Naše višje šole. v. Ugiejino si že ostale šole, ki spadajo v našo razpravo. Vidiino, da ~so Neinči na vse strani oskrbljeni, kajti oni svoje sinove lahko dad6 v vsaki stroki doma izobraževati. Njim služi «Deželna Sola za rudarstvo in plavžarstvo v'Ljubnem,» «C. kr. akademija (celo visoka šola) za rudarstvo v Ljubnem,» «Deželna poljedelska šola v Grottenhofu blizu Gradca,» <Deželna sadjarska in vinarska Sola v Mariboru,» «Deželna vini6arska šola v Kr6evini blizu Maribora,> «Deželna šola za podkov in živinozdravilstvo v Gradcu,» «C. kr. tehni6na strokovna šola za lesno industrijo v Brucku,» «C. kr. državna obrtna šola v Gradcu,» »Deželna akademija za risarstvo v Gradcu,> še oelo telovadnico in pozimsko drsaliS6e imajo v Gradcu na deželne stroSke, in da imenujemo Se jeden zavod: snuje se • Deželna gozdarska šola> (6e se ne motimo) v Ljubnem. Zraven teh šol je še nebroj zasebnih nemških u6nih zavodov in u6nih društev, ki ja6ijo nemško prosvetno silo. Vsi ti zavodi in vse naprave, katere smo vzeli v misel so nemške; u6ni jezik je nemški, slovenš6ina Se predmet ni, dasi bi Nemcem bilo koristno, znati tudi jezik onih, ki z njimi vred bivajo v jedni deželi. Pa seveda «Herrenvolk» se ne bode u6il jezika tistih ubogih stvarij božjih, ki so žalibog ljudje, in katere je visokorojeni Nemec primoran smatrati celo za svoje sosede, dasi njim po nemški pravici le gre življenje doma6ih živali. No, pa naj imajo Nemci svoje u6ilnice, 6e jih le pla6ujejo, in 6e moremo mi Slovenci zraven njihovih imeti svoje. Bog ne daj, da bi njim jih bili nevoš6ljivi. Oglejmo si svoie. Ozirajmo se po vseh kotih slovenskega Stajarja, preiš6imo dole in gore, toda zastonj, ne najdemo niti jedne: ne vinarske, ne sadjarske, ne poljedeljske, ne gozdarske, skratka ni6, celo ni6; brez vsega smo, kakor bi bili prišli baS na svet. Kako to? Saj plačujemo uže toliko in toliko let davek, iz katerega se nam morajo, kakor vsakemu drugemu narodu na svetu, dajati, ustanavljati potrebne šole. Pravimo: «Morajo se nam ustanavljati šole,» kajti mi sami uže dolgo nismo gospodje samih sebe, ampak stoletja nam uže gospodujejo Nemci. Najsi tudi nismo samostalni, pa dajati bi se nam vendar moralo, kar nam gre, kakor se mora dati vsakemu, kar mu gre. Kako torej, da se nam ne da, kar bi nam bilo v življenju neobhodno potrebno? Govorimo kratko! Mi Slovenci pla6ujemo tretjino vsega štajarskega davka. Mošnjo pa imajo žalibog edino Nemci v rokah, in oni uporabljajo ves naš denar, na katerem se drži kri naših žuljev, za-se, nas pa zasmehujejo, zaničujejo, po nas pljuvajo; naš jezik sam njihova ušesa uže žali, tako, da tistega, ki se ga upa glasno govoriti, psujejo in preganjajo, celo napadajo, in prišlo je uže tako dale6, da tisti, ki se drzne radi neznosnega stanja narodovega javiti nevoljo ali celo iskati pomo6i, svojega življenja ni ve6 varen. To pa delajo namenom; njim ni prav, da živimo, in ho6ejo nas pokoncati, Če je to tudi naiskrajnejSa razdivjanost, kaj to njim mar! Oni delajo uže stoletja tako in se ne sramujejo; pravica je za nje le tedaj na svetu, kadar so slabejši; kadar so pa mo6nej§i, priznavajo le silo. Takšno je nemštvo bilo, takšno je in takšno bode tudi ostalo. Nemec nam zabranjuje z vso silo vsako šolo, ki bi naj bila slovenska, ker ve, da daje zdrava šola narodu mo6, pomanjkanje takih šol pa narod prej ali slej ugonobi, ker ga stori mo6nejSemu sužnjega. Nemci nam dovoliujejo tisto omiko, do katere ima vsak narod pravico, le tedaj, 6e ob jednem njim svojo narodnost prodamo, to se pravi, 6e sprejmemo nemško omiko ter se preobrazujemo v Nemce. To je nemško svojstvo, in Nemci niso bili nikdar in nikjer druga6ni. Rimljanu se ie svoje dni klanjala skoro vsa Evropa, ali on je pustil vsakemu svoje: svoio vero, svoj jezik. Rusa, ki je sedaj najmogo6nej§i na zemlji, obožavajo azijski podaniki in sosedje zato toliko, ker pusti vsakemu svoje. Uže stara je pripovedka, ki si jo pripovedujejo tamkajšnji narodi, da je bode rešil «beli car,» kar kaže, da je Rus bil vedno takšen. In Nemec je tudi bil vedno takSen, kakoršen je sedaj. Vsaka stran naše zgodovine je oplahnena od solz, ki nam je je provzro6ilo nemSko tla6anstvo in skoro vsaka stran poškropljena s krvjo iz tistih ran, katere je sekal nemški rae6. Upati, da nam bode po dolgih prošnjah in neovržnih dokazih Nemec kon6no vendar dal, kar nam po praviei gre, je smeSno, je otro6je. Kdor preteklost nekoliko pozna, ve, da niraamo pri6akovati niti betvice, dokler smo zavisni od nemške railosti. Mi moramo postati sami svoji gospodarji, da boderao imeli mošnjo sami v rokah ter si hišo lahko uredili, kakor se nam bode zdelo potrebno. S tem stno prišli zopet do one misli, ki smo jo uže bili parkrat izrekli v našem listu. Slovenci imamo biti združeni v jedno upravno celoto, druga6e nam ni živeti, v dokaz služi zgodovina dobrih tiso6 let. Če je narod naš bil skoz mnogo stoletij toli potrpežljiv, da je brezmejno gorje prenašal, pa odslej ne bode ve6, ker ne more več. Narod slovenski jel se je zadnjih petdesetih let svoje narodnosti zavedati, to se pravi, jel }e spoznavati, da je poleg drugih tudi njega postavil Stvarnik s talenti na svet, da te talente po svoji prosti volji kolikor mogo6e dobro uporablja. Ce ima vsak narod pravico, da se po svoje razvija, da goji svoje duSevne sile prosto tistemu, ki mu jih je dal, v 6ast in slavo, ima to pravico tudi narod slovenski. To je naš narod v zadnji dobi jel spoznati, jel 6uti, in ta 6ut, ki od dne do dne raste, stori, da mu je tla6anstvo, robstvo postalo neznosno. Sedaj se 6uti narod slovenski tako nesre6nega kakor poprej nikoli, dasi sedaj ne trpi huje, ali zavest, da mu je odre6eno to, do česar ima pravico vsaki 6lovek, ta zavest pe6e tako hudo. Pa, narod slovenski, na pravi poti si, ker si prišel na naravno pot; kot nemški rob menda ne bodeš hotel ne6astno umreti; zatorej le neti narodno zavest, ki ti daje pogum, in sicer bolje še in bolje in vztrajaj — zasinole ti bodo milše zvezde, na dan te klical bo rešilni žar! S tem so kon6ane naSe razprave o Solstvu.