u- stavotvorno skupščino ne uozna provln- cijalnih poslancev. temvec izreeno pra- vi, da so poslanei, na.isi bodo izvolieui kjerkoli. poslanci vse države. Oospodje, ki so holeli posuiviti državno - pravna vprašania v usiavo- Ivorni skupščini, niso mogli glasovati /u ta volilni zakon. ker so bili mnenja. da se inia dežela pogajati z deželo. narod z narodom. Ako so to hoicli, bi imeli to \i- raziti v tedanjem zaeasnem Narodnern predstavništvu hi zahtevati. da imajo pri(i v skupSeino zastopniki poedinih po- kraiin in poedinih uarodov. Toda vsi ff gospodje niso stali na tem staliSčn, sprc- jeli so zakon o volitvah za ustavolvorno i skupščino, ki predstavlia edinstvo drža- | ve. ter so došli v ustavotvonm skup- sčino. Zato bi bilo treba. du Jel;i?'> ttuff nadalje vr tej skupSČini. Ediuo Radičeva strauka ni ghisuMÜa za ta zakon, ker ta stranka ni prišla tu- j di že v zacasno Narodno predstavniStvo. j eeš, da se inia prei rcšiti vnrašanje ttr- vatske v smeri. kakor z;ihteva to njen 3>rogram. Ako se je žc govorilo n hrvatskem ; .\ prasanje, kaksua nai bo notranja oi- raeije. ni bilo potrebno, da se tako lahko- miselno spravlja v javnosr tn rečeniea. Vzcmimo. da obstoja tudi analogno srb- sko vprašanje. Potem pridemo potom analizc do tega, da mora i">riti do spora med Srbi, Hrvati in Slovenci z ozirom vprasanje. kakšna uai bo tn not-ania iV- ganizaeija naše držnvr Ustvaritelji krfske deklaracije mo stali na stališču, da ni med Srbi, Hrvati in Slovenci posebnih interesnih sier ter da ne morejo na tei podlavi zahtevati posebej Hrvati, posebei Srbi in posebej Slovenci zajamčenja svoje poiiücne in- j dividualnosti. Svetova! bi zafo. da sp narodno vprn&tnje ne razprav'ja ny ta I /jačin. kauieevci zaradi tega niso dosii v skupSöiiio. ker vedo. da no bo dol^o ira- iala. Radieevci bodo priili uo drugi vo- iitvi, zakaj ako ne pridejo. ne bodo imeli možnosti, da pridejo po tretii volitvi. Nadalje navaja gosp. Pribičevie" vse. kar je Stiepan Radič med voino iii pred vojno pisal in delal in oposam na neka- tere točko iz njegovih bro^ii'-. v katerih je spravlial Avstrijo. Nemčiio. Habsbur- žane in njihovo zmago v zvczo /. usodo i:MJLR ZOLA: Za eno uro ljubozni. (Prevedel E. Simnic.) (Dalje.) Mladi mož je čutil verno spoštova- iiie, kadar se je na oknu oorl na komu- [ec, tako se mu je zdel vrt velik, zidovje mogoeno in veličastno. V kraju je bil lio- tcl imeniten. Ljudje so pripovedovali, da so tujci prihaiali od daleč ga obiskat. Le- gende so bile razširjene med liudstvom o Yelikaiiskcm bogastvu Marsanneov. - Dolgo časa je skrbno ooazoval staro iavbo, da bi prodrl v skrivnosti tega ^semogočnega premožen.ia. Toda kljub mnogoštevilnim urarru ki üh i^ preživel tu, je videl vedno le sivo fasado in ko- stanje. Nikdar ni videl noben^ dus? sto- pati po stopnicah. nikdar se niso vrata, ozelenela ocl mahu odorla. Marsannci vo bili prokleli ta vrata, prihaiali so v hi§o skozi majhna vrata iz ulice Sainte- Anne; vrhu tega so bila še maihna vrata na koncu ozke potice, pri okopih, ki so v*odile po vrtu. katerih pa Julien ni mo- Xt\ zupaziti. Za njega je ostnl hotel mr- tev, kakor palača v pravliicah vil. nje- govi prebivalci so bili nevidni. Vsako jutro in vsak večer je videl le roke slu- žabnika, ki je čedii okna. Potem je pa dobila hiša zopet staro melanholicno ii- ce liki zapuščeiiemu grobu v mirni tihoti pokopališča. Kostanji so bili tako gosti. ! da so zakriva-li s svojimi veiami vrtne drevorede. Ta hermetično zanrta eksi- stenca, ponosna in nema. ie podvojüa razburjenje mladega moža. V bogastvu, v tem čmenicm mini, nai bi se našel verski stiah, ki prihaja iz oboka cerkva? Kolikokrat je tigasnii svečo, predivo je sei spat in je ostnl Je eno nro pri ok- uu, da bi zapazil skrivnosti hotela Mar- sanne! Sama noč, hotel je zapiral nebo s črno točko, kostanji so razlivali morje ernila. Skrbno so morali zastirati okna, ker se tudi najnianjŠa lučica ni posvetila skozi zastore. Hiša saina ni imela nobe- nega diha prebivalcev. kier bi se čutila sapa spavajočih. Poizgubljala se je v te- mi. V t;ikem trenutku se je Julien ojuna- cil. prijel za flavto in nekazniono igrai- Posamezni glasovi So odmcvnli od praz- ne palače, gotovi zvoki so se norazgubs li v temi vrta. kjer se je sliSalo samo fr- fotanje peruti. Zdelo se ie. dn igra sta-ra 1 flavta iz rumenega lesa svoje stare na- peve pred spečim gradoni Belle-au-Bois. Nekc nedelje je pokazal nenadoina nek poštiii uradnik Jiilicnu visokega starčka in staro damo ter imenoval J- ! inena. Hila sta marki in markiza iz Mar- sannea. Tako redko sta šla iz hiše, da jih ni bilo nikdar videti. Velika razburjenost se ga je lotila. ko jih je videl tako suhe in Častitljive, štel je njihovo korakc. ml- moidoči so jih globoko pozdravljali. ona dva sta pa ödzdravljala le na lahko ki- maje z glavo. Tovariš mu ie razodel, da imata hčerko, ki je pa še v samostanu, gospodično Terczijo de Marsanne, po- tein, da je mali Colombel, pisar gospoda Savournina, mlečni brat zadnje. In res. ko sta šla starčka po ulici Sainte-Annc, sc jiina je približal mali Colombo!, kate- remu je marki pomolil roko. cast, ki je ni nobeuemu izkazal. Vsled teea nrizora Je Julien kar trepetal; kajti Colombcl, deč- ko dvajsetih let, zivil: cči, zlobnih tistnic je bil že dolgo časa njegov sovražnik. Iz njegove boječnosti se ie norčeval in hujsknl proti njemu perice iz ulice ßeau- Soleil; tako dolgo. da sta se nekega ilne sprijela in se pošteno s pestmi obdelo- vala, dokler ui notaTjev pisar odnesel par inodrih oteklin. Julien je pa zvccev igral fJavto še bolj tiho, ko je zvedel za vse te posameznosti. Drugače mu pa zmedenost. ki jo je povzročil hotel de Marsanne, ni spremc- nila nie njegovih vsakdaniih navad, o- stal'je točen kakor ura. Hodil*ic v svojo pisarno, kosil, veeerjal, se SDrehajal ob bregu Chanteclaira. Se celo hotel sam se je za njega jcnjal, ko je stopil v sladkost svojega življenja. Dve leti ste pretekii. Tako se je privadil travi na hodniku, sivi insadi, ernikastim oknom. da se mu je dozdevalo: vse te reči moraio ostati fa- ko, ker so potrebne za spanie v tem mestnem okraiu. Pet let je stanoval Julien na trgn Quatre-Femmes, ko mu ie uekega ve- čera julija meseca nenaden docodek pre- obrnil njegovo eksistenco. Noč je bila zelo vroča. zvezde so se krasno lesketa- ]^ na nebn. Igral je flavto v temi, bo!j nc- pazljivo, nekaterc ritme počasnej;*, ka- kor bi zadremal pri posameznih glaso- vih, kar se hipoma nasproti niemu odpic okno v hotelu de Marsanne, ostaue- na K.N U VA i> 0 ii \* __. . I ! Hrvat.skc. Sodi, da ie treha v nasih mecl- sebojnih odnošajih imcti velikc pntrpc- žljivosti. Vsc nadaljnje deio mora tcme- ljiti na današnji ustavi Icr sc mora pobl- mt\ vsaka težnja. ki ? tie mi za revizijo te ustavc. Sedaj je truba skrhcii, da nsta- va lie postane mrtva beseda eetudi se ne more pričakovati, da mora postati v naši državi takoj vse dobro po sprejetju ustavc. Narodna skupscina in zakono- dajni odbor iniata nalog'j. da storihi vsc, kar jc potrebuo. da sc spravi nstava v /iv! ionic Kje so ovire za živahnejšo trgovino med naso in ceškoslovaško državo? Občeslovensko obrtno društvo v Celju >e imelo v četrtek dne 19. januarja >voj scsiüiick v hotel» pri »belem volu«. Na sestankn je predaval zadružui rav- jfiatelj g. Janko Lešničar n raziogih, ki ovirajo živahnejšo trgovsko zvezo r. bratsko Ccškoslovaško republiko. Prc- davatelj je izvajal, da nam je kot Siova- noiTi in kot trgoveem na tern, da bi bila trgovska zveza ined nami in CSiV tern intenzivnejša. A ccla vrsta je ovir, ki ne dopuščajo živalmejše trgovine s CSR. Predvsern je bila češka valuta v. !. 1L?i in 1920 tako ncstalna. da ic tu nestalnost skoraj redno povzroeaia našim tr?;"O\*- cem in obrtnikom občiitiic zgube. Na- kupi so bili zlasti za tekoeo zinisko st- yj'io jescni 1. 1921 nad vse živnhni. Naša naročila in gotovo tndi naroeila drugih narodov na Ceškcm so se množjla. To jc pa povzročilo pri nasili trosoodarjih v /apadni Evropi zavist in češka krona ic morala na ljnbo aiigleški tor fran-joski inc'ustriji navzgor mi smo imsli s ee- Skirn: naročili vclike zsrnbe in sedaj pa kratkomaln ne moremo v CSR kupovati. Žal jc naru, kcr smo češkeira blaga va- jeni, za! jc pa nidi čcškim iudustrjjal- cem in trgoveem. ki splošno toziio. da trgovina stojj. Ta oviva Irgnviiie s CSR je splišiio zinnia. Manj znano pa ic. da so trans- poiinc razmcrc med nami in CSR si- n-.-- urejene. Vagonske pošiliatve sc gre-Jo: direktni kosovni brzovoz. in tovoeni prn- me!, ki pride osobilo v wsiev za ina- leg'a trgovca, pa jc vpcljan In I/ ncka- terih mest, od drugod gre navadno vst- v /annidni in počasiii špediterski pro- met. K'aj sc to pravi. to vedo uajboij oni, kj plačiijcjo kilomctrskc raeun;: pri Spcditerji; v Jugoslaviji. ki iim blago izroei. Za pospeševanie naze frgovlnc s CSR jc torej absolntno potrebno, da so nrcdi direktni vagonski in kosovni pro- met s CSR. Sodim, da bi bile, v tern o- zirn golove v.rivc ČSR miinn potrebne za slučaj. da je bratom Cehom rc- sm, ;;a teni, da vzdrže in razširijo svo- jo pozicijo v naši državi. Kajti ^nspo- darsko živJjcnjc jrre svojo pot. vsc po brvatskcm prcffovoni: Mi sum brača. ali naiie kese nisu sestre. Nadaljna velikn ovira ie to. da ni- nrnvf običa.ine trtcovsko zbornicc v T'r.'--c'-i ali Čehi nc pri nas. V.slcd teffa luanjkajo raziie, v tr^ovskeni zivljcn.ni tako potrebnc infonnacijc in dircklivc pri Cchih in pri nas. Prcdavatelju sc zdi. da Cehi v (em oziru premalo store in cTa stežaj odprto, živo razsvetlieno v tcmni fasadi. Mlada dfcklica se ie nanj nasloui- la, ostala je nepremično. prerezahi svo- jo malo senco in napenjala .isesa, kakor da nekaj prav pazljivo posiuša. Julien je strepetal in prcnehal ijrrati. Njeirega oblicja ni imokcI razločiti. vidr.l je Ie nje- nc bnjjie lase, ki .so se vsinali no njenem vradi. Nežcn jclasck ic zaai! sredi ti- Tiote. »Ali nisi slišala, Prancka? Od nekod se čujc izodbn«. »Morda kak mnren. li'osoodicna,^ je odgovoril debel «las od znotraj. >Za- pritc in ciivajtc sc nrcd nočnimi žival- •Tii«. Ko je fasada zopet nnstala čnia. Julien še ni ino^ei zapustiti naslonjaea. oci poluc svctlobe, ki je prigla iz tcga zi- clovja, sedaj zopct nirtveca. Tresel se ie in se vprascval, čc bi snu^i bin sre- čen nad to prikaznijo. Ce/ eno iiro jc zacel zopct igrati; toda čisto iiho. Siiv.-- ia! se je pri misli. da misli mlada dekilca brez dvoma. da je pel mnren na kosta- t'iili- (Dalje prih.) iih osobito Nemci iz rajaa. ki so sc na- ; Se.ija trga temeljito lotili, iznodrivajo. I Težaviio in drago je nadalic nakazn- j vanje denarja. Olajšave in koiieentracija i bi bila tn zelo na mestn. da bi ne \A\\ na- j ši ljudje izpostavljeni eneinu ali drugermi naravnost «zelenaškemn« bančn:mu za- vodu ter bi ne zgubilt svojega >:aslužka žc pri bancnem nakazilu. Tndi olajšave v piačilu faktiir bodo morali konccdirati čcški eksporterji. Cujc se žc pri Nemciii o veeinosečnili plačilnih rokili. Vse to in še drugo bo treba itiKj.šlevati pri pojjajanjih glede trjjovskc posodbc med našo državo in ČSR. Celii mora.iu razameti, da je nam Jugoslovanoni iz politienih in gospodarskili ozirov mnogo na tern, da ne pridemo v preveliko go- spodarsko odvisnost od Nemccv 1>n lta!i- janov: vslcd (ega mora jo biti pripravlje- ni tndi s svoje slrani na gotove /i'tve Hi konccsije. Konečno je predavatelj izre- kei željo. da bi sc naj k pogajanjom zn Irgovinsko pogodbo s ČSR pritegnili tndi praktiki iz trgovine in obrti. IZ NARODNE SKUPŠČINE. Seja 25. jamiarja. Nikola Pašič o zunauji oolitiki Jugoslaviie. Nikola iPašič je izvajal glede naše zimanje politikc slcdcčc: Naša zunanja politika jc bila odrejena no reznltatili svetovne vojne in po mirovnili pogod- bali. Naša država grc v zimanii politiki pota zavezjniške politikc. Ko bodo prc- magane državc izpolnile mirovnc po- godbe, ali sc jim priznale olaisavc. ka- tere zahtevajo, sc bo znnania politika razbisirila. Naša država dosedaj sc ni popolnoma izvršila razmejitve z nobeno sosedno državo. Kar sc tičc razmejitve z Avstrijo, jc bila ista zlasti na Koro- škem izvršena v našo škodo- Razmejl- tcv z Madžarsko se vfši poeasi. kcr sc iiamenoma zavlaču.ie. Razmciitcv / Ro- mnnijo jc končana in jc samo še |)oireb- no. da razrnejitcv odobritc obj vladi. 7- iiolgarsko je izvedena razmejitev v zmisln mirovnc pogodbe. Kar sc lice Albanije. je obstojala žc za easa balkan- ske vojne med Srbijo in Boigai'ijo po- godba, ki jc garantirala Srbiji v slučaju zmage balkanskih zaveznikov nad Tin - ki. izhod na .ladransko morie i)ri Skad- ru. Hogod'ba pa ni.bila izvrscna, kcr so sc liolgari izneverili. Londonska konfe- jcnea jc ustvarila 1. 1913 nasiloma Alba- nijo. Prine Wicd je bil imenovan za kne- za. Avstrija jc imela interesno sfero se- verno. Italija pa jnžno. S tern it» postaio albansko vprasanje cvropsko. Princ Wiedje pobcgnil, sledil mil ic F-sad paš:i. ki je po prineipn »Balkan Halkanccnv: vodil politiko ltalije, ki pa ie bila korist- ;:n tud'i y/j nas. Psnd paša ic zahteval sa- iiKjsloino Albanijo, realm; incio, skupno carino in armado, vse ostalo pa naj bl interesirane države nredile same. Ta sporaznm sc pa ni izvedcl. kcr je pri:slo do londonskega pakta. ki ic oncmogočil naši državi izhod na Jadraiisko morje. Naglasam: Ce bo Albanija samostojna, jo bomo pn'znali, in ona tndi mora biti ncodvisna. Kcr so jo sprejcli v zvezo na- rodov. kljnb tcmn, da ni priznann še od nikogar, je smatrala Albaniia za pri- iiicnio, da jc zalitcvala mcie iz LMn 1913. pa je naletela na oster odpor Miriditov. Našc mcjne čete so bile zaradi tega oja- eene in zasedli smo nove toekc, dokler veleposlaniška konferenea nc doloci no- vili mej. Posebna komisija nai preštudl- ra razmerc. V zmisln sklepa veleposla- niske konference je bila ustanovljcna nevtralna cona, za katcro so sc nmakni- le nase čete. Naša država mora biti za- dovoljna z mcjami iz Icta 1913. —- Od- nošaji z Italijo so zavczniški. Vsled lon- donskega pakta so nastatc težkoee glec!e mcj. Ker nisrno mogli sprcicti predloga zaveznikov, smo morali priznati Rapall- sko pogodbo, ki pa še ni izpolnjena. Ko bo trctja cona izpraznjena. bomo priccli trgovinska pogajanja z Italijo. — Odno- šaji z Bolgarsko so korektni. Velika Ru- sija nam je pomagala, da nismo propadli v vojni. Mi smo ji zato hvaležni in sprc- jemamo rtiske emigrante pod svojo strelio. Nikakor pa nc moremo stopiti z rusko vlado v politicnc odnošaje. dokler sc ne izmiri z narodom- — Ako hočemo doseči konsolidac'io "otranie in zunanjc politike, nioramo zahrcvati davčno za- konodajo, ki bo cnaka za vse. istotako .sodni zakon, zakon o oblastih in njihovi samonpravi. Potcm bodo nasi nasprot- niki v svojili iiučiieijah oslabijem in iz- jjolnili naše zahtcve. — Naša viada je sklenün pogodbo s Ceskoslovasko in Rn- munijo in napra\'ila s tern v znnanji po- litiki vclik korak naprcj. Napraviti pa moramo se drug korak. Spreieti moranio tndi predložeiie zakoiie, ki nam bodo da- li šc več moči. da morcino braniti svoje interesc sami. brez vsakc pomoči. Se.ia 26. januaria. Vladi izrcčcna zauoiiic«. Min. preds. Pašlč ie odvrovar.ial na imcrpelaciji) posl LaziOa dede sibeni- škili dogodkov. lziavil jc. da s-e bo rcsil incident po mcdnarodnein nacehi. Pov- daril pa je. da je že sedaj ngotovljeno. da so Italijani strcljali z ladio na obal brez povoda. V nadaljni razpra\i o vl:iun,i Jekw;- raciji jc govoril še deinokrnt Radosie, ki se jc bavil zlasti z vprašanicm Skadra ki bi naoji moral pripasti. Min. precis. Pašič je tozadevno izvajal. da nam jc Skadcr obljubil že svoj čas Cicnienccan obeiiem z lieodvisnostio Reke. Večinn naših delegatov pa ic pomidbo odklont- la. ker je prieakovala še večiih ngodno- sti in boljših mej za našo držav(*. Pri g!asova«.in o zaupiiici vhuli Sc ogronma večliia glasovala n\ zaupnie». Proti so glasovali klerikalci. soei.jalisfl, oba nar. soei.ialista, zenilioraduiki in ra- dtkalec dr. Ivauic. • I^rihodnia seja jc v soboto. LLOYD GEORGE O OBNOVI EVROPE. Lloyd (icorgc je imel na komorenci liacijonalnili liberalcev pomembni go- vor. Da! jc izraza svoiemu zadovoljstvr, nad osnutkom irskc repnblike. Ta dogo- dek bode gotovo ojačil ugled Velikc Hri- tanije v eclem svetn, zlasti kar so tice trgovine. Angleška irna 2 miliiona brcz- posclnili, a Zdnižene države šc veliko vcc. Problem, pred katcrim stoii Anglc- ška in ves svet, se lahko izrazi v dvcli stavkih: Obnova mednarodnega zau- panja. ki je podlaga za mednarodno trgo- vino. Da sc npostavi zaupanie. je trtba uposfaviti pravi mir. Dokler ni miru, tr- govina nc bo prcvzcla potrebnega rizika. Mir mora .imcti za podlago prijateljski spoiciznm vsch narodov. Ce bi sc bili 19M na konferenci poinenili. bi ne prišlo do katastrofc. Konference so naleice na lestvi, ki vodijo do mini. Bodoča konfe- rcnca v (jcnovi jc brczdvomno največja inteinacijonalna konferenea. kakoršne svet še ni nikdar videl. Na n.io so pozva- ni vsi evropski narodi brez razlikc V srednji Evropi sc enje mrmljanje in žvenketanjc. Mi hočemo te dc/elo po- staviii drugo pred drugo, da vidimo, če jc lnoguc pameten sporaznm. Konferen- ce-sc bode gotovo udeležilo 25 narodov in 1000 strokovnjakov fiiiancnih. diplo- iratskih in gospodarskili. Ti strokovnia- ki so vedno boljši in ceneiši kakor vo- iaški. Pri vojni konferenci je delovalo 30 milijonov ljudi, 10 milijonov iih jc ostalo mrtvih. 10 milionov poiiablienili, stroiki so pa znašali .50 miljard funtov štcrlin- gov. Narodi storijo bolje, da posknsijo z druge vrste konferenco. Ce prideio vsi na konferenco, nc more izostati dober rcziiltat aktivnega mini. Lloyd Crcorge jc povdarjal, da klice s svojim slabim glasom vsem dcželam. vsem voditeljem človcštva, naj pridejo z duhom miru v (jciiovo, ker Ie tako bo mir nopolen. Na izjavi Lorda Oreya in Cccila. da nai bi inicijativo za to konferenco prcvzcla Zvcza narodov, jc odgovoril Llovct (ieorge: V tern slučajii bi se Amerika in Rusija nc hotcli iidclcžiti konfer-jnee V intcrcsu mini pa jc potrebno, da prideta tndi ta dva nar-oda. Washingtonska kon- ferenea jc napravila mir na Zapadu, Oe- nova ffa hoec doscci na Vzhodu. Cilcdc rcparacijskega problema je naglasal, da jc on za to, da Nemčija plača vojno oä- škodnino. Ncmčija more in mora plačati, trpi Ic radi likinjcnja mednarodne trgo- vine. Strokovnjnki naj sc pečajo s tern vprašan.iem. Dr. Beneš odloži miiiistrsko pred- sedstvo? »Lidove Novinv« poročajo iz Prage: Kakor doznavamo. se potrjujc vest, da ic dr. Beneš v zadnjih dnch po- novno izjavil politicnim priiatcljcm, da pred genovsko konferenco in nrcd poto- vanjem predscdnika Masaryka v t'aiiz in London poda demisijo kot ministrsk! predsednik. Obdrži pa resort zimr.nie^a ministrstva- V občiaskem zastöpu v Trsui Siy- venci sploh ne bodo zastopani. ker jim ua pocllagi občinskega vol. reda ne prl- padc noben juandat. Laški nacijonali- ?ticni blok ima M. komunisti pa 16 z;*- stopnikov. Kra!j Aleksaiuler liamerava glasom i ofici.iclno še ncpotrjcnili vesti iz Beogra- * da v letošnjem poletju obiskati Prago. Obisk bi imel velcpolitieni značaj. Koniereiica v Genovi bo glasom po- ročila praške «Tribune« najbrže odložc- na od 8. rnarca na 8. aprila. Rumiinski parlament razouščeji. S kraljcvim dekretom jc razmiščiMi rnmun- ski parlament. Nova narodna skupščina bo imela značaj konstitiiante. Volitve b(>do meseca rnarca. Avstrijska narodna skupščina jc v sc.ii 26. tm. sporaznm s Ceškoslovaski). sklenjen v Lani, odobrila z 104 krücau- sko-socijalnimi in soe. demokratskiml proti 23 vseneinškini glasovom. Na niediiarodiietn ko:igres4i strokov- 11lit delavskili organizacij v Pragi je v seji due 26. tm glasovalo za Pristop k jMoskovski internacijonali Ie 22.027 cla- iiov. za anisterdamsko intcrnacijonalo pa 33S.447 clanov. Itiili.ianskiüi poslanikom v Parizti je imenovan grof Sforza. V Alhaniji vlada pop-olna anarhija. Razna pkmena proglusa.io svoio samo- stojnost. V Tirani je sedaj tekom enega niescca že sedmn vlada- Novi vladi ste pa tudi v Rlbasann in Draču. "Tbs. Obcni zbor fcraji. organizaciic JDS za . Hrastuik-Dol se vrši 5. febr. ob A nri pop. v gostilni Dolinšck. Demokratski večer v Ptuiu sc vrši v soboto 4. febr. zvecer v Dni.štvenom domu. Nov demokratski list. \' Siibotici jc te dni zacclo izhnjati glasilo demokrat- skili zemljoradnikov v Vojvodini >^Slo- ss'a«. List izhaja vsako soboto. Mariborske novice. 50-letnico obstanka siavi letos ma- riborska Citalnica. Nocoj (sobota) od 20. uri ima obcni zbor. na katcrcm pre- dava urednik Božidar Borko n niskc in problemn. Prvo prcdavaisje L.indskc uiiivcr/e v iMariboni jc v soboto 28. tin. ob l°30 v mali kazinski dvorani. Prcdava prot. Favai: ^>Kaj ie prava izobrazba in kaj ni?« Zdravstveno stanje škofa dr. Nupat- liika sc jc ztidnje dni zqpet tiftslabšjiio. NA DEMOKRATSKI DISKUSSJSK! VECER. ki se vrši nocoj (v petek) 27. jan. ob S. uri zvečer pri Belem volu. še enkrat <»- pozariafno somišl.ienike. Vrši sc po rc- feratti ravjiatclja g- Ležničaria razprava (diskusija) o valutnuni nrohlemu. LJUDSKO VSEUCILIŠCE V CELJU. Prihodnjc prcdavanje bo dnc 30. ja- nuarja (pondeljek točno ob K>20. uri) v risalnici deške nicščanskc sole, l^az- pravljai bo okr. šolski nadzornik gosp. Ljndevit Cernej »<> nonienu otrosklh igcr«. Ker primernc mladinskc igrü nc krepijo samo telesnega zdrnvja, mar- vcč tudi vplivajo na razvoi dusevne pri- sotnosti in otroško vzgoio snloh. bi bilo iskreno želcti. da tega vaznega prena- vanja naši roditclji nc zamiidiio, sai je tndi v prvi vrsti namenieno staršem. LETOŠNJI OBRTNIŠKI PLES jc pies »Ob jadranski obali«. ki sc \ rsi v sredo 1. svečana v cel.iskcm Nar. domu. Udelcžnike opozarjamo na to iz razlo.?:!. da JIli nc bo motila v prekrasno Jadraii- sko obal spremcnjeiia dvorana. opozar- jamo pa na njo tudi one, ki sc še niso od- ločili posetiti ta velezabavni večer. ka- tcri bo gotovo med prvimi naizabavne]- siiiii in najlepsimi, kar se .iih .ie priredilo v ccljskem Nar. domu. Lep in zanimiv vecer pa ne bo Ic za plesalce: tudi za ncpicsalcc je prcskrbljeno v »olni mcri z vscin, česar si more Ic sree no/.elcti. Za- t» upamo. da te prircditvc ne izpusti, kdor si želi v lctošnjcni prcdpustu prisrC- nc domače zabavc. Za razvedrilo skrbi med dniKim vojaška godba dravskc di- vizi.ic. — Cc bi kedo slučajno no dobil vabila. uaj se obrne na pisarno predsed- nika prircditvc g. Rebekn. KONCERT CELJSKEGA PEVSKEGA DRUŠTVA se vrsi v sobotv) dne 4. marca t\, Ker bo vspored obsegal vrsto nnietniskili skladb, je nujno potrebno. da se vse vV.*i/. 11 »X OVA DOB A. Stran 3. •wvke in pevci udeležujeio točuo pcv- sltih viij, ki 8V vrše vsako sredo in vsak .ftetek ob 8. (20.) uri zvečer v mali dvo- '•eni Narodnega doma, Prosimo vse pev- ift in p-jycc. da prihajaio zeln točno In «afitoštevilno k vajam, ker ic od tega »Avisen ves uspeli. Pripomnhno, da v wedo due 1. februarja vaja odpade, ker s© pro.stori zasežeui za obrtniški pics- -— BteiKs (petek) ob S. uri zvečer pevke In f.vci na krov! Odbi)r. RAZCiLAS *)ANOVAN.}SKEUA URADA V CELJU Stanovanjska oblast v Ceijn opo- ¦/«trja vse stranke, ki vlajjaio nrošuje za •aloločUev najemnine /la stanovanja, da so isle po večini tako pomanjkliivo o- premljene. da na njih podlagi ui mogoce ¦a-jcmnine doloeiti. Zalo s.e stranke opo- '/arjaio, da svojini prošnjam za določitev ¦«aiemnhie prilože potrdilo okrajne dav- rne oblasti o najemnini s prvim lulijem -•914. Pri stanovanjili, ki takrat niso bila ¦oddana, naj stranka navcdc. koliko sc ic Po njenem innen ju takrat placevalo za o-iiaka stanovanja v eiiakili delih. Stran- ke, ki ne žive pretežno od place ali po- Koinine, niorajo koneiio priložiti izka/, o ictnem doimdku, ki ie sltižil knt pocista- va za uüincro dohodnine v zadnjem Ie- üi (1921). Vse stranke, ki gornjih podal- ko\- niso navedle, so pozivliaio, cla iz- Polnijo svoje prošnie na.ikasne.ie do 10. üebr. 1922 potom dodatnih vice:, sicer sc fr¦> sniatralo, ,da svoje vloge umaknejo. Obenem opozarja stanovanjska ob- last še enkrat občinstvo. da m-ora vsak- do, ki se hoče naseliti v okolis stano- vanjske oblasti. inieti za to potrebuo do- voljenk. sicer se tfa bo prisilnim potom üdstranil«!, in povzroeitelja priseiitve ka- ¦/novalo po stanovanjski uredbi do 50 Hsoe K globe ali 6 mesecev zapora. O- pominja sc tudi, da je treba oblastvenegn dovoljcnja za preselitcv vsakemu, pa nodisi. da je samostojen, ali kakorscnkoli »jslužbcnec (nsluzbenka), brez izjemc. Jugoslovanska Matica v Celju po- novno javi, da je pobiran.ie mesecnlii (saiiio 1 Din mesečno!) in raznih prl- spevkov za Matico prcvzela trafikanti- riiH. gospa Fr. Kovač v Aleksandrovi in*. lau je na proda} koledar »Jug.1 Maticc« v. >;eio korisino vsebiuo. Ni ponuubo so tudi narodni kolki. Se/.ite po njih poseb- no drustva, ki prircjaic veselicc ter kot- kiijte vslopnice! Ker bo 14. februarja U. obeni zbor naše Matice, lepo pros!nic>. da blagovoli vsaki clan poravnati za- padle meseene prispevke. -- Podv. ».Tu- JCosIüv. niaticc« v Ceijii. Nabavljalna zadruga iaviüli naine- ščencev v Celju inia v nedeljo 19. febr. (4^ '0. uri v mali dvorani Nar. doina obeni zbor. (ilej otflas! nijnški kuhinji v Ccljn sta daiovala: K. Ji.M. Kovačič, trjfovec v Vojniku,' o jjriiiki svoje poroke 400 K in a. Iv'afko Sahiiič. mar v Celju 111 K. nabral v vc- seli dnižbi v vino«:radii. — J^iU 21. tin. je priredil ^. Pcrc, ffostilničar v Nur. dn- :nii, domaOo veselico v prid Dij. kuhinji. Ni je dala 1000 K. (i. iPercu. ki vsikdar iad i)odpira Dij. knliinio, izreka ndbor !)risrčiio /alivalo. FJredstojnikoin kapucinske^a saino- stana v Celju je imenovan p. Jeronim. Slovensko-hrvatski klapucinski saino- stani so sedaj fflasom i)oročila '>Sloven- ca« zdniženi v eiio nrovinco (ilirska pro- vincija). Parno kopališče bo -odprto tikli im Svečnico 2. februarja. Tatvina. Antonija liincl. .sm/MJija. doma iz Liboj, je ukradla svojemu ko- spndarju Zvonimiru Oorinšcku. lesneimi trgovcu, stanujočemu v Kcrsnikovi ulici -st- ^. iz podstrcšja polno pleteno koSaio v- vrcdnosti 280 K Taticc sc niso izslc- dili. Aretirali so v Ljubljani Antona Cak- sa. i.ncsarskcj?a pomočnika. katcri je svoj cas oRolJufal svojes:;, službodaialca me sarja Ivana PuiiRcrS^ka iz CHja za nc» kaj Oez 3000 K. .favljamo lastiiikom »Stcnskega ko- ledarja za lei« 1922«, da smeio isti nc- inoteno viseti. Dojvajal« se ie. da so jih financni orsrani odstranievaii s stcn. ker so but mnenja, da se mora nlačati ojdasm davek. Po infonnacijah izdajateljcv ko- Jedarja pa so oglasi teRa davka prosti. ker je bil koledar izdelan žc leta 1921. Ce so komu koledar že odvzeli ali pa ga slučajno ni dobil. naj sc javi pri lastniku istetra. DOpiSla Zalec Jugoslovenska Matica, podr. Žaicc in okolica, priredi svoi redtii obČni zbor po obicajnem dnevnem redn v ne- deljo, due 5. febr. tl. ob 3. uri pop. v go- stilni gosp. Vilka Kukca v /talcu. Pridi- te vsi! V Žičah pri Konjicali ie uuirl posest uik in gostilničar K- Ivan Oosak, oce ?. dr. Toneta Oosaka. odvetnika v Ptuju. Našc sožalje! Sokolstvo. Odborova seja celjskesa SoKola sc vrši v soboto, 28. ian. ob 6. uri zvečer v drnštveni pisarni. Pridite vsi in tocno- Posebna okrožnica se nc bode razpo- slala. »Sokol« v Vojniku je imel 16. tm. svoj redni obeni zbor. ki je bil prav do- bro obiskan'. Br. Jankovič nam je podal obširiio poročilo o delovanju dništvn. Vspodbujal nas je k složnenui delu za sokolske ideje. Opozarjal nas ie na vaz"- liost telesne vzgoje in nas vabil v telo- vadnico. Izvoljen je bil sledeči odbor: Starosta: br. Klančnik, podslarosta br. Vlado Brezovnik, tajnik br. JankoviC, blagajnik br. Cone, zapisnikar br. !?ini- j;oj, nacelnik br. (iorcčan. ostali odbor- niki br. Kovačič in StrOpnik ter ses. Spe- sova. Vaditeljski zbor: .lankovič, (lore- Can, ^pesova, Rejec in Šinigoj. Draniat. odsek: Predscdnik br. Vlado Brezovnik, člaui: M. (iorcčanova. Požar. Siniffoj in Rejec. Turistika in sport. «Lovec«. (ilasilo Slo\r. low dnisivn. St. I.—3.. Vsebina: Kralju — lovcui — Kralj na lovu v Kainniški Bistrici.. — Fr. Bračuii: Skovir. —- .lanko Barle: Nekoli- ko podatkov o skalnem plezalcu, - F .1.: Iz zapiskov starcga lovca. I". S. J"'inžgar: Lovec Toiuaz. —- I/, lovskega cprtnika- - - Ribarska mreža. XI. občni zbor Slov. lovskega dru- Siva sc vrši 2. iebr. ob 3. uri pop. v Nar. doniu y Ljubljani. Lovčev köledar. Polna luna bo letos 1 \ Jan.. 12. febr., 13. niarca, 11 api"., H- maja, 9. urn., 9. in!., 7. avL.. 6. sept.. 6. (;kt.. 4. uov. in 4. dec. Na dan slavnostne otvoritve Augu- stinove tovarne v St. Jurju ob jnž. žel. sj ic nabrala za Jii.y,'. Matico znatna svo- ta 1034 K. F3o3f?:arski kralj Boris se namcrava zaročiti z italiiansko nrincezinjo .lolaiido, hčcrko kralja Viktorja Fnianueli. Proti ateii.Latoriem na kralja radi atentata v niinolum polctju se je pricela in. tin. raz])iava prcd sodiSčem v Ueo- .'-4-radu. Obtozcni so Steiič. Csaky, MoJ- zes ter bivši poslanci Nikola KovačeviČ, Viado CopiC in Filip Filipovič. Razpvava bo trajala več dni Desettisoč ločeniii žen na Češketn. ! Mod vojno se je oženilo v Rusiji okros 13.000 češkili legijonaiviev z Rusinjanu. Po vrnirvi v domovino si je -okrog lO.OOt) icgijonarjcv »prcmislilo« ter locilo od sNojih žen. katere pa mora država scdaj podpirati. iz kraljestva poslanca Klekia. Klei!- kalno časopisje sc hudo nonaša s pobož- nim in vernini svojim •ljudstvom v Prek- nnirja. A baš v vrstah tega pobožnega Ijudstva sc je nemorala. posurovclost v spolncm življcnju strašno razpasla. O- kro'/no sodisče v Mariboru ic ncdavno razpravljalo že drugi slučai spolii2ff«i občcvanja occta s hčerko. 54-letni Ma- lija Harčan iz Kroga je oplodil svojo 30-letno hecr. Obsojen je bil oče na 2 inescca. hči pa na I mescc ječc. Najbolj razširjen list v Jugoslavia jc dane.s »Gospodarski list« v Zagrebn;gla- silo hrv. gospodarskega društva. ki je obhajal včeraj 26. tm. 80-letnico izlia- janja. Izhaja v 70-000 izvodili. Zanitniva slika iz Zagrena. V Zag^ebu se nahaja nič man.i necro 11.000 tujili df- ž^vljanov. od katcrih ima samo 2500 do- voljcnjc od državnih oblasti za začasno bivanje v Zagrebu. ZA NRAVNI PREPOROD NARODA. V nedeljo 22. t. in. se je vršilo v ve- liki dvorani hotela »Union« v Ljubljant zborovanje za nravni preporod naroUa. Udcležba občinstva je pričala. da je v na- sem narodu sc vedno dovoli Ijudi. ki iniajo smisla za to zelo važno sibanje. ki naj bi spravilo nas mali. ;i šo veduo čili narod k delu in treznosti. Zborovanju so prisostovali od])o- slanec ministrstva za narodno zdrav- stvo, urednik Nikola (ijurič. zastopnH\ vlade g. Andrejka, Ijublj. podžupan Ri- ko .Ing, škof dr. .leglič, zastopnik zdrav- stvenega odseka za Slovonijo dr. Dolsak, predsednik višjcga šolskega sveta dr. Bevk, vsi visji solski nadzorniki, zastop- nik zdravniškega društva dr. (ioestl itd. Zborovanju jc predsedoval vseuči- liški profesor dr. Metod Dolenc. Marr- borsko zdravniško duštvo ic poslalo bizo.iavni pozdrav. Cela vrsta zanimivih in poduenili prcdavanj je izpolnila dnevni red. Prc- ciavatelii so v živih besedah opisovali razue bolezni, ki raziedaio sedanjo 01o- veško družbo. Univ. prof dr. Ozvald je P(ivdarjal. da je treba sedanji dnižbi oostaviti trd- neji teinelj. Dr. Brccelj je zanimivo predaval o druzini kot temelju naroda. Družiiia je sola, v kateri se odgaja nas naraščaj, kar se tiče volje in srea. Uruzina je nekak naš Colnič, ki ga moramo oteti razbrz- danosti. scbicnosti, surovosti in vžilka- željnosti. Slikovito jc opisal docent dr. Robida alkoholizem in njegove lWffnbonosiic posledicc za dušo in tulo. Naducitclj Al. Kržišnik ie naglašal potrebo telesne in duševiie vz^oje mla- dinc. Vsak naj pa sain predniači z do- brirni vzgledi. Številno občinstvo ic z zaninia- njem sledilo predavaniem in živalino poseffalo v debato. Sprejeta ie bila reso- lucija. v kateri se zahteva revizIJa go- stilniških konccsijl prepoved točenja žganja, zabranitev poseta srledaliških in kino predstav nczreli mladini in sc pro- sijo vojaškc oblasti, nai skrbc za nravno in srčno vzgojo vojaštva. Narodno gospodarstvo. Kolkovanje vlog za trgovsko zbor- uico. "n'govska in obrtniška zbornica v Ljubljani opozarja vse intcrcsente, da sc nioraio po naredbi generalne dirckcijc posrednih davkov vse vloge. v katerin stranke prosijo zbornico za intervencijo pri raznih državnih uradih in oblastili v /adevah posameznikov oduosno v prl- \aineiii intercsu strank. po predpisu kolkovati z 2 in 5 dinarskim kolckom v smislu določb začasnega zakona o tak- sali. Zbovničnc vloge na drzavne tirade so kolkovine proste Ic v zadevah, ki so v iutcresn celokapnc trgovine, industri- k in obrli. nc pa Ie v interest! posamez- nih strank. Vloge strank na zbornico so kolkovine proste izvzemši vloge za iz- j danjc potrdil za carine prosti uvoz, ka- ; (erJm je priložiti dvodinarski kolck in JO | dinarjev za prislojbino in kolke '/.a po- | trdilo. Zagrebački velesaiam. Privredni krugovi očckuju vclikim interesom I. zn- grebaeki sajam uzo.raka. od kojep.a sc nadaju i velikom probitku. Broj prijava je vec dosada prckoracio svako oceki- vanje i svaki dan stizavaiu nr.ve prijavc. Pa je stalno. da če čitava dnmača indu- strija na sajmu biti zastupana. Osim I"Tr- ^atske vlada veliki intcres za sajam u Slovcniji i Vojvodini, Rdje je industrija naijače razvijena. Iz Bosnc če i I'Jalma- cije takodj'Cr svako vcčc poduzeče biti zastupano, isto tako iz Srbiie i Maccdo- nije. Buduci da se svaki dan orijavljuju novc grupe izlagača. uprava ie Zagre- backoga Zbora morala Drodužiti rok za pvijave do 31. o. mj. Ako rnediutim ko)a tvrtka pomutnjom još nijc dobila dotiCnc tiskanice, neka se odniah obrati uredu Zbora, gdje če ill dobiti. Odnosne for- mulare treba ispuuiti naprama nibrika- ir.ii i povratiti natrag. Ured so. Zagrebac- kog Zbora nalazi u trgovackoi koinor!. Trg 29. listopadn br. 1. Oddaia zgradbe barak. Komanda dravskc divizijske oblasti v Ljubljani naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da sc vrši dne 28. januarja t. 1. v casu od 8. do 11. tire dopoldne v inzenirskcm odcljcn.iu Dravskc divizij- ske oblasti v Ljubljani ofertalna licita- eija za zgradbo barak v voino-odečni radionici v Veveah. Predmetui oglas je v pisarni trgovskc in obrlniško. zbornico v Ljubljani, pogoji in proračun pa v pi- sar:ii inženirskega odelonia Dravske dl- vizijskc oblasti v Ljubl.iani interesentom na vpogled. Izdajauje uverenj za izvoz valut od strani odbora Narodne banke in njeiUh filijal. Ljubljanska carinaniica je dobila cd generalne direkcije carine pod St. 1401 ¦/. due 9. jan. tl. slcdeco brzojavko: »Z odlokom financnega niinistra z dneni 9. tm. ie odobreiio odborom Naroduc banke in njih filijal tudi na da lino izda- janje odobj'cnj in iivereni o izvozH va- litt, toda samo individualno in za vsakl slučaj posebej ter se niorajo uvcrenja odvzemaii.« Bopza Zagreb, devize: Berlin 158—161, Milan 1340-1349, London 1300-1310, Ne- wyorlc kabel 308—300.50, Cek 305—307, Pa- riz 2515—2530, Praga 575—580, Šv:ca590O— 6050, Dunaj 3.37 3.45, Budimpešta 44- 44.25, valute: doiarji 3o3—301.25, rublji 23 -24, napoleoni 1070-1090, marke 155-162 leji 208-215, souvereign 1120, lire 1320, turške zlate lire 1100. Razne vesti. Zverinski zločin v Zagrebu. Vojak Cijuro Vlašič jc bil pred kratkim na 14- dnevnem dopustu v Daruvaru. kjer se je seznanil z deklico Mariio Hološ. Ol>- liubil ji je, da ji prcskrbi dobro službo v Zagrebu, ko se vrne tja. Ko se je vrnil 2 dopusta v Zagreb, ji je pisal. da je Ze nasel za njo primcrno mesto in da naj; pride v Zagreb. Dekle mil ie verjelo in prišlo v Zagreb. Vojak io »e ueljal na sprehod proti Vrabčam. V tamkajšnjem gozdu jo je hipoma napadel. jo vrgel na tla, jo najprej posilil, potem pa ji z bajo- netoin zadal več tezkili ran: vzel ji je zlato uro, verižico z medaljonom in 5e 16.000 kron, ki jih je imela deklica pr! scbi. Težko ranjeno deklico so mi/no- idoci spravili v Zagreb v bolnieo. Na- padalca so že dobili. Ne piše na se Vla- šič, kakor je dekletu napačno povedal, ampak Mahmutovič in ie mohaniedanec od Tuzle v Bosni. V nicgovem koveku so še nasTi oropane stvari. Strašno propadla ic morala v Bu- dimpešti. Detomori so na dnevnem redu. V vclikem mestnem kanaiu so našll v zadnjih 3 letih 275 novorojencev. Hohiisuice v Zagrebu so tako prena- polnjene, da mora jo bolnike odklanjati. Sadnja pm«€i let 1 > >!n re N Q > o> ¦*-> 1— ° X, Junger Ludvik . __ __ 3 _______ __ 1 _ __ Janžek Martin . — — 1 — — — — Gorenjak Josip — 1 „. 1 — — — — KroflSč Alojz . — 1 — 3 — — — Rebeuscheg Fr. 3 81 2 3 2 — — Suppan Ivan. . — 1 — — 1 — _ — Zavodnik Andrej — 1 — 2 — 1 — — Senič Franc . . — — 2 — — — — — Pavlinc Franc.. — 1 — — 6 — — — Potekal Ludv. . — — 2 — — — __ --- Pungersek Ivan — — — 1 1 — — --- Esih Matlja . . — — — 2 — — — Lapornik Ivan. . — — 2 — 1 — — Hohnjec Viktor — — 1 —• — — — — Urbančič Adolf. — — 3 — — — r- — Zany Viktor. . . — 3 — — — — Lastnica in izdajateljica: Zvezna tlskarna y Celju. Odgovomi urednik: Vekoslav Splndler. Tiska: Zvezna Hskarna v Cclju. Trgovec išČe lepo 104 1 mesečno sobo s hrano za takoj. Naslov v upravništvu. Stran 4. »NOVA D O B A« Stev. 11 Usfanovljena IBGff. Hranilnica mestne občine Celje V Iststrai ;paJa»ei ppi kolodvor»u. Ustanouljena I869. § to o o J2 '5. a s 2. Š c i Stastje banilnifi vlog K 35,080.00®. Vsdfi osf rezervnega zakflaria K 81000,000. siRANlLWE vloge, kl se sprejemajo od usako- gar, nžluajo najpopolnejšo uarnost in ngodno obrestouanje. Poštne položnice strankam brez- p!ačno m razpolago. Rentnino plačuje zauod iz suojcga. SPREJEMA tudi u uarno shrambo od strank in sodišč razne urednosine papirje, uložne knji- žice i. t. d. Daje i> najem PREDALE v svojlh safeblagajnah, tako, da obdrži ključ stranka sama. OSKRBUJE suojim uložmkom prodajo in na- kup useh urst urednoslnih papirjeo ltd. izur- šuje za nje tudi inkaso in druga denarna opra- uila najkulantneje. 1ZPLAČILA u fnozemstua izredno ugodno in promptno. Posojšla vseh vrst pod najugodnejšimi pogoji. Brezplačna pojasnila in slrokounjaški nasueti u useh denarnili prašanjih. Registrow. kreditna in stavbena zttdr-ugazom.zav. tf*Ä15-« ^eiernov« sal. 15 ™ Weijll Stanjo rcierve R 130.000« "LASTNI DOM" Račun čekovnega urada it. 10.338. Sprejema hr^-iiine vloge ira jih obpowtui^ po 4V2% Stiri in pol K od sto, ppoti odpovedi (5%) pet od sto. Stanje hranifnih viog i R 4,000.000, Vabilo na Z. PBdni občni zbor »NABAVLJALNE ZADRUOE« javnili na- meščencev in upokojencev r. z. z o. z. v Ce|ju, ki se vrši v mali dvorani Narodnega doma vnedeljo, dne 19. fsbr. 1922 ob 10. uru DNEVN1 RED: 1. Otvoritev občnega zbora. 2. Poročilonačelštva in nadzorstya, letni računski zaključck ter sklcpanje o ab- solutoriju. 3. Spremembe pravil. (Pred- loge glede spremembe ozir. popolnitve pravil je predložiti najmanj 8 dni pred občnim zborom načelstvu in nadzorstvu, ker drugače ne pridejo v pretres). 4. Voiitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Sklepanje o pooblastilu načelstva in nadzorstva za najemanje posojil. PRIPOMBA: Ako občni zbor ni sklepčen, se vrši pol ure na to zbor z istim dnev- nim redom. Ta je sklepčen ob vsaki udeležbi. Računski zaključek za upravno leta 1921 je članom v vpogled v Zadručnfh prostorih. . CELJE, dne 20. jan. 1922. ODBOR. VolČja psica, 9 mese- cev stara, dresirana, na prodaj. CELJE, Kersnikova ul. 1. Proda se žensko M^ iri II ji §e dobro ohranjeno. KOIO Naslov v upravništvu. m^.^mm'mm 1Q3 2_2 Izgubili so se 1081 trijB blogajnišhi hljuči na usnjatem jermenu, dne 25. januarja t. I. zvečer na Kralja Petra cesti in Aleksandrovi ulici. Poštenega najditelja prosimo, da jih odda proti dobri nagradi v upravi »N. Dobe«. Plesna sola Fečnib se otvorl « pondeijek 30. ianuapfa ob 3. uri popoldne v dvorani hotela Skoberne; kurz za otroke in moderne plese. Sprejemale se bodo tudi prijave za privatne kurze in posamezne ure. 112 1 Na prociaj: Velika vodna sila s fužino pri Konjicah, 3 orale stavbene parcele pri Skalni kleti v Celju. — Hotele. gostilne, trgovine, žage in mline, gospodarska in kmetijska posestva, velike graščine in hiše itd. Realitetna pisarna „Rodna Gruda" p p. Karol Breznik 107 CELJE, Dolgopolje št. 3 2-1 Kontoristinja zmožna slovenskega, srbo-hrvaškega in nemSkega jezika, strojepisja, stenografije, z lepo ročno pisavo, z dobrimi spričevali, se Sprejme. Pismene ponudbe je poslati : 113 3-1 Gas ei & Komp. Celje. Dobro huhnrica ww, ki bi opravljala tudi druga hišna dela ter je zmožna ncru^kega jezika, proti dobri plači pri Emilija Heger, 110 1 Zagreh, Medveščak br. 39 a. M. Lcinih O orar in juvelii* O Celje, Gianni trg lt. V (r***«»jj P»ccHiaff« ) 1 Sprejme se trgovski sotrudnik | vešč popoltie mešane trgovine. Ponudbe z označbo referenc in zahtev natvrdko Josip Pauer, trgovina, Braslovče Sprejme se tudi zdrav učeneo z dobrimi Solskimi spričevali in iz po- štene kmetske hiše. 102 2-2 sem dne 30. nov. na potu od Gosposke ulice do kolodvora Celje eno zolto list- nico iz kože z 25.000 K in 2 objavama. Pošteni najditelj dobi za vrniiev krön 10.000"- - nagrade. r „ 101 3—2 Šmrtno ob Dreti. ro I O JETIfiÄ! Dr. Pečnik, Jetika in Dr. PeCnik Die Lungentuberkulose. Nemška izdaja je velezanimiva in se pro- daja v Nemčiji in v Švici. Kupite obe knjigi 1 Trgovina pohištva Marijo Boumgartner CELJE, Gosposha nl. ZS. CEL3E. Zaloga lesenega in tapetniškega pohištva vseh slogov. Vedno bo- gato sortirana zaloga v različnih —o—* slogih. —o— ( Obl. konc. posredovalnica za promet ^ ) z realitetami 148 50 -50 c ! Anfoai P. Arsen&ek < ! Celje, Kralja Petra cesta št. 22. < [ posreduje pri prodaj» kakor tudi pri J i nakupu hiS, vil, gra^čin, zem* ( 1 ijiöc, Industrij. podjetij itd. ve- l \ stno in pod ugodnimi pögoji. * fflLaiHE JÄNOVO BLAGO Qpjj^ Povsem zrela SB dohiun povsoiL M örrafska \wm w\m, sniiegii rnesa in masfi ID. GflQRMC SH d. d. j 1169 Petrinja 30-22 | l'avno ^astopstvo za Slovenijo: ' R. Bunc i ^ d'*ug Ceije Ljubljana Miritior Prodafalka stara 28 let, Žeii VStOplti v trgovino z mešanim blagom. Po- izve se v upravi »Nove Dobe«, Sprejmejo se razumna dekleta v tovarno sla$Li«c Pinter In Veber, Zagrad v?. 100 3-1 Pečovnik. Kdor hoče v letu 1922 m i zidati novo hišo ali druga poslopja ter pri tem prllirailiti 30°|o Opeke, peska, kamenja, apna, 20% pn delavcih, naj se posluži raznih načinov novega zidanja po inozemskih patentih. Doticne stavbe in načrte naiočujte pri DragOtlll KOFOŠCC Braslovče. stavbeno podjetje. Stavbe se izdelujejo tudi za zamenjavo za les. -----— ogiejte st manuf akturne trgovlno J. KÜDISZ Celje - Gaberje 16, nasproti vojašnici kralja Aleksandra , Priporoča se vsem odjemalcem: na tfrobsio in debelo* i Dospela je veliika množina inozemskega blaga po zelo nizkih cenah; na primer sukno za moške in ženske obleke, cefir, Sifon in raznovrstno manufakturno blago. ——— i I-.,-.——.^—~-—^^———.——^—— Fižol, kr^mpir, suhe yt>be an dežeSne prideike kupuje po najwisjäh cenah špece^ijska tvgowina Celje * PETEK & DRUB « Celje SUHNO pristno ceäko za maske in ^olneno za ienske obleke in raxno manufak" turo ku^ite Pads direktnega impo^ia po Ludovito nixkih cenah samo v veletrgovini in raarposiljalnici R. Stermecki, C^lje. Ot>l»čilnLŠoa, za Slovenijo r»m z. z o. z, tt LJUOI^cjrA^I [ priporoča ogled svoje zaloge manuf akture. ! Izključno češki izdeSkil! « " Ravnokar prispeva blago od mnogih čeSkih tovarn. Pri- spela je tudi izbrana zaloga od znane brnske tvrdke Stiassny I Schleslnger Gl. skladiSče v *Kresiji«, I. nadstr. Poseben vhod iz Lin- garjeve ul. 1. Detajlna pro- dajalna v Stritarjevi ul. 5. Podružnioa v S imboru.