22. DECEMBER-PRAZNIK VSEH
Letos, ko praznujemo petintrideseto oblet nico naših ljudskih vstaj in rojstvo oborože-nih sil, se spominjamo tudi zgodovinskega mesteca Rudo in prehojene poti naše armade. In ugotavljamo: Dan JLA ni samo praznik vojakov in vojaških enot, ampak je tudi ve-liki dan naše ljudske obrambe, katere se-stavni del smo vsi.
Ne oziraje se na sovražne in zle jezike, ki so jim naše obrambne priprave le trn v peti so naše oborožene sile, pod vodstvom in ob nenehni skrbi tovariša Tita, postale jeklena pest in oborožena hrbtenica obrambe naše socialistične in samoupravne skupnosti. Vzgajane in vzgojene na izročilih osvobodil-nega boja naših narodov in narodnosti so enote JLA v svojo taktiko in strategijo vna-šale in vgradile obilo izkušenj iz bogatega zaklada našega partizanskega boja, kar velja tudi za naše enote teritorialne obrambe.
Zato se kot je nedavno dejal tovariš Tito nobena agresija na Jugoslavijo ne izplača. Ne izplača se, ker smo vsak kamen zalili s krvjo najboljših sinov in hčera in ker smo narod, ki nadvse ljubi in spoštuje svobodo. V tem nemirnem svetu smo nosilci in izvajalci mi-roljubne politike, sožitja med državami in neuvrščenosti. Zavedamo se zapletenosti vo-jaškopolitičnega položaja, nevarnosti agresije in tako imenovane specialne vojne. Zato smo, vzporedno z našim gospodarskim, političnim in kulturnim razvojem, poskrbeli tudi za obrambo domovine. Za sodobno protiletal-sko, protioklepno in protidesantno obrambo. K temu so prispevali predvsem naši delovni ljudje, naši znanstveniki in raziskovalci, saj so avtomatske puške, brzostrelno, topniško in raketno orožje, delo njihovih rok. Podob-no je tudi z našim mirnim in miroljubnim nebom. Zanj skrbijo večno budne radarske straže, kakor tudi posadke raketnih in dru-gih naprav. Nedotakljivost našega neba je tu-di v rokah naših pogumnih letalcev in vojne-ga letalstva, ki je že dobilo nova krila — so-dobno bojno letalo »Orel«.
Tako kot kopenska vojska in letalstvo je tudi naša vojna mornarica prilagojena le po-trebam naše obrambe. Nimamo velikanskih letalonosilk in križark,   ker bi v morebitni
vojni branili le svoje ozemlje. Zato danes za naše morje, za njegove modre globine, za na-šo obalo in naše otoke, skupaj s priobalnim ljudstvom, škrbijo posadke torpednih, raket-nih in jurišnih čolnov, kakor tudi topništvo z obale.
Varnost naših meja je v rokah graničar-jev, najboljših sinov naših narodov in na-rodnosti. Jugoslavijo varuje Jugoslavija v malem.
In takšna je torej naša armada. Navkljub sodobnemu orožju in opremi stoji v njenem ospredju človek predvsem pa idejno oboro-žen borec. Zato smo armada vsi, ki smo v primeru potrebe pripravljeni poseči po orož-ju. Naše oborožene sile so torej sestavni in neločljivi del socialistične družbe o čemer dovolj zgovorno priča tudi nesebična pomoč armade Ijudstvu. Na desetine kilometrov cest in vodovodnega omrežja so gradile pridne roke našega vojaka. Pomagale so pri posprav-ljanju leline in priskočile na pomoč v pri-meru naravne ali drugačne nesreče. Spomni-mo se le katastrofalnega potresa in Posočja, ko je naša vojska, ramo ob rami z našim de-lovnim človekom, prispevala k čim hitrej-šemu odpravljanju posledic te hude nesreče. In kolikor ur je vojska delala, bi morda kdo vprašal. To ni pomembno, saj vojakovo lju-bezen do ljudstva ne izmeri nobena tehtni-ca. Pomembno je le to, da so vojaki ljubljan-skega armadnega območja vse svoje naloge v prizadetem Posočju opravili v rekordnem ča-su.
Za konec omenimo še vojakovo človeko-ljubje in tisoče litrov njegove krvi, ki jo je prostovoljno ponudil sočloveku, ki ga je do-letela nesreča ali nevarna bolezen. Zato je marsikatera krajevna skupnost, družbenopo-litična organizacija ali občina enotam in po-sameznikom armadnega območja izročila za-hvalo, priznanje, plaketo ali spominsko da-rilo. In danes, ko se jubilarno leto Ijudskih vstaj in rojstva JLA bliža h koncu, bi velja-lo poudariti, da so naše oborožene sile, sku-paj z milijoni delovnih ljudi, povsem priprav-ljene braniti neodvisnost in nedotakljivost naše samoupravne skupnosti kot tudi vse pri-dobitve ljudske revolucije, ki še traja. Jugo-slovanska ljudska armada je torej del nas, del našega ustvarjalnega vsakdanjika in po-rok za naš mirni danes in lepši jutri. Zato je njen petintrideseti rojstni dan praznik vseh nas.
Tekst in foto: Branko Jakovljevič