1CT : .01917
Pua-_
LUI aa koriMl d«lav> •k«fltl|ui«ivt. Dalav-
ol m oprtviètnl do vMfi kar produclra|o.

Thit p»p«r la davotad lo ih* intaraato of tha working olaaa. Work« ara ara an tit lad to all what thav product. '
Slcv. (No.) 382.
CBWr»d M Mao«4-oiMa Oiaiutr, Dm. liwr, »i ih« (KWI otflM «... .... m ..	...__
tlOhlMco I IL «»d*r lb. AeiofCo.,r....f Marohlrd, 1WTI» OlflM! 4008 V. 31. Str., ClWtgl,
0
'Delavci vseh dežela, združite se!"
Chicago, 111., 5. |anuar|a (January) 1915.
PAZITE1
naitavilko v oklapa|u ki m nahafa polag va* ¿•ga naslova. prilapl|a* n»ga «podat ali na ovitku. Ako (383)
|a itavllka
tedaj vam • prlhodn|o Atavilko naiaga liata po tača naročnina. Prool-mo ponovita |a takof.
/ /it/?«/ /¿¡^
Leto ( VoL) X.
in nazori
IZJAVA NEMfiKIH SOCIALISTOV.
i je prišla iz Berlina vest, da so nemški so
stični poslanci izvzemši sodni ga Liebknechta <li za pet miljard vojnega kredita, imo to ali, rekli pa smo, da ne obsojamo, ker ne < vseh razlogov, ki so vodili nemško frak-
i
i i, i pridaša pošta časopise, ki objavljajo tu-rj i' j, s katero so nemški sodrugi utemeljili je glasovanje. Podal jo je v imenu frakcije mig Haase, ki je govoril tudi na glasoviti seji j 4. avgusta To izjavo je treba poznati, da se /ažurne sedanje mišljenje nemških sodrugov. Glasi se:
V zvezi z izjavami gospoda državnega kance larja konstatiram v imenu socialno demokratične frakcije, da dejstva, ki so prišla pozneje na dan, po našem mnenju ne zadostujejo, da bi se zapu stilo stališče, katero je gospod državni kancelar ne 4. avgusta zavzel napram Luksemburgu in lgiji. Sicer pa mi je po nalogu socialno demo-itične frakcije podati sledečo izjavo:
Socialno demokratična frakcija stoji na sta ,-u svoje izjave z dne 4 avgusta. Vojno, kate re zadnje vzroke tvorijo nasprotja gospodarskih i ...teresov, smo pobijali do zadnjega trenotka. S<> sc pa meje naše dežele ugTOžene od sovražnih čet. Zato mora nemški narod tudi danes zastaviti vso svojo silo za varstvo dežele. Socialna demokraci ja dovoljuje zato zahtevane nove kredite. S hva ležnim sočuvstvom se spominjamo vseh hrabrih sinov naroda, ki so žrtvovali življenje in zdravje za nas, in vseh, ki stoje ob neizrecnih naporih in ob vsakovrstnem pomanjkanju v službi domovine. Že dne 4. avgusta smo v soglasju z Internacionalo povdarjali načelo, da ima vsak narod pravico do k narodne samostojnosti, in naše neomajno prepričanje je, da je uspešen razvoj narodov le mogoč, j ako se odreče vsak narod namena, da bi se dotak nil skupnosti in neodvisnosti drugih narodov in s tem polagal kal za nove vojne. Zato ostanemo pri tem, kar smo dejali 4. avgusta. Zahtevamo, da se napravi, čim je dosežen cilj varnosti in cim -bodo nasprotniki pripravljeni za mir, vojni kraj s takim mirom, ki omogoči prijateljstvo s sosednimi narodi. Socialna demokracija obsoja, da se jejo med vsemi narodi mali, ali gibčni krogi pod krinko neke posebne ljubezni do domovine z vsemi sredstvi sovraštvo do drugih narodov in puščajo pri tem vse ozire na dostojnost in resnico na stran.
Dokler se vleče vojna, je treba seveda delati na to, da se ublaži trpljenje in beda, ki jo povzroča, da se obilno skrbi za tiste, ki so žrtvovali življenje in zdravje, za svojce in zaostale vojnih udeležencev v najširšem pomenu, za begunce, ki so bili od sovražnika pregnani iz njihovih domov, da se poskrbi delovna prilika in pomoč za brezposelne rojake, ter da se pribavi vsaka pomoč, ki je potrebna, da se ohrani nasa narodna sila in da se organizira oskrba naroda z življenskimi in delovnimi sredstvi. Nasveti naše stranke in strokovnih organizacij so padli pri državni vladi na rodovit na tla, toda po našem mnenju se mora na tem po lju še veliko več storiti. Od vlade pričakujemo tudi zaupanja do našega naroda, ki stoji kakor cn mož v boju za ugroženo domovino. Obseg, v ka terem je razglašeno vojno stanje in omejitev u stavnih pravic, zlasti časopisja, se sedaj, ni z ni čemer opravičen in l;vhko sbuia dvom o zrelosti in odločnosti nemškega naroda. Cenzurno ravnanje vodi neprenehoma do napak in do gospo darskega oškodovanja. V interesu obrambe ter ugleda in blagostanja nemške države zahtevamo, da se to hitro odpravi.
Tako se glasi izjava. In zdaj ponavljamo, kar smo rekli prej: Ne obsojamo, vendar pa ob žalujemo. Po našem prepričanju so prišli nem ški sodrugi v veliko zmoto, katero je zlasti težko razumeti, če odobravajo celo stališče Nemčije napram Luksemburgu in Belgiji. In vendar je tre ba poizkusiti, da jih razumemo.
OB NOVEM LETU
Novo leto je. Pisati je treba številko 1915. Paziti je treba, da se človek ne zmoti, kajti navada je železna srajea, in če je.bil človek celili 365 dni vajen pisati 1014, je to že tako v roki in v peresu, da bi kar do večnosti tako naprej pisala.
Ampak novo leto ukazuje tudi novo številko. To je potrebno in dobro; uči nas, da je minilo 1915 let od časa, ko je bil baje rojen Kristus Tako se zopet malo spomnimo, kako staro je krščanstvo. In tako zopet nekoliko lože razumemo, zakaj je na svetu tako lepo, da si ni mogoče žc-
leti lepšega življenja
Krščanstvu imamo zahvaliti, da uživamo na tej zemlji raj ter že naprej okušamo sladkosti m radosti nebes Krščanstvu, ki ima 1915 let zgodovine za seboj.
Vojna, ki prehaja iz starrga leta v novo, jo gotovo najprimernejša ilustracija za veliki vpliv krščanstvs in obenem zs njegov pomen. Krlian-atvo, nekdaj revolucionarno in vsled tegs prega
VOJNA IN NAČELO.
Haasejeva izjava nam potrjuje, kar smo mislili in že izrekli: Nemški socialisti, izvsemši manjšino z Liebknechtom, so prepričani, da je Nemčija v obrambi. S tega stališča nam je njih ravnanje razumljivo.
Socializem se ne sme zamenjavati s tolstojan stvom, s pacifizmom, s kakšnim reformiranim krščanstvom ali sploh s kakšnim utopičnim idealizmom. Socalizem ne plava v nobenih oblakih, ampak stoji z obema nogama čvrsto na trdih tleh te zemlje. Tudi njegovega stališča napram vojni ne narekuje nobene mehkužnost. Kdor pravi: Socializem je absolutno proti vojni — ta ne razume socializma.
Programi bodočnosti se ne morejo prenašati v sedanjost. Socializem gTe za tem, da se ustvarijo razmere, iz katerih ne bo več izvirala vojna. Kjer ni oblakov, tam ni dežja; če pa so v zraku pogoji za dež, bo deževalo, pa če bi tisoč pridigarjev rotilo oblake.
V	vsem svojem stremljenju gradi socializem od temelja, ne pa od strehe. On ustvarja pogoje; učinki pa bodo posledice pogojev.
Tako je tudi z vojno. Socializem hoče organizirati človeško družbo, da postane iz drobtin enota in da izginejo gospodarska nasprotja; logično minejo tedaj razlogi za oborožene konflikte in vojna izgine sama ob sebi iz zgodovine bodočnosti.
Ali to, kar bo, še ni. Sedanji svet je kapitalističen in kapitalistični zakoni veljajo v njem. Iz njegovih pogojev nastajajo taki učinki, kakršni se morajo sploditi.
Dokler bo družba kapitalistična, je vojna nevarnost vedno v zraku In malokdaj bo slučaj tak, da bi mogli socialisti preprečiti vojno, če bi bili že tako daleč, da bi se lahko pozitivno zanašali na svojo moč, tedaj bi imeli sploh le še korak ao socializma; tedaj se nam ne bi bilo treba ukvar jati z vprašanjem, kako bi preprečili kakšen konflikt, kajti tedaj bi bilo treba rešiti veliko važnejše vprašanje, "ijko se praktično izvede organizacija socialistične družbe.
V	posameznih slučajih, ki se pa ne smejo sma-| trati za pravilo, dobi pač socializem tudi v današ-* njih državnih razmerah lahko odločilno moc. Ko
je pred par leti zaradi maročanskega vprašanja gTozila voina med Nemčijo in Anglijo, je nemška vlada sama prosila mednarodno socialistično tajništvo, naj posreduje za mir. In nedvomno je vplivu socialistične Internacionale pripisovati, da takrat ni prišlo do vojne, dasi so bile razmere vsaj tako napete kakar meseca julija 1914.
Socialisti imajo nedvomno nalogo, da nasto pajo proti izbruhu vojne, kolikor le dopuščajo njihove moči.
Ali če ne zadostujejo socialistične moči? Ce vojna vendar izbruhne?
Tedaj ni kopita, na katero bi se nabil vs*ik čevelj. Tudi za socialiste je tedaj neizogibna dolžnost, da pogledajo resnici v obraz is da spoznajo razmere do dna. Tedaj je tudi zal j« razlika med napadalno in obrambno vojno, ¡uilika med državo, ki je povzročila klanje in m-d drža-vo, ki je bila proti svoji volji zapletena v noj, zlasti pa razlika med zmago reakcije in napredka.
Nihče ne more odrekati socialistom pravice, da se v slučaju vojne branijo poslabšanja razmer; in če to ni drugače mogoče, kakor da podpi-. rajo vojno nu eni strani» imajo tudi to pravico. Socializam ni mačji skok, ampak dolga pot. Na tej poti so različne postaje. Ako je socializem dosegel že deseto, pa bi ga mogla zmaga ene strani zagnati nazaj na prvo ali tretjo postajo, tedaj je opravičen, da se upira taki znagi z vsemi močmi.
Tako je torej socialistično mogoče tudi *ktiv no podpirati vojno. Tako je mogoče, da dovolijo v gotovih slučajih tudi socialisti sredstva za voi-110.
Tako bi bilo tudi glasovanje nemških sodra gov razumljivo.
njano in zatirano, je postalo od časov Konstanti na " Velikega'* vladajoča sila. Trdilo je, da uči ljubezen, dobroto, usmiljenje. Leta 1915. pa inam grme topovi z neštetih bojišč najbesnejše sov™ štvo, med narodi se seje divjaštvo, po vsem svet*: ne razliva groza in trepet.
Tako je kljub vladajočemu, ponosnemu kršean
stvu.	# u
Ni li krščanstvo nemara tudi v zmoti7 Kaj
pa če ono kljub Konstantinu in papežu in spo-štolskim cesarjem, kljub državni cerkvi in Petro-vim ključem sploh ne vlada, ampak le služi
Zato, da sc njegovi organizaciji dobro godi, hc je vdinjalo mogotcem tega sveta, pod pit» njihove želje, služi njihovim ciljem m blagosl vlja njih krvavo orožje. Zato, da dobe njegovi za Ntopniki primerne nagrade, zatajuje svoje naukr
in izdaja svojs velika načela.
Krščansks ljubezen je mrtva; 1915 bt po tvojem rojstvu uči krščansks cerkev sovraštvo m opravičuje umor narodov.
ČE BI BILO TAKO
VeČina nemških socialistov je očitno prepričana, da je bila Nemčija napadena in da je v obrambi. Kako so prišli do tega prepričanja, ne moremo vedeti. Mnogo znamenj pač kaže, da »o bili nesramno prevarjeni in da je Bethmann Hollweg izvršil eno največjih sleparij, kar jih pozna zgodovina.
Ves svet ve, da je Nemčija napovedala vojno Rusiji in Franciji. Zdi se, da je na Nemškem mnogo ljudi, ki ne vedo tega ali pa vsaj mislijo, da jo je napovedala šele tedaj, ko je bila napadena. Mogoče, da mislijo tako tudi nemški socialisti. Na vsak način si je nemška vlada prizadevala, da raz širi in utrdi to mnenje. Kajzer Viljem še sedaj, kadar se pokaže v svoji gloriji med oficirji, pridiga, da je bil napaden. Se na sveti večer je med božičnimi drevesci klical boga za pričo, da se le brani.
Vendar je to vse hinavsko zlagano. Nemčija ni le napovedala vojne svojim sosedo: mpak je tudi prva aktivno nastopila s svojim vojaštvom in prva napadla.
Misliti moramo, da nemški socialisti ne vedo tega. Po njihovi izjavi je očitno, da smatrajo vojno na nemški strani za obrambno. Človeku je žal, do se more stranka, ki je vedno kazala izred no bister vid ,tako zmotiti. Ali s to zmoto moramo računati; kako je nastala, kaj je Bethman Hollweg na tajnih sejah pripovedoval, se bo morda pozneje izvedelo.
čim je utrjeno prepričanje nemških socialistov, da je njih dežela v obrambi, je pa tudi raz umljivo, da ji dovoljujejo sredstva, s katerimi naj bi premagala dozdevne napadalce.
Nemara je to najtragičnejši moment vse vojne. Edino tolažilno v tej žalostni zgodbi je to, da odvračajo nemški socialisti ljudstvo od šovinizma in naglašajo z vsem povdarkom načela pravično sti.
Iz Haase je ve izjave je razvidno, da so glaso-vjM nemški socialisti za zahtevanih pet miljard s prepričanjem, da bo za delavno ljudstvo ia za žrt ve vojne poskrbljeno v najobilnejši meri. Ker niso bili zahtevani nobeni drugi izredni krediti, je verjetno, da pričakujejo to oskrbo iz omenjenih petih mljard. Tudi ni izključeno, da jim je dala vlada v tem oziru kakšna zagotovila. Na javni seji se to pač ni zgodilo, mogoče pa je, da jim je Bethmann Hollweg drugje obljubil kaj takega.
Če se vojna ni mogla preprečiti, je zelo v re iu, da se skrbi za njene žrtve, in sicer, kakor je dejal Haase, v najobilnejši meri. Toda bojimo se, ta so nemški sodrugi v tem oziru malo preveč za Ji v optimizem.
Vladi je pet miljard dovoljenih za vojne na-ene. To je sicer mnogo denarja, ali vojna zre oliko. In vojna ne postaja toliko cenejša, čim dje traja, ampak toliko dražja.
Res je, da je Nemčija bogata dežela. Res je ¿i, da si odpira vire dohodkov, ki so v enaki ti z roparstvom. Kajti vojni davki, katere j« ložila zavzetim belgijskim in francoskim me * < m, so razbojniške odkupnine. Nemčija tepe m ie nasprotnike, bič si mora jo pa še sami plače
% Kljub temu ni pet miljard neizčrpna svota Ti» c-j je ta denar dovoljen za vojno, je gotovo, da © vlada rabile za direktne vojne namene, za vojne namene, ki ne kažejo obrambnega zna kakor je govoril sodrug Haase, ampak bi u jo sosede na njihovih tleh. Belgijci niso v 4ji, pač pa imajo Nemci Belgijo v žepu in i svojim armadami na Francoskem in na f em. Težko se bo komu zdelo, da so nemške i sedanjem času ugrožene; če bi to odločeva-t i ne bi potrebovala Nemčija nobenih novih sred-ciov a vojskovanje.
Toda vojna se bo iz drugih razlogov zavlekla lr bo žrla denar Če se bo kaj storilo za njene žrtve, bo treba po drugega segati v žep.
NOVE IDEJE
Za mislečega človeka ima novo leto toliko po-ii ena, da mu potrjuje nauk o večni izpremembi, L» >e že stari grški filozof označil z besedami •a u t a r« — vse teče.
No\ listi v koledarju spominjajo človeka, «la $«» iv i jen je kljub vsem zvezani vedno novo; vse wi*iaja za to, da zopet mine in da napravi prostor i 'i im oblikom.
-znatni mah, enodnevna mušica, razumni Čl ivrk, veliki planeti, celi solnčni sistemi so na-K-ali, /ive in minejo. Nič ni stalnega.
Tudi človeška družba ima oblike, ki s«' izpre-n in .îjo \ času. že mnogokrat so se izpremeni-1, Toda oni, ki jim je sedanja socialna oblika ^ *č, bi radi vcepili vsemu Človeštvu vero, da je i avno ta oblika ncizpremenljiva, da je določena z* v» AngÉt.
Kapitalizem sc je vdomačil. Uredil si je raz-it. i "c, kakor mu je najbolje kazalo, pa jih je podprl, zagradil in zastrsžil, kskor je le znal in mo-
ZMOTA JE ZMOTA. ,
Izjava sodruga Haaseja obsega še nekaj, kar je razveseljivo z načelnega stališča. Nemški so-(ialisti izrekajo slovesno pravico vsakega naroda do njegove integritete in neodvisnosti. Oni zahtevajo tak mir, da bo mogoče prijateljstvo z drugimi narodi in da ne bo vanj položena kal za novo vojno.
Nikdar nismo dvomili, da priznava nemška socialistična stranka pravico narodov do njih samostojnosti in skupnosti. To je načelo socialistične Internacionale in mora veljati za vse njene dele in člane.
Ako bi nemška socialna demokracija odločevala pri sklepanju miru, ne bi bilo želeti nié dru-zega, kakor da se že nocoj odloži orožje na vseh straneh in da se vsaj jutri navsezgodaj prično mirovna nogajanja.
Ako ne bi bilo to mogoče — kakor resnično ni — tedaj bi želeli Nemčiji najpopolnejšo in naj-odločnejšo zmagi. Prepričani smo, da je nemški socialisti ne bi zlorabljali, ampak bi se je poslužili le v ta namen, da uveljavijo pravičnost.
Toda v praksi je tudi ta reč precej drugačna.
Kadar se bo sklepal mir, bodo nemški socialisti gotovo dvignili svoj glas, povdarjali svoja načela in zahtevali pravično pogodbo."
Toda za zeleno mizo ne bo sedel sodrug Haase, temveč diplomatje, ki bodo zastopali cesarje in kralje. Socialisti bodo izpolnili svojo dolžnost; ali kako daleč bo segala njih moč?
Zdaj se je sodrug Haase pritoževal, da presega voiaška diktatura v Nemčiji vse ¿azumne meje in da je zlasti časopisje vklenjeno. Povsod se v vojnem času pretirava cenzura ; naravno je, da je na Pruskem posebno brezobzirna, kajti tam je celo v mirnem času vsal^novopečeni lajtnant kos boga v primeri s civilisjomv
Kadar se bodo pogajan za mir, bo vojaška diktatura še v popolni veljavi in ustavne pravice bodo prav tako ležale v kotu kakor danes. Veliko je vprašanje, če bo socialistom na Nemškem sploh omogočen javen zbor, na katerem bi mogli povedati, kaj mislijo o miru in o njegovih pogojih. Kakor poznamo Nemčijo, zelo dvomimo o tem.
Vpliv na bodoči zemljevid Evrope bi nemara imela mednarodna socialistična akcija; in tudi tem bo šele takrat mogoče soditi, kadar se bo že pripravljala mirovna konferenca, kajti nihče ne more danes vedeti, kako se razvijejo reči in kakšen bo splošni položaj takrat, kadar se bo sklepal mir.
Pac pa je gotovo, da ne bo oficielna Nemčija, ako zmaga, sprejemala ali celo predlagala takih pogojev, o kakršnih govori Haasejeva izjava. Treba se je spomniti, kako se je vojna pričela. Avstrija, zaveznica Nemčije, je napadla Srbijo, in to se je nedvomno zgodilo sporazumno z Viljemom, če ne na njegovo iniciativo. To ni kazalo, da hočeta Avstrija in Nemčija varovati neodvisnost in integritetb narodov.
Nemčija je vdrla v Belgijo in jo zasedla. In danes pišejo vplivni Nemci, da mora Belgija ostati nemška ; vlada v Berlinu celo že zahteva, da se razveljavijo belgijski konzulati in priznajo v okupirani deželi nemški konzuli. Pomeni li to, da hoče Nemčija spoštovati neodvisnost Belgije ?
Ko so Nemci prekoračili poljsko mejo, so raz-dali oklice, v katerih obljubuje Viljem, da združi Poljsko z Nemčijo. Ali se pravi temu poljska neodvisnost?
Izjava nemških sodrugov obsega lepe misli, ki se strinjajo z načeli mednarodnosti. Tudi njihov protest proti počenjanju šovinističnih krogov, ki v današnji Nemčiji niso majhni, ampak zelo veliki, je lep in priznan ja vreden.
Kljub temu so v zmoti. Glasovati so hoteli za obrambo, v resnici so glasovali za nadal jevanje napada. Vojni kredit služi militarizmu, imperializmu in absolutizmu. Liebknecht je to bolje spo znal.
Kadar bo vojna končana, bodo to spoznali tudi njegovi sodrugi. Žal da ne zdaj.
gel. Ker ima v svojih rokah moč, je našel vdane služabnike in oprode.
Tudi krščanstvo sr mu je vdinjalo. Z vso svojo zgovornostjo uči trajnost in neizpremenlji-vost sedanjih razmer.
Toda v koledarju je novo leto. In krščanstvo samo začetkom leta 1915 davno ni več to, kar je bilo v prvih stoletjih. Tudi ono je bilo podvrženo zakonu izpremembe. In tudi zanj se ni ustavil čas.
Ideja krščanstva je bila dobra, ko je bila doba za to. Razmere so se ¡spremenile, ideja je izgubila stvarno podlago, krščanstvo sr je preživelo.
.Novemu človeštvu je treba novih idej.
Kdo mu jih da? Kje jih dobi!
Razvoj je logičen. Iz kapitalizma ne vodi pot nazaj; preskočiti pa tudi ni mogoče celih stoletij.
Ideja iisš» gs čssa je aocislisem.
Radost In družba.
Kako Je v Avstriji?
Novo leto se lahko pričenja na različne načine. Najpriljubljenejša je navada norega, ali vanj napol norega Sil vest rov« ga večera, raztegnjenega êez polnoč v prvi januar. Veselo naj »e pokoplje staro leto. (V je bilo kaj prida, ga itak ni mogoče drž»iti - torej bog z njim! Ce ni bilo nič vredno, naj ga slana vzame! Amen naj se pa nikar ne kisa Saj pomeni, da je kome.
Namesto starega leta prihaja novo; to pa je tudi treba veselo pozdraviti, ker bo drugače mislilo, da ž.> kar pričakujemo baliiu. tudi od njega. In če je postalo Sil vest rovo slovo že malt» razposajeno, tako da je pozdrav prvih ur novega let« malo preživahen in nrehrupen — kaj /n to navsezadnje? Življenje nišama filozofija; nje govs kruts résiliés nalaga človeku take butare. da jih je včasi šmentano težko prenašati iu se krivi hrbet pod njimi do črne zemlje. Zakaj juhi torej malo poskočil, če so enkrat ledja prosta?
» Samo čemerni črnogledi zamerijo človeku vsako veselje; navadno i/, proste nevoščljivosti. ker jim bogovi samim niso udelili nobene Kaplji ee te žlahtne tekočine. Le take majhne dušice bi rade ¡spremenile ves svet v ogromen klošter.
Socializem nima nič opraviti s tem. Socializem hoče ustvariti take podlage življenja, da bo veselejše iu mikavnejfte za vse ljudi. Tak dom hoče sezidati, da bo v njem vse polno svetlobe, in toliko zaupa po lepoti koprneči naturi človeka, da si bodo znali ljudje tudi svojo radost ople-meniti, kadar odpadejo surovosti in umnzanosti sedanjega materialnega življenja.
Ali — to je šele cilj. lil dolga je š«> pot do njega. Hote ali nehote prihaja človek vsaj včasi do spoznanja, «la sedaj še ui čistega, neskalje nega veselja. In kdor je nekoliko rahločutnejši, mu pade kaplja liajgrenkejflega pelina v čašo, kadar se mu zdi najslajša
Vsakovrstne zabave je bilo tudi letos ob zarji novega leta. Kakor je kdo znal m mogel.
Marsikdo ni znal nikakor. Marsikdo bi bil znal, pa ui mogel.
Nekateri so slavili prihod novega leta s šam-panicem. Naj bi jim bil blagoslovljen - in- zavidamo jim ga, že zato ne, ker je ta užitek po naši ee nitvi na prav nizki stopnji. Veliko boljših in sladkejših poznamo.
Marsikdo si je nadomestil šampanjca z vis-kim, ker je nekoliko cenejši. Potolažimo se, la kultura vendar kljub vsemu napreduje, četudi je njen korak včasi zelo počasen: opravila bo tu di to delo, da bo prepričala ljudi o uezinisclno-tfti pijančevanja iu da bo opravila to delo bolje in temeljiteje kakor prohibicija.
V New Yorku je precejšen del prebivalstva slavil novo leto na drugačen način. Brezposelna množica je priredila ta «lan demonstracijo, ki je napravilo nekoliko drugačen vtisk kakor maška-re in preoblečeni dimničarji.
Policija, ki zna biti ta dan k¡c«t precej toi«' rantna vpričo izgre«lov, uprizorjenih o«l nnvdu š«'tic gospode v frakih in cilindrih, je takoj iz-
gubila svoje ravnotežje, ko je uzrla Adamove sinove iu hčeri v drugačnih opravah.
Brezposelni so razdali po mestu veliko množino letakov, ki so pozivali tovariše na shod na Union Square. Na letakih je bilo med drugim citati:
"Hočete li to zimo poginiti o«l lakote, ko so skladišča prenapolnjena? Ta zima bo ena najhujših v zgodovini tega mesta, iu trpljenje pada na vas. Kaj boste storili?"
Okrog tisoč moških in žensk se je zbralo na Union Square. Seveda je to !«• neznatno majhen del one arma«le brezposelnih, ki jo cenijo v New Voiku to zimo iiajmanje na <1 vest o tisoč. Beda je dober bič, t«»«la slab agitator. Pomanjkanje in trpljenje u«' dviga hrabrosti, ampak (lemoraliziia.
Shod je bil miren. Govorilo s«- je v različnih jezikih. Ali ko so hoteli udeleženci potem odkorakati v Harlem Head«|uartcr, ki ga ima tam League of the Unemployed, jih je napadla policija in razgnala.
Pravijo, <la so to povzročili napisi, ki so jih nekateri nosili v izprevodu. Neki (i." Duer j«' imel plakat z napisom: "Brezdomovinci, uprite se!" Na drugem plakatu je bilo čitati: "Vrag naj vzame dobrodelnost!"
Seveda s«' policijski report zopet zelo razli kuje o«l poročila z druge strani. (V bi bilo poli ' ciji verjeti, so morali biti brezposelni blazni, kaj ti le tak«» bi bilo razumljivo, <ia bi bili goloroki napadli s koli oborožene policiste. Pa najbrže niso bili blazni, in zato je verjetneje, <!a je policija sama pričela ta novoletni ples.
Glavni boj se je sukal okrog omenjenih napisov, ki so bodli policijo v oči kakor rdeča barva bika. Nosilci jih niso hoteli dati iz rok, policija pa jih hotela imeti na vsak način.
Ne zdi se nam čudno, da je naposled zmagala policija in razgnala množico. S tem je tudi dosegla, «la je bil izprevod preprečen, kar je bil najbrže glavni namen. Kajti na novega leta dan se pač ne spodobi, da bi se v takem mestu, kakršen je New York, javno kazala beda razcapanih brezposelnih delavcev, ki nimajo strehe nad glavo.
To so grenke kaplje, ki padajo tiuli srečnejšemu. v naši prekrasni kapitalistični družbi v v;;ako čašo in pokvarijo vsako ves«'lje. Kako boš radosten, če ob najlepšem užitku n«' moreš pozabiti, «la trpi tisoč in tisoč bratov in tester najkrutejšo bedo?
Nasmeješ s«- \ <4>eutku sreče, in ob spominu na tfOrje neštetih ti okameni smehljaj na obrazu.
("'isto. veselje bo mogoče šele v boljši družbi, v družbi enakih pravic, v družbi brez materialne bede — v socialistični družbi.
Zato s«* bojujemo za socializem ne iz nekakšne blede i«lealnosti, ne iz licemerske ljubezni «lo bližnjega, ampak zato ker vemo iu vsak «lan spoznavamo, «la ne more biti zn nikogar lepšega življenja brez socializma.
Sodrugu Liebknechtu pčividno z njegovim glas«»vanj«'in proti vojnemu kreditu v nemškem rajhstagu ni šlo le za demonstracijo, ln četudi j«> bil 011 edini izmed poslancev, ki je tako glasoval, je vendar jasno, da ni «'«lini med nemškimi socialisti, ki tako misli. Niti med poslanci ni osamljen, kajti ee ni bilo več glasov oddanih proti vojni zahtevi nemške vlade, j«> to pripisati le navadi klubske discipline, ki je bila vedno taka, da je nemška socialistična frakcija v državnem zboru v vsakem slučaju enotno glasovala.
Liebknecht hoče tudi praktično delovati proti vojni ter j«' izdal poslanico, ki je pisana angb -škini, namenjena pa socialistom vs«*ga sveta V njej pravi:
"Kot delavski voditelj čutim zadoščenj«1, ko pišem poslanico bratstva angleškim socialistom v času, ko se trudijo vladajoči razredi na Nemškem in v Angliji z vsemi močmi, da bi vcepili krvoloč-no sovraštvo obema narodoma. Toda bolestno j«-pisati v času, ko leži na«la prejšnjih «lui, socialistična Internacionala na tleh, ko so tisočeri upi pomemdrani, ko se je mnogo socialistov v vojskujočih s«' «l^ž«'lah v t«j najstrašnejši vseh roparskih vojn sklonilo pod imperialistični jarem.
Prav takrat, ko s«- j«' zlo kapitalizma pokazalo očitneje kakor k«lajkoli pr«j, je angleška 110-odvisna delavska stranka z ruskimi in srbskimi brati ohranila čast socializma proti pobesnelosti narodnega umora.
Zmedenost vla«la v vrstah socialistične stranke. Mnogo socialistov vali krivdo za s<»danji upa«! na natVla. Ali padla niso načela, temveč nekateri zastopniki onih načel.
Ys<- fraze o "narodni obrambi" in o "osvo-boditvi ljudstva", s katerimi olepšava imperia-lizem svoje aparat«« umora, niso nič druzega kakor slepilno pozlatilo. Osvoboditev vsakega naroda mora priti iz naro«la samega. Le zaslepljenost more naivkati nadaljevanje umora, dokler ne bo nasprotnik popolnoma pomandran. Nikoli niso mas«» zahtevale vojne. Zakaj naj s«- koljejo mod seboj?
Pravijo, da bi tisti naro«! pokazal slabost, ki bi zahteval mir. Dobro, naj zahteva ljudstvo v vseh deželah skupaj mir. Narod, kateri izprego-v«>ri prvi, ne pokaže slabosti, temveč moč in si pridobi slavo in hval«'žnost bodočnosti.
Pr$v s«>«laj j«' me«! nemškim delavstvom večji odpor proti vojni, nego se nava«lno misli, in čim močnejši bo odmev klica po miru v drugih deželah, tem k rep k oje in odločneje bo delovalo delavstvo v Nemčiji za mir."
Poučna je ta poslanica, ker pove marsikaj d«»sl«'j neznanega in «la.j«' «» mišljenju na Nemškem dokaj drug«» sliko kakor oficielni glasovi, ki n« g«»vore o nitVnier drugem kakor o vojni navdušenosti. Malodušnezi, ki so obupavali na«! s«»cializ-motn, pa iz nje lahko posnamejo, da ni nob«>nega razloga za tak pesimizem. Stranki je vojna ugrabila velika ljudi, izpraznila je njene sklade, raz-«Irla ji j«1 mnogo organizacij; ali id«'jo socializma bo to strašno klanje proti svoji volji okrepčalo; ideja pa bo dobila ljudi, ustvarila nove organizacij»*, nabrala nova bojna sredstva, čini #•» sedanja pijanost umakne treznosti.
In tudi to s«* bo zgodilo.
Socializem ue more umreti in pijanost ne more biti večna, četudi j«' to bolezen ,kater«' posl«--«lice učinkuje š«' tedaj nekaj časa, ko so duhovi opojnosti že izginili. "Maček" se bo čutil š«' po \ ojni.
Ali socializem vstane v vs«>j svoj i moči, ker bi m»' moral na novo poroditi, kj«'rk»»li vlada kapitalizem, pa če bi tiuli r«'s navidezno umrl.
To«la dokler so š»- po vseh <l«'ž«'lali tako odhič* ni sodrugi, kakršen je v .\» inčiji Liebknecht, s«> nasprotniki zaman vesele. Socializem živi, tiuli tam, kj«'r ima s»'«la.j najtežje čas«'.
Svetost dela v kapitalističnem sistemu j»' podobna sužnjevi svobodi.
Znkaj naj bi bil umor na povelje manj be-stialeu kakor umor po svoji volji?
V življenju imajo dobiček o«l ljiuli tirani, po "slavni smrti za domovino" pa črvi.
Osla pripraviš na različne načine, da gre: S tepežem, ali pa s posladkanjem. Kapitalisti smatrajo tudi delavce za osle; ene tepo s "prosperite-to" in s policajskimi gorjačami, druge pa vabijo s sladkimi obljubami.
Od časa do časa piihajajo o položaju v črno rumeni monarhiji poročila. ki se nočejo iu nočejo \jemati z vestmi, katere pošilja Bcrchtold z Dunaja iu Duiuba iz NVashingtona po svetu. Prav te dni je prišlo v Ameriko tako poročilo iz Švice. Glasi se tako, kakor da je že marsikdo v Avstriji čez grlo sit vojne in «la je prišlo že v mnogih mestih do demonstracij.
Da j«* ljubezen do habsburške "domovine" prokbto majhna, je kajpada že stara reč. Ak<» bi se mogle revolucije tako uprizarjati, kakor si predstavljajo nekateri modrijani pri vrčku, bi j«» bila Avstrija gotovo že v prvem času vojn«' doživela. Toiia z golimi rokami s«> ne more korakati proti bajonetom in strojnim puškam, in kadar j«^ na vseh koncih in krajih razglašeno vojn«» stanje z naglo sodbo, pazijo previdni ljudje na vsako besedo.
Ker to vemo, tudi nismo hoteli trobiti v rog tistih, ki so očitali Slovencem in drugim naro-* dom strahopetnost, malodušuost iu kdovc kaj š \ ker niso niprsvili punta
Ali «la ni v Avstriji vse tako, kakor si želi Franejožefa garda, pokazujejo ravno vojaška diktatura, izjemna sodišča, nešteti procesi itd.
Omenjeno poročilo iz Bazla v Svi«*i pravi, da si bile zadnji čas najmanje v sedmih deželah (tabsburške monarhije resne demonstracije proti vojni. Na Dunaju so imele te demonstracije tako oster značaj, da je policija nastopila z golimi sabljami proti ljudstvu, vsled česar je bilo trideset oseb ranjenih, mnogo pa aretiranih. Se resnejši se zde nemiri v Budimpešti. kj«*r so l»aj nn dnevnem redu. Podobne vesti prihajajo tudi i/. Prage, Zagreba, s Sedmograškega iu iz neka-terih dalmatinskih mest.
Yr Sarajevu j«« prišlo «lo v»'like panike, k«*i pričakujejo tam vsak čas srbski napad. Tam so se objavili tu«li razburljivi 'oklici proti avstrij ski vla«li. Voditelje punta so baj«> zaprli.
Na Dunaju so hodile na sveti večer ženske po ulicah iu klicale: "Vrnite nam naše može in sinove!" Policija je v Praterstrasse napadla demonstrante in jih mnogo aretirala. Kolovodjo so bili. baj«' obsojeni na smrt.	»
V Budimpešti ni od časa srbske zmage dneva brez demonstracije in izgredov. Množica s»* obrača «I«) policije s klici: "D«»l s Tiszo!"
Na Krdeljskem s«' j«> mnog«» Ruinunov uprlo naborom, pa premijo Kumunsko za pomoč. Nekoliko dijakov, ki so se udeležili demonstracij «Ine 24. decembra, j«> bilo ustreljenih. — Dalmacija j»* zrela za vstajo in revolucijo. — V Zagrebu je bilo mnogo dijakov aretiranih zaradi «le-monstracij.
Te v«»sti prihajajo iz Švice. Ne moremo ve-»l«'ti, če so resnične ali ti«'. Ako izve «» njih grof Berehtold, bo gotovo poslal zopet veleposlaniku Dumbi energično izjavo, «la so o«l .konca «lo kraja zlagane. Ali to nas ne bo prepričalo.
Piv«! nami j«* namreč neko drugo poročilo, o katerem pozitivno vemo, «la j«' resnično. S«»-cialistično "Pravo Lidu" v Pragi javlja:
"Policijsko ravnateljstvo v Brnu j«» prav-kar obelo«!anilo vest o usmrtitvi, ki je bila izvršena dne 211. novembra v Moravski Ostra vi. Privatni uradnik Sla vomir Kratochvil v Prerovi je bil presenečen pri manipulaciji z nekimi ietaki, obsojen zaradi "veleizdajstva" na smrt na vislicah, in usmrčen.
V razsodbi vojnega so«lišča v Moravski O-stravi se pravi, «la j«' 'izvršil zločin veleizdajstva s tem, «la je v polovici novembra pomuoževal v Prerovi letake s pesmijt» v češkem jeziku, v kateri se slikajo sedanji vojni dogo«lki, namen vojne iu požrtvovalnost prebivalstva na razburljiv način, ter poziva na dejanja, ki lahko povzročijo povečano nevarnost od zunaj iu upor v notranjosti, iu da je nosil pri sebi carjev manifest «lo češkega naroda.'
Toliki» s«' naznanja javnosti oficiclno iz kazenskih spisov. Obsodba se je izvršila in ohSo-jenec je bil usnirčen š«» tisti dan dve uri po končani glavni razpravi.
Moravske oblasti so sklenile razglasiti to ob-so« I bo, da bi se danes vsak«!«» zavedal izjemnosti iu izrednosti dobe ter kompetence vojaških sodišč tam, kjer so bila prej kompetentna no rot na sodi-.' šča."
Oblasti javljajo samo toliko, kolikor se jim z«li koristno za njihove namene. Malo je tega. Pa vendar nam zadostùje. Najprej vidimo še enkrat, «la je človefiko življenje v Avstriji se«laj prav toliko vredno kolikor piščančevo. Prese-nečen najbrže vsled kakšne denunciacije —-aretiran, izročen vojaškemu sodišču, obsojen, čez «Ive nri obešen. I^)dikalna justica! In gospodje vojaški sod n i kj najbrže c«*lo verujejo v Boga!
Tods tej pravici se ne čudimo. V Bosni, Slavoniji, Srcmu postopa še bolj sumariČno. Zanima nas tisti kos razsodbe, ki je bil objavljen.
Kratochvil je razmnoževal letake z neko pesmijo. Razširjanje teh letakov binLalik«» povečalo nevarnost od zunaj, «loma pa povzročilo vstajo.
Vojaško sodišče seveda ne citira te nevarne pesmi. Pa tiuli ni treba. Ali malo vprašanje prihaja človeku samo po sebi na misel:
Kakšne morajo biti razmere na Moravskem, «la bi inogla pesem, pa naj bo kdove kako revolucionarna, povzročiti vstajo, in da se vojaško sodišče boji tega?
Nadalje :
Kakšne mora j«» biti razmere, da objavljajo oblasti krvavo obsodbo kot svarilo iu tako slavnostno naglašajo kompetetico vojaških sodišč?
Ako bi bilo ljudstvo tako avstrofisko, kakor pripovedujejo črnorumeiii biriči, ne bi bilo vsega tega treba, zlasti ne bi mogla nobena puntarsKn pesem postati nevarna, ampak bi bila kvečjemu smešna.
Ta zverska obsodba je najzgovornejše priznanje. «la stoj i vsa avstrijska zgra«lba na pešČe-* nih tleh in da jo vzdržuje le Se krvavo tiranstvo. Tudi to bo padlo.
Govor sodruga Londona.
Moloh in Prometej - oba M a poosebljena simbola prirodnih sil.
Ranjen je bil v prsi. Ležal j«' navidezno *>rez zavesti. Vojaški duhovnik ga j«' zdramil, «la :nu podeli zadnji zakrament. Potolažil ira je, da se j,» favno v tej urj rodil izveličar. Ranjenec j«>i od siln«« bolečinoKnstokal in izdihnil.
Orkev je bila nabita pobožnega krščanskega ljudstva. Vse prednje klopi je zase«llo najodlič-
Sodrug Meyer London, ki je bil meseca no vembra v New Yorku izvoljen za poslanca v bodoči kongres, je bil na konvenciji, ki jo j«' imela "American Society for Labor Legislation." Po-\«'«lal je tam nekatere reči, ki so bile marsikateremu izmed onih poslušalcev nove. Govoril j» namreč socialistično. In t«» je j»'zik, ki zveni mnogim sicer čisto pametnim ljudem, tudi ljudem, "ki so dobre volje," kakor kitajščina.
Ali naučiti se ga ni posebno težko, kjer j" res "dobra volja," in zato s«' nam z«li, «la tudi njegov govor na konvenciji n«> ostane popolnoma brez uspeha.
Sodrug London j«' govoril o brezpravnosti delavstva v sedanji družbi in se j«' zlasti bavil s sedanjo brezposelnostjo. Pokazal je znanstveno, kakšni ukrepi bi bili v sedanji družbi mogoči, «la bi s«» ublažilo vsaj najhujše gorje te grozne socialni prikazni. Povdarjal je. «la absolutno ni misliti na resnično rešitev tega problema v kapitalistični družbi, ker je brezposelnost neločljiva od kapitalističn«'ga načina proizvajanja.
Dejal j»' sodrug Lotnlon:
"Brezpravnost nahajamo pod varstveno carino in pod svobodno trgovino; nahajamo jo v deželah /. velikim izseljevanjem iu v takih z ve-likim naseljevanjem; v normalnih časih, v časih industrialne prosperit«'te, in v abnormalnih «"•asih indust rialnih kriz. Glavni značaj h«m lan jetra produkcijskega sistema j«' nered. In žrtev, ki največ trpi zaradi t«'ga nereda, je delavec
Harmonija m«l delom in kapitalom, o kat»'ii tolik«» govore, je očividno utemeljena na uredbi. |>o kat«'ii naj bi imel delavec devet desetin skrbi, podjetnik pa devet desetin koristi. Med delavci ne more biti nobene konkurence, če ui kdo l»re/ posla, če ne poizkuša k«lo vzeti prostor tistemu, ki j«' na delu."
Sodrug London j«* razložil, «la je ravno ta naloga v kapitalistični družbi neizvriUjiva. Ka-
n«»jše občinstvo. Tisti hip, k«» j«- duhovnik zapel: Gloria in exc«'lsis Deo et pax hominibus, qui sunt bonae voluntatis, so slovitim zabučale orgije, nenadoma pa so vmes zagrmeli topovi svojo ouver-turo. Bil je nepopisen, slavnosten trenotek in naši« misli so s«' dvignile v nebesa.
•
Za vojno ni priroda odgovorna. Ni ji všeč in ni ji zoprna. Vpričo tij«* je prav tako ravnodušna kakor v pri «"o najmogočnejšega, najumnej-šega dela
pitalizem ustvarja brezposelnost in zato povzroča konkurenco me«! dclavci. Moderna družba ni sposobna, da bi komu za jamčila trajno in pravilu«» zaposlenost. Družba nima naloge, «la bi skrbela za življenje posameznika, pač pa je njena dolžnost skrbeti za to, da ima vsak posameznik možnost zaslužiti si svoj kruh "v potu svo-j« ga obraza"
"Učili smo s«-," j«* dejal London, "da ima država dolžnost varovati delavce pred izgubami vsled industrijalnih nezgod. Naučiti se pa š«' moramo, «la je treba varovati delavce tudi pred izgubami vsled neprostovoljne brezdelnosti, ki ni nezgoda, ampak sestaven <!el našega industrij skega sistema. Da se more izvršiti kaj prida, j«' treba uvesti zavarovanje proti brezposelnosti na nacionalni po«ilagi."
Zdi s«> nam, «la Socictv of Labor Legislation š»- ni slišala tako temeljite razprave o brezposelnosti, iz katere smo mogli podati le kratek iz-vleček.
Sodrug Meyer Loinlon j«* se«laj poslanec, Kmalu pride čas, k«» bo iin«'l priliko razlagati in zastopati svoja načela v kongresu, kjer izdeluje-jo zakone za Zedinjetie države. Tam bo imela njegova beseda večji pomen kak«»r na vsaki konvenciji.
Ali nekaj j»* treba povdarjati. Beseda soci-alističnega jxislanca bo l«> tedaj kaj zalegla, č«' I»«» glas moči. So«lrug London bo v kongresu govoril v imenu miljonov. To vemo. Ali naša zavest ne za<lostujc. To morajo vedeti tudi tisti, katerim bo govoril. To morajo tak«» jasno spoznati, «la jih mine vsak dvom.
Doseglo pa se bo to, če s«' bo socialistični pttslanec, tiuli če bo sam v kongresu, lahko opiral na mogočno stranko, na veliko organizacijo.
So«lrug London lahko govori v zbornici. Lahko študira, lahko razodeva vla«li in poslancem rezultat«- sv«»jih študij, lahko jim predlaga načrte za reforme, lahko izvrši ogromno delo. Ali tist«'ga, kar mora biti po«llaga njegov«'ga dela in kar more biti podlaga njegovih uspehov, tu- morem«» pričakovati in zahtevati ne «>«l nje« ga, ne o«l nobenega posameznika.
V«'lik«* krepke socialistične, pottfVne organizacije nam je treba: in to more ustvariti le skupno «leln vseli. Tega se mora lotiti vsak. f'e to izvršimo in pokažemo mogotcem, «la j«' delavstvo zave<lna armada, bo«!o morali poslušati glas zastopnika te armade. In delavci bo«!o tiuli v kon gresti kaj dosegli.
ADVERTISEMENT
		
Avstr. Slovensko	\U - J	Bol. Pod. Društvi
UlUMVlttM U. JtlUtVK MM.	¡¡¡¡p	lakwrpor»r«M M- f«brvv« • i MM v «Irtevl
Sedež: Frontenac, Hans.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: M RAT IN OBERŽAN, Box 72, E. Mineral, Kans Podpreda.: JOHN GORŠEK.Boz 179, Kadley, Kans. Tajnik: JOHN CERNE, Box 4, Breezy Hill, Mulberry, Kan* Blagajnik: KRANK STARCiC.Box 245., Mulberry. haiu Zapisnikar: LOUIS BREZNIK AR. L. Box 38. Frontenac. Kui
NADZORNIKI.
PONGRAC JURSE, Box 207 Rdley, Kans. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frouteaac, Kau« ANTON KOTZMAN. Frontenac. Kans.
POROTNI ODBOR:
JOSIP 8VATO, R. 4, Woodward. Iowa. FRANK STUC1N, Box226, Jenny Lind, Ark. MATIJA SETI NA, Box 23, Danklin, Kaus.
Pomožni odbor:
FRANK SELAK, Box 27, Frontenac, Kana. JOHN MI KL A VC, Box 227, Frontenac, Kan« -tprejouna pristojbina od 16. do 45 leta znaša $1.50.
Vsa dopisi se naj blagovolijo pošiljati, fl. Ujmi k« Tae denarne poiiljatve pa gl. blagajniku.
KRIŽANA SLAVA.
Tragikomedija i/, velike blaznice.
1 *
Spisal Kajtebriga,
Dva velika dejanja v kratkih bese d a h. Osebe :
Apostolski. Francelj, bodo«" i ex-
imperator. Piofimk, (»križani junak.
I. Dejanje. Protinek (oprtan /. velikim ko Nem se spla/.i po štirih pred tron): Klanjam .se do nosa, oj veličanstvo apostolsko-* Danes je t>6 let, odkar si naš božanski malik. In v čaft in proslavo tega dne imam tukaj v košu zate lep darek. Radii j se veličanstvo!
Apostolski Francelj: Kaj pa imaš v košu?
Protinek: Slavno mesto Beli-grad! (Zleze izpod koša in »lunina Beligrad Frauccljnu i>od noge.)
Apostolski Francelj (se zjoka): Hvala ti, veliki junak! Za nagrado vzemi tole. (Pokaže na velik
ZMOTA STARIH NAZOROV
V Nemčiji in \ Avstriji govore vsi ofieielni glasovi o "vojni proti ruskemu barbarizmu", in ljudje, ki sami premalo mislijo, ponavljajo njih besede, ter 'mislijo, da morata Nemčija in Avstrija zmagati, zato da bo uničen ruski absolutizem.
Zelo komodno je, če ima človek Utrjeno dogmo*, v katero veruje in ki mu nadomešča misli. Ali kar je komodno, ni vedno pravilno. Države in narodi niso stroji, ka-
ZLOČIN.
Vsi pošteni ljudje sovražijo zločin in bi ga radi iztrebili. Tudi med zločinci samimi je dosti ta kili, ki ga sovražijo. Kakorkoli se bo to komu zdelo absurdno, se vendar upamo trditi, da so tudi iued zločinci pošteni ljudje. Kajti kdor se je kdaj spotaknil ob človeške zakone, še ni treba, da bi bil luinp. Še veliko mauje pa se more soditi po tem, kilo da je prišel v roke človeški pravici. Veliko zlo činov se zgodi, ki jih sploh ni mogoče kaznovati, ker znajo največji hudodelci tako spretno korakati mimo zakonov in med paragrafi. da jim ne. pride noben sodnik do živega.
('e bi se kaznovala vsa hudodelstva, bi moral marsikateri miljo-nar sedeti za mrežo. Ali človeška justiea dobi najložc malega grešnika v pest, ki je v bedi zadel ob kakšen paragraf, pa nima moči in sredstev, da bi ušel modernim K vriuijam, maščevalkem v podobi biričev, policistov, državnih pravdnikov in sodnikov.
Ali zločin sovražimo. Ce bi se ga mogli rešiti!
Naša družba poizkuša vsakovrstna sredstva, da bi ga odpravila. Glavarji ehieaške policije za litevajo še d vati so«* policistov iu mislijo, da se bo miljonsko mesto potem ¡znebilo hudodelstva. Ljudska izobrazba se trudi, da bi vzgojila poštene ljudi. Justica ekspe rimentira na vse načine; kazen naj poboljša, mladinska sodišča naj rešujejo mladeniče, dokler ni-m> še zreli hudodelci. Salvation Army in Ameriški prostovolji delajo na svoj način. Kakšen j«' uspeh t Skoraj nikakršen ne. Mogoče
korenine v kapitalističnem redu, je ta :
Z denarjem lahko dosežeš sko raj vse. Brez denarja si ničla. V Ameriki že cenijo človeka po pre Itiofeuju. "A redeii je deset miljo nov," se pravi v tej deželi. Delavnost, znanje, umetnost ne šteje nič, ako ne prinaša bogastva. Ca-ruso ni velik zaradi svojega feno-mcualnegH glasu, ampak zato. ker dobi za vsak nastop nekoliko ti soeakov. Kdisou ne bi bil z vsemi svojimi iznajdbami nič, ako ne bi bili patenti splodili nekoliko mi-Ijonov. Najžeuialnejši pisatelj je zasmehovan, če ne zna industriali ziniti svoje umetnosti.
Do denarja se pa pride vražje težko s poštenim delom. V vsakem velikem bogastvu se najde hudi čevo kopito. Miljarde se ne zbira jo s samim božjim blagoslovom.
To je velika izkušnjava. Marsikdo obtiči v njeni zanki.
Da je etika v tem oziru brez močna, dokazuje veliko število vernih hudodelcev. Nobena cerke\ ne vzgaja svojih pristašev za zlo čin. Vsaka jih svari. Celo t. večnim pogubljenjem žugajo. Pa ven
ditve prometa mlevskih izdelkov.1 DRAOINJA NA Kakor v Nemčiji, se bodo tudi v Avstriji dpločile maksimalne cene v raznih krouovinah posebej; gle de načel te določitve je prišlo sedaj do sporazuma. Enakomerna ureditev prometa za moko se bo izvršila najhržc tako: V Avstriji in na Ogrskem je prišlo dosedaj od moke 0 sedem do osem- vrst v promet. To se bo izpremeiiilo. Žito bodo zmleli v 3 ali 4 vrste moke. Težje je bilo za promet, da je bilo iz enega centa moke dobiti več mlevskih izdelkov. Do-slej jih je bilo 73 do 75%, ostalo so bili otrobi. V bodoče se bo dobilo H()'/£ moke. Nadalje naj se m »di tako le: Doslej je bilo mo-foec moko <Msto porabiti za kruh in neciva. V doboče bo /a pecivo vzeti samo \W/t čiste (uemcšaiie) moke. To bo fino pecivo. < M ostalih fi.V/, moke se bo IV; /mršili» procent nalilo s	ječmenove
moke, tako da bo vzeti za pecivo 30ječmenove moke in 70f'i pš" nične ali ržene moke. Ostali 50'/ moke se bo zmešalo z ječmenovo, koilizuo iu krompirjevo moko tako, da bodo ti dodatki dosegli
dar so obnemogle napram sili raz« do 35%."
nu'r-	K«lor zna le nekoliko citati med
* . . . '
< e se hočemo rešiti zločina, mo- vrsticami, mu zijajo iz njih ža-ramo odpiaviti njegove vzroke, lostni časi, ki vladajo sedaj v Etika nam lahko pove, kaj je Avstriji, prav in kaj ni prav; s tem je pa njena moč pri kraju. Izvršitev | pripada praktičnemu delu.
V kapitalistični družbi so tla
KRANJ8KEM
VOJNA IN KRUH.
Celovški peki so hudo razburjeni, ker jih čaka primerna kazen. Pri reviziji peciva se je namreč dognalo, da nimajo ne velike ne male zemlje predpisane tež«' vsled tega so bili peki ovadeni in
i r»» » <1 i .. i iM>< i umi' iiu.nini , < t<i . ■ i	.. «•	.
. ..	. ,	no«lo kaznovani i»o $ cesarske
ic bo nikoniu treba krasti, golju-	..	.
. .	. . ....	namlbe z 9. avgusta 1911.
terih funkcije se mehanično vršei,Ja Hp tl| |§ tain obvaruje posa-in j »ona v I ja jo; njih življenje ii'| „u.ZIIik V celoti ni zločinov manj, stvarja vedno nove položaje, in j miipMk množe se, in sicer največ /«h t o mora biti tudi misel vedno*! po ,,H.„tih ,kjer se zbirajo velike
živa.
Nazor, da bi pomenila zmaga Nemčije iu Avstrije kakšm» osvoboditev iu da bi zlomila absolutizem v Rusiji, je |H>polnoma napa-čen. I činek bi bil namreč ravno nasproten: Nemška zmaga bi utrdila ruski absolutizem in silno o-škodovala rusko revolucijo, ki j«* ne le za Rusijo, ampak za vso K vropo največjega pomena.
Treba je le malo pogledati, ka
ruski časopisi, pa se lahko spozna, kdo želi zmago Nemčije.
Ako bi bilo od take zmage pričakovati svobod«' na Kuskeut, bi imeli ruski socialisti popolnoma
>.*lezni križ v kotu.) Vzemi želez- ko s«• obnašajo ruske stranke in ni križ in pojdi kot največji junak v mojem carstvu.
Protinek (naloži križ v koš, ga oprta na hrbet in odlazi po štirih).
II. Dejanje.
• (Dva tedna pozneje.) • Protinek (priplazi pred tron kakor v 1. dejanju, toda s praznim koš«'m) : Klanjam se do nosa oj veličanstvo apostolsko! Ampak danes je smola . . . Ali bi bilo veličanstvo tako prijazno, da bi mi «lovolilo. da vržem Beligrad zopet nazaj v koš?
Apostolski Francelj (napne čeljust): Kaj? Ali ni Beligrad moj?
Protinek (s kislim obrazom): Bil j«' tvoj, a danes ni več. Mi —-veliki junaki z železnimi križi — kot sem jaz smo — češ, nečeš — prišli do krvavega prepričanja, da je iz "strategičnih ozirov" najbolje, če Srbi obdržc svoj Beligrad - mi pa svoje batine . . Zato ga'zda j ponesem nazaj, kjer je bil. Klanjam se do nosa!
Apoatolski Fr&nrelj (peneč se jeze): Ti kukavica, ti zajka, ti oslovska buča! Veš kaj? ti si bolan! Daj sem železni kri/.!
Protinek i odveze križ z rame in ga položi Frauccljnu po«! noge).
Apostoljski Francelj (pograbi križ in ga telebne Protineku v glavo): Na! To iniaš! Nesi te kuga!
(•V tistem trenotku odprla so se sedmera nebesa in bradati angelj-ci so zaigrali in zapeli: Allah il Allah!)
(Zastor pade, Belgrad pade in Protinek pade.)
množice.
Kapitalistična družba si pa no če priznati resnice: Zločin je /. njo spojen; ona g;i ne more odplaviti. Kajti v njenih uredbah so viri zločina.
Človek je «>«lviseu od razmer, v katerih živi. Ljudje, ki mislijo, «tu ga je mogoče moilelirati brez ozira na t«» razmere, se kruto nio-j tijo. Z naukom iu z vzgojo se lah ko marsikaj doseže, ali vpliv razmer se ne more uničiti. Človeku s<* lahkp sugerira, da j«* stradanje zasluga; ali vsa etika ga ne bo mogla ohraniti živega, če strada toliko, da so njegove moči izčr-
ve«lno pripravljena za zločin.
Odpraviti gn hočemo. Torej moramo odpraviti kapitalizem.
Zato je socializem etično gi banje Preurediti- hoče razmere. 1'stvariti hoče take razmere, da ne
tati ropati, izkoriščati
Ako pravim «lan«ks tatu: Delal bi! je to krvava ironija, dokler mu m» morem preskrbeti dela. V socialistični družbi ne bo nihče imel izgovora, da ni mogel dobiti dela, kujti družba ga bo dajala vsem.
Socializem ustvari nove razme re. Nove razmere ustvarijo novega človeka.
"VOJNI KRUH".
prav, če bi ravnali kot "izdajalci i Panc* svoje domovine", to se pritHa-j Aparat človeških misli so mož ko, «ta bi olajšali nemško zmago. gani. Tudi oni so del telesa, pod
Socialist ni tizti, ki se trka na prsi in kliče: Jaz sem rdeč!
Socialist mora biti organiziran član svoje stranke, da se udeležuje njenih bojev.
Socialist mora biti odjemalec strankinega liita, da je vedno o vsem poučen
Tega pa ni nikjer zasle«liti v njihovem ravnanju. V dumi so dvakrat odklonili v«) j ne kredite in s tem slovesno potrdili svoje načelno stališče proti vojni. Tudi svojega notranjega d«'la proti cariz-inu niso opustili. Pred kratkim so časopisi celo poročali o neki "zaroti" proti vladi in o aretaciji velikega števila socialistov. Vse to dokazuje, «la so ruski sodrugi vseskozi dosledni socialisti.
Ali nikjer ni znamenja, «la bi ruski socialisti ali ruski revolucionarji sploh želeli zmago Nemčije ali pa jo direktno ali indirektno omogočevali. < >d Plehanova tlo K ra pot kina na glasa j o vsi, «la je v interesu ruske revolucije poraz Nemčije.
Ravno nasprotno stališče zavzemajo "pravi ruski ljudje", črno-'sotnijci, oprode absolutizma in njih časopisi. Njih glasilo " Ru-skaja Znamja" n. pr. piše:
"Židovsko časopisje (s tem misli seveda socialistično in sploh naprc«lno časopisje) imenuje Viljema II. norca. Ne! On ni norec, temveč izredno nadarjen vladar. On je živ dokaz, kako blagodejno učinkuje načelo absolutizma, zlasti v rokah modrega, energičnega in svojo domovino ljubečega vladarja."
Nasprotno pa se zaganja nazadnjaški list v zaveznike:
"Kaj je sedanja Francija0 Židovska država. In Anglija? Polna židovskih ministrov kakor Disrae-li Beakonsfield."
Ruski absolutizem j«' imel v«>d-no močno oporo v Prusiji, in Viljemu je bil vedno simpatičen, zakaj Viljem je sam absolutist. Zato je rohnenje ruskih reakeionar-
Socialist mora biti agitator med cev zelo razumljivo. In značilno sTojimi tovariši, da pomaga pove- jo, da sme to časopisje v deželi čati armado, ki ie bojuje za nje- cenzure tudi v sedanjem času ta-gove cilje.	ko pisati. To je bolj vredno pre
Kdor to izpolnjuje, sme reči, da je socialist.
mišljanja kakor nazori, ki so ime Ii veljavo pred petdesetimi leti.
vrženi fizičnim zakonom. Hraniti se morajo kakor srce, roka, noga. Stradanje jih oslabi. Ob prevelikem naporu iu pomanjkanju počitka opešajo. Vsakovrstno za stlupljenje jim jemlje moč.
Iz oslabljenih možganov ne morejo prihajati zdrave in krepke misli. Odporna sila zoper zločin, zoper izkušnjavo, izgine, če je aparat razuma izčrpan.
To se pa redno godi v kapitalistični družbi, in v času krize postaja to epi«!eniično.
Nekoliko miljonov brezposelnih 1 j n« I i je sedaj v Ameriki Natanč no število ni znano, ali primerjanj«' z drugimi leti navaja ogromno, strašno število iu ceni brezposelne jim osem miljonov.
To je toliko, kolikor cel narod in ne najmanjši. Kako se preživlja ta armada? Zelo, zelo majhen del jih je, ki so si toliko prihranili, da se vsaj siromašno prebijejo. Tudi organiziranih, ki dobivajo nekoliko podpor«' od svojih unij, je razmeroma malo. Kredit je za brezposelnega težko vprašanje.Kako naj dobi kre«lita na tisoče ljiuli, ki so delali kdovekje, pa prihajajo čez zimo neznani v New York ali v Chicago?
Večina jih je, o katerih nihče natančno ne ve, kako se prehrani-,fo. In kako bi moglo biti drugače, kakor da pade marsikdo med nji mi v izkušnjavo, katere ne more premagati? Marsikdo ne greši niti zato, «la bi se enkrat najedel, ampak ker upa, «la «lobi kot tat državno streho in državno hrano, katere si ne more prislužiti s poštenim delom.
•V času velike krize je izkušnja va največja. Popolnoma pa ne izgine vkapitalistični družbi nik-«lar. Tu alt tam je v njej vedno beda. in kjer je beda, tam je zločin.
Druga zapeljivost, ki ima svoje
Iz Bele Krajine poročajo:
Cene živil pri nas rastejo o«l dne do dne, ker s«* je pojavilo izredno veliko prekupcev, ne samo izmed tujcev, ampak tudi med do mačiui. Skupljujijo krompir in žito po izredno visoki ceni. Ako bo šlo tako naprej, bodo domačini trpeli pomanjkanje. Okrajno glavarstvo bi imelo naročiti žandar-merijj, da takim prekupcem usta vi njih poael. Umevno je, «la kine-tovalec, posebno ubožni, rad ploda za «lobro ceno svoje pridelke; a žal i bog toliko, da jih bo moral trnu kupovati za visoko ceno, ko jih bo nujno notreboval. Zna se celo zgoditi, da še za seme ne bo prihranil žita. Suhih čeŠpelj so odp«*ljali več vagonov. Cena kruhu je zdavnaj poskočila, žemljl ca za 4 vin. je komaj za enkrat v usta.
*
' l-r. deželna vlada za Kranjsko razglaša, spreminjajoč deloma svoj razglas z dne ti. oktobra t. 1., da je določena sedaj maksimalna cena pri nadrobni prodaji petroleja v vseh ljubljanskih trgovinah liter po 50 vin. Ta cena ostane do preklica, in sie«*r z ozi-| rom na okolnost, da so tovarne pri j prodaji petroleja na debelo zopet
i zvišale cene pri 100 kg za 5 K •
Mlekarice v Ljubljani iu okoli ci so s 1. decembrom podražile mleko za 4 vinarje pri litru. Nekatere stranke ga bodo sedaj jemale polovico manj, druge ga pa sploh opustile in nadomestile s čajem in s prežganko. Podraže-nje bo za revne družine občuten udarec.
Avstrijski listi pišejo: "Za ljudsko hrano je posebno v vojnin časih moka največjega pomena. Kadar znianjka kruha, tedaj preti najve«"'je zlo vsej deželi. Da s«' prepreči to zlo, deluje vlada v dveh smereh. Prvič skuša omejiti zasebno potrebo na najpotrebnejši minimum, drugič pa skuša «lati nadomestila za moko. Živi-na, drobnica in perutnina se naj ne hrani s kruhom ali-krompirjem, temveč z drugimi živili. Pri pečenju kruha pa se naj ne uporablja le čista moka, temvev se naj pridenejo do 30 druge zmesi Ta kruh se bo imenoval vojni kruh in se j«' vpeljal s 1 decem broni. Kot nadomestila za čisto moko pridejo v poštev: zmleti krompirjevi žličniki, ki so primerni za navadni kruh in slično pec vo; valjčna krompirjeva moka, ki je za boljše pecivo in ki je naj boljše nadomestilo za psenično moko; skrobova moka iz krompir jevega škroba je pa najboljši' pe civo in se prideva le pšenici. Ka kor so dokazali strokovnjaki, se «lobi s tem, da se primeša pšenični moki r»07r ječmena in 20ri krompirjeve moke, zelo redilen in dober kruh. Potrebno bi pa bilo, «la bo ta kruh po ceni in da se bo tudi delal, «la vzame država za ta kruh monopol, in sicer na ta način, da kupi država sirk, pšenico, žito, ječmen in ga potem odda kmetom, «la izdelujejo pod državno kontrolo tak kruh. Poleg tega pa osnuje «Iržava tiuli za kmete sušilnice, «la ne zgnijejo poljski pridelki. Potrebno pa je tiuli, da poskrbi država za to, da s«' izdelujejo v tovarnah za umetna gnojila tudi neorganične snovi za živila. Po-sebne važnosti pa j«' tudi, «la se uredi vprašanje glede licence tvrdke Etti na Dunaju, ki ima za vso monarhijo generalno licenco za sušenje krompirjevega škroba, ker notV ta tvrdka oddati svoje licence drugemu, kot samo vojski. C'c se uvažujejo vse te potrebne zahteve, potem smo preskrbljeni z moko in s tem tudi z živežem."
O tej stvari piše dunajska "Neue Freie Presse":
"Dne 30. novembra objavljen» brzojavka pravi, da sta se avstrijska in ogrska vlada sporazumeli glede maksimalnih cen za žito in moko ter glede enakomerne ure-
AMERIŠKI
DRUŽINSKI KOLEDAR
1
ZA
LETO
— je izàel -
1915
;

"Koledar" ima sledečo vsebino:
SPISI:
Iv. Molek: Vam (pesem). — Koledar. Zgodovinski dnevi in podatki. — 8toletna pratika. — Leto 1915. — Poštne informacije (Nekatere važne določbe glede pošte Zed. držav. Paketna pošta. Poštna hranil
niča.) — Letni pregled (od 15. sept. 1913 do 16. sept. 1914). — Človeška klavnica. — Kipling Molek: Plačano Je (pesem). — Jože Zavertnik: Gibanje za osemurni delavnik. — Ivan Molek: Dobil Je delo. — Jote Ambrožič: Poljub. — Ivan Molek: Satanov ponos (pesem). — Jaurcs mučenik za mednarodni mir. — Ingersoll: Kadar se razkade oblaki . . .
—	Benton Godina: Bomba, katero Je razstrelil Ford. — Kajtebriga: Zunaj banke. — Jože Ambrožič: Njegova oporoka. — Etbin Kristan: Bomba v tovarni (drama v 1 dejanju). — Iv. Molek: Pridni ljudje (pesem), — Ali Je bil prvi človek v Ameriki? — Iv. Molek: Tremp. — Oscar Ameringer: Pekel. — Kruppove pošasti. — Kajtebriga: Jehova v Škripcih. - Jože Zavrtnik: Dekle. — Jack London: Moč močnega. — Iv Molek: In bog je rekel (pesem). — Maksim Oorkij: Ura. — Henry II. Klein: Rockefeller, posestnik Amerike. — Emanuel Julius: Dokaz po okolščinnh. — Theodore Cvetkov: Kako je nastalo življenje na zemlji. — James Morton: Redkejši in močnejši otroci. — Socializem v Chile.
—	Dr. Malcom Kier: Fizične posledice ženskega mezdnega dela. — Fedor Sologub: Bodočnost. — K sliki soc. kluba št. 67 v Springfieldu, Iiis. — ScdruROra in prijateljem. — Navodila za zdravje in dom. — Iznajdbe in odkritja. — Nekaj važne Statistike. — Tolmač tujih besed in imen. — Obsoda vojne. — Nekaj šale. — Oglasi.
SLIKE:
Dvanajst koledarskih vinjet. — Panamski prekop. — Na delu v Panamskem prekopu. — "Palače" calumctskih rudarjev. — Otroci štraj-karjev v paradi. — Obhod štrajkarjev v Calumetu. — Mati Jones v paradi rudarjev v Calumetu. — Zadušeni otroci štrajkarjev, žrtve kapitalistične zarote na božični večer v Calumetu. — Shod štrajkarjev v Calumetu. — Pogreb žrtev božične katastrofe v Calumetu. — Pogorišče štrajkarske naselbine v Ludlowu po bitki 20. aprila. — Žene coloradskih štrajkarjev v protestnem obhodu. — Mati Jones ob prihodu v Trinidad.
—	Ameriški štrajkar v "uniformi". — Otroci coloradskih štrajkarjev čakajo na mllodare. — Četa oboroženih štrajkarjev v Coloradu. — Pomožni odbor v Trinidadu pripravlja Jedila za sirote padlih premogarjev.
—	Mati Jones v ječi (junaštvo coloradskih kozakov). — Coloradskl mi ličarji s strojno puško na štrajkarje. — Milič.irji v Coloradu streljajo na premogarje. — Šotor štrajkarjev. — John McLennan, vodja premogarske unije v Coloradu in major Hamrock, kateri je vodil masaker v Ludlowu. Razdjana unijska dvorana v Butte, Mont. — Winnie E. Branstetter. — Milan Glumac. — Čete generala Vlile v boju. — Venustlano Carranza. — Francisco Villa. — Francoski bojni aeroplan. — Angleški bojni balon. — Nemški ulani. — Belgijske čete v ognju pri Mallnes. — Pregled ... — Joan Leon Jaurcs. — "Srečni" Fordovi delavci v Detroltu, kateri imajo $6 na dan. — V Fordovi tovarni za avtomobile. — Delavske žene v Melle, Belgija, prosijo mllodarov. — Francoske čete v okopih. — Nemški mrliči na francoskem bojlžču. — Tremp. — Slovenski soc. klub št. 128 v No komla, 111. — Kruppov možnar. — Avstrijski oblegovalni top. — Zid, pod katerim so padli zadnji komunisti v Parizu. — Bodoča mati t — Steklarski delavci. — Slov. soc. klub It. 134 v Klein, Mont. — Jeklarski sužnji. — Slov. soc. klub it. 2 v Glencoe, O. — Slov. soc. klub It. 67 v Springfieldu, 111. — Policaji čuvajo Rocker feiler j evo cerkev v Tarry townu, N. Y. — Aeroplan ▼ vojni. — Ruska pehota. —- Otroci na delu v tovarni. — Prizori is brezposelnosti delavcev v Chlcagl (5 slik). — Prva kongresna zbornica. — Osem različnih karikatur.
Skupaj 78 slik.
KOLEDAR ima 192 strani in je vezan V UČNE TRDE PLATNICE. Lepa knjiga, brez Icatare bi ne smel biti noben slovenski delavec v Ameriki. Naročite takoj.
Cena s poštnino vred 35 centov.
Naroča •« pri
"PROLETARCU", 4008 W. 31 St.f Chicago, III. {


PHO LETASEC
LIST ZA INTFRIiC DkLAVSKEGA
L.UU rVA.
IZHAJA VS t KI TOREK.
—— Laataik ta <idi)«l«l)i —
Ja(atl«vaaski dala* ki tiskoma d.uibi
i .aicigo, Illinois.	__
Naročnina: Za An. riko $2.00 za celo lato, $1.00 sa pol k*ta. Za Evropo $2.10 xa celo leto, $1.26 sa pol leta.
Oglasi po dogovotu. Pri spremembi b t val ifta j t poleg nov*ga naznaniti tudi tiari naslov._
fikilb «lovMik« •ritalutij« Ju«o«l
— wcUltili.i« »*Mf Afriki. —
Vse pritožbe «leJe nerednega poAiljanja lista in drugih ivrt*ino*ti, je poliljati
preda« dniku družb« fSr. Podlipcu, 50J9 W. 25. Pl Cic.ro, 111.
PROLETARIAN
OwMd and put liiM mwmiy Tu*a4*y by
South Slavic War men's Pubishirg Coaipaay
C icifco, Illinois._
Subscription ra es: United States and Canada, $2.00 .i year, $1.00 for half yaar. Foreign ountrka $2.60 a year, $1.26 for half year. -:- •:- -:-
Advertising fates on agreement. NASLOV (ADDRESS):
"PROLETAREC"
«in W. »I. STREIT, CHICAGO. ILLINOIS Talaphooe: LAWN DA LE 9877
be7p0seln0st in narodno gospodarstvo.
Brezp«>selnoht je strašna mora za delavstvo. To je precej prizna-' na reanica; ali s tem je za večino ljudi stvar tudi opravljena. Oe imaš mehko srce, se ti bodo smi lili reveži, če ne ti bo pa vseeno. Za dobrodelne družbe je brezposelnost ugodna prilika, da «lobe kaj opravka in pokažejo svo.io važnost.
Naglašali smo že, da ima brezposelnost še drug pomeu, za kate rega bi ae morala družba tudi tedaj zanimati, če bi ji bilo za usodo delavcev toliko kolikor za lanski sneg. Kajti če je hrezpo selnost posle«lica gotovih vzrokov je ona zopet vzrok novih posledic, ki zadenejo zopet delavce, to«la z njimi vred tudi druge sloje in vse narodno gospodarstvo.
Tupatam prihajajo do takega spoznanja tudi lju«lje, katerih misli se navadno ne sučejo v socialističnih kolobarjih, ljudje, ki so sicer prepričani, <la je kapita listiena družba najvišji vrhunec socialnega razvoja in ki* smatrajo vsak poizkus izpremembe za smrten grt*h.
V	Chicagi je imela mestna tržna komisija nekaj opravka z vpra šanjem brezposelnosti.
Tržna komisija in brezposel nost T
Da, to je popolnoma v redu. Sicer je jasno, da ne bo nobena tržna komisija rešila vprašanja brezposelnosti, in tudi ne poznamo v Ameriki nobene občine, nobene države in tudi ne tistega kongr«*sa, ki bi bil našel pot, ^>o kateri bi se prišlo do rešitve. Ce torej ne pričakujemo od tržne komisije, «la bo izvršila nalogo, za katero nima sposobnosti, smo ven«lar prepričani, da bi taka komisija lahko veliko storila za boljše spoznavanje velikega in važnega vprašanja brezposelnosti
V	svojem poročilu, ki ga je ehicaška komisija po«lala mestnemu svetu, je izračunala svoto mezd, ki bodo v mestu izgubljene zaradi brezposelnosti. Račun je tak.
meseca jaunarja 129.866 brezposelnih, izguba mezd 6,493.300 dolarjev;
meaeca februarja 122.254 brez-natančnega števila br«*zposelnih dolarjev;
meaeca marca 107,354 hrezpo selnih, izguba mezd 5,367.700 dolarjev. Skupna izguba torej 17,973.700 dolarjev.
Ker ne pozna tržna komisija — ka'<or sploh nihče — niti «lanes natančnega števila brezposelnih, sc ta svota brez strahu pred pretiravanjem lahko zaokroži na 18 miljonov.
To jj tudi komisijo malo zbodlo, in rekla si je, da ni teh 18 miljonov izgubljenih le za delavce, temveč tudi za obrt in trgo. vino. To se pravi, da ima družba samo v Chicagi in le v treh *ne-aecih 18 mil ionov dolarjev izgube. Tega denarja ni v prometu, ta denar ne ustvarja nobenih vrednosti, ta denar Žre sicer nekje obresti, ali od sebe ne da toliko, kolikor je črnega za nohtom.
Po statistiki, katero smo pred kratkim objavili, je bilo le v 15 ameriških mestih okrog 600.000 znanih slučajev brezposelnosti po
uizkih cenitvah. Ljudje, ki po znajo razmere, cenijo število brez poseluih v Zedinjenih državah na devet miljoimv. Ce ae primerja sedanji položaj z drugimi kritie uiiui leti. se mora priznati, «la je to število zelo verjetno.
\a tej podlagi bi znašala iz guba mezd za tri mesece v Zedi njenih «Iržavah ena milja nI«) tli stope«l«*set miljonov dolarjev, lu če ae vzame, da so vmes tudi višje mezde, kajti iz poročil, ki priha jajo o«l vseh strani, je razvidno da trpe posebno izučeni, visoko kvalificirani delavci ter ualužben ei po uradih iu pisarnah zaradi brezposelnosti, ne bo niti poldru ira milja»da previsoka.
l e K«* to premisli, ti*«laj je raz umljivt). zakaj tarnajo trgovci iu obrtniki. (V izginejo take ogrom ne svote iz prometa, mora biti trgovski svet zadet, in zato tudi ni nič čudnega, da so s tako veli kaitsko brezposelnostjo spojeni vsakovrstni bankroti iu «ta pri haja zlasti dosti manjšnih biznis tnenov v enak položaj kakor de lavci, katerim so zaprta tovarni ška vrata.
Brezposelnost je splošna dru žabna bolezen, in Zato bi morala družba vo«liti boj proti njej. V sedanjem sistemu so seve«la teža ve. Resuieeu uspeh bi imigel imeti ta h«>j le tedaj, če bi bilo po skrbljetio, «la bi bilo vedno dovolj dela. Toda koliko vpliva ima se dauja družba na to T V Coloradi se je pokazal»,--da--nima predsed nik Zcdiiijenih driav z vso svojo vlado toliko moči kolikor sam mlajši Rockefeller. In to je na ravno, ker je «Iružha ueorganizi rana in ker je delo m'01'ganizira no.
Družabna anarhija vpliva celo tam, kjer je za silo kaj organizacije. Občine, države in zveza ima jo gotova dela. Ta se opravljajo kakor nanese slučaj. Danes ho-čejo kaj zgraditi, najamejo par sto ali tisoč delavcev, čez nekoliko tednov je delo končano, «lelavei pa odpuščeni. Pa naj gledajo, da pojdejo zopet s trebuhom za kruhom. ( e jim bo sreča mila, naj dejo morda drugod «lela, «V ne, •iaj pa trem pa jo.
Chicaška tržna komisija po vdarja, da s«* opravljajo javna dela čisto neziniselno, največ p«> 'eti, ko bi dobila večina brezpo selnih lahko delo ua farmah. To se toliko v jem a z resnico, «la s« pri oddajanju del skoraj nikdar ne vprašuje za položaj in razmere delavstva. 'Vedno odločujejo dru gi vzroki, posebno interesi vsako vrstnih kontrnktorjev, ki imajo svoje protektorje med političarji.
('e bi se v javna «lela spravil pameten sistem, bi se gotovo lah ko precej storilo proti brezposelnosti. Kljub temu se tudi taka pomoč ne sme precenjevati, kajti to, kar se sedaj smatra za javna dela, j«* vendar neznatno v primeri s privatnim «lelom. In čc se pojavi v privatni industriji ve lika in resna kriza, ponieče lahko toliko delavcev na c«isto, «la jih vsa javna «lela ne morejo zaposliti.
Popolna ureditev bi bila le tedaj mogoča, ako bi bila vsa produktivna dela javna, z drugimi besedami: Če bi bilo vse «lelo socialno. T«*«laj bi brezposelnost lahko izginila za vs«* »"ase
Ali za to bi morala biti človeška družba lastnica produktivnih sredstev. To bi bil socializem. In to bi bil e«lini način, da se odpravi bič brezposelnosti.
Ce bi delavci to dobro premislili, razumeli, in se po tem ravnali, bi bilo tudi kmalu doseženo.
PR0SPERITETA PRIDE
Trgovinski tajnik v NVashing-tond Redfield ni«*ni, da vstopajo Zedinjene države v najsijajnejšn dobo trgovinskega razvoja vae svoje zgodovine. Vlada mora tako ravnati, da bo lahko nastopala kot posredovalka pri sklepanju evropskega miru, obenem pa morajo trgovci porabiti vse prilike za trgovino z deželami, katerih kupčijo je paraliziral evropski konflikt. Redfield misli, da je finančna kriza že prebita in industrija na poti navzgor.
Kdor tr«li, da si socializem in darvinizem nasprotujeta, ne razume soeializma, ali pa ne razume «larvinizma Ali pa ne enega ne drugega.
V Nashville, Tenn., izhajajoči tednik "Labor Advocate" je ob-javil v svoji številki z due 18. decembra aledeČi zanimivi poziv:
" Pre«l četrt stoletja se je gledalo ua organizirane delavce ka kor ua zločince in uikako ne kakor na državljane te velike republike.
Ali danes je organizirano «le-la\stvo že toliko napredovalo, «la začenjajo že nekateri izmed naj boljših državljanov simpatizirati s telil gibanjem in s svojih vplivom poveča vajo njegov vpliv, tako da je delavcu s tem omogočeno izvrševati boljše iu izdatnej še «lelo ter mu pomagaj«), da po staiu- boljši državljan.
Za to veliko ljubezen Boga «lo človeka iu človeka do človeka bo dne 4. januarja zahvalna služba božja. Z«li se, «la s«* enkrat na leto, rt*dkok«laj večkrat zavedamo svoje dolžnosti napram Rogu iu svojemu bližnjemu, pozabljajoči, da moramo svojemu velikemu stvarniku «lajati račun od vsakega dneva.
Ob tej priliki bosta Rev. Carey Morgan, pastor cerkve Kristusovih uradnikov na Vine Street in Rev. T. II. Harrison, pastor Adamaove presbyterianske cerkve glavna govornika.
Organizirani «lelavei vseh strok iu tisti, ki simpatizirajo z organiziranim delavstvom, so prisrčno vabljeni, «la se udeleže te zahval ne službe božje. To zborovanje bo zvečer prvega pondeljka v januarju v Twin Mali na Cedar Street "
List, ki je objavil to lepo va bilo. se imenuje glasilo delavske fe«leracije v državi Tennessee.i Objavljeno ni kot oglas, torej moram«) smatrati, da s«* uredništvo j strinja z njim in prevzema ino [ ralno odgovornost zanj.
To omenjamo, «la se vidi, v kakšnih rokah je tupatam v tv\j deželi vodstvo delavskega gibanja. Delavci, ki poznajo pravi pomen organizacije, si lahko na pravijo svoje misli vpričo takih Vi^il.
Dva reverend»» hočeta torej, «la «• udeleži organizirano «l«'la\ stvo zahvalne službe božje. Ni š;* dolg«», kar j«* imela vsa Amerika svoj obligatni zahvalni «lan, ki »a nekateri tmli imenujejo p raz. •rk sv«*t«*ga purana. /e takrat delavci niso vedeli, za kaj naj bi *e zahvaljevali, zlasti v takem letu. kakrftuo je bilo lansko. Ali reverendoma je bilo te zahvalno ti s»* premalo, pa dekretirata se posebno izražanje hvaležnosti,
katero naj izkazuje organizirano delavstvo.
Zakajr
Častita služabnika božja sta bila očividiio sama v zadregi za pretvezo. Kajti razlog, ki ga na
vajata v svojem finem oklicu, je naravnost iz trte izvit.
V Ameriki so "med najboljši mi državljani" ljudje, ki simpa tizirajo z gibanjem organizirane ga delavstva. Ali mislita gospoda gospoda Morgan in llarrison s tistimi "najboljšimi" državljani nemara sama sebe T
Gotovo je v Ameriki kak«»r v mnogih deželah tudi v takozva-nih višjih koigih nekoliko lju«li; ki pametno mislijo o del. gibanju. Toda nihče ne more trditi, «la je njih število kdove kak«» veliko. Zaradi tega je navaden huiiihug, če pripovedujeta popa, da imajo delavci vplivu takih simpatizantov zahvaliti k«iove kakšne uspehe. Pravi prijatelji «lelavskega gibanja ho«io sami odločno odklonili tako slavo, ker predobro vedo, «la si inora delavstvo samo priboriti, kar potrebuje iu «la sploh ni druge poti Taki ljudje lahko pomagajo z naukom, s kakšnim dobrim svetom, lahko pridobe delavcem še kakšnega prijatelja, nik«lar pa ne morejo nadomestiti organizacije in nikdar ne more posameznik storiti tega, kar se more le v boju priboriti.
Ne glede na to je položaj ame-riškega delavstva ravno v seda nji dobi tako slab. da že dolgo ni bilo toliko bede in težkih skrbi med ameriškim proletariatom. To ne bi mogla biti nobena tajnost za delavsko organizacijo in za dela vaki list. ( e pa Labor Advocate kljub temu poziva delavstvo na slovesno hvaležnost, se norčuje iz njega in ga zasmehuje.
Ali vsa ta zahvalnost j«- le pretveza iu vse besede o simpatijah so prazno govoričenje. Gospoda Morgan in llarrison sta najbrže predolgo brezuspešno čakala, «la bi prišlo delavatvo k njima: in ker se to ni zgo«lilo, sta si mislila: V božjem imenu! Po pojdiva midva k delavcem.
Ta zahvalnost je torej limauica in dvakrat ne bi r«*kli, da niso t»sti ljudje "izni«*<l najboljših državljanov", kakšni kapitalisti, ki bi s popovsko pomočjo radi zastrupili delavsko gibanje. I)«*lav-ei. ki ho«lijo na tak«* "hvaležno sti", niso bojevniki. Torej se take "službe božje" izplačajo — kapitalistom.
In dva popa se kmalu najdeta, «la opravita tak če«len posel!
• V • ••
ločno proti njej, pride lahko dan, ko bo moral delati narod Zedinjenih držav hudo pokoro za ta greh. Veliko vprašanje, vprašanje dale-kosežnega pomena se ne more za-molčati. Treba mu je stopiti naproti in ga rešiti enkrat za vselej. In ta treuotek je tukaj."
Kansaški poslanec Campbell se je v svojem boju za Hobsonovo resolucijo zatekal h kronanim glavam v Evropi. Pravil je, da jc ruski car prepovedal vae opojne pijače v Rusiji. Kaj je batjuška še drugega prepovedal, mu ni prišlo ua misel. Potem je citiral Viljema, č«*š «la je v nekem pisanju nemškim pomorskim kadetom dejal, «la izvira devet desetin vseh zločinov iz pijančevanja. Po tem bi bilo sklepati, «la mora biti Vi-Ijem pijanec, kajti v Nemčiji da nes menda ni večjega zločinca ort njega
Posl. Pou iz N. Caroline je dejal: Z«li se nam, da podžigamo o-genj, ki bo še po generacijah plamtel v tej d«»želi. Po niojom mnenju ni nikogar v tej dvorani, ki bo doživel, da poda zadnja država svoje soglasje za ta amendment."
Tudi Henry iz Texasa je g«»voril proti resoluciji in dejal: "To vprašanje je tako, da ga je treba prepustiti posameznim državam, in tr«lno sem prepričan, če bo ta amendment «lanes tukaj zavržen, da ne bo vprašanje prohibicije kot nacionalno vprašanje bodočih 20 let predloženo kongresu. Ljubim svojo deželo, ali nikdar ne bom podpiral amendmeiita, ki pošlje tolpo v.veznih špiclov in takih ljudi v Texas, ki vtikajo svoj nos v vsako reč."
Kdor je pazil na glasovanje in na dogodke, ki so ga spremljali, se je lahko prepričal, kako se razvija klerikalizen» v tej deželi. Nekateri zagovorniki prohibicije so imeli ves čas cerkev v ustih in so jo slikali kot zgled. Pri glasovanju so pozivali druge poslance, naj glasujejo "za cerkev ali pa za pijančevanje.''
Pravijo, da se suhi že pripravljajo za nov boj iu «la uprizore v kratkem zopet naskok.
Splošna prohibicija.
Za božič so imeli naši suhi in naši mokri svoje veselje. Tik pred prazniki j«1 bilo namreč v kongresu glasovanje o Hobaonovi resoluciji, ki zahteva prohibicijo za vse Zedinjene države. In zgodilo se j«-, kar s«> r«'«lkok«laj primeri, «la imata obe stranki svoje zadoščenje iu da sta obe zmagali.
Snhi so «lobili večino, tor«*j so lahko veseli. Za Hobsonovo resolucijo j«» glasovalo 197 kongres-nikov, proti pa 1K9.
Ali zvezna prohibicija je vendar padla, kajti osem glasov večine je premalo za zakon, za katerega je potrebna dvetretjinska večina. «la more hiti spr«'jet. Torej je tudi za mokre prav.
V strankah ni bilo opazitii nobenega enotnega stališča. Za Hob sonov pr«*dlog j«- glasovalo 114 «le-mokratov, 67 republikancev, 11 progreaistov in 4 progresivni republikanci. Proti predlogu: 140 demokratov, 46 republikancev, 1 nrogresist in 1 neodvisen. Med <le-mokrati je bila večina proti pro-hibiciji, med republikanci pa večina zanjo.
Razprava o resoluciji je trajala 14 ur in suhi so napenjali vse si. e ter s«> posluževali najraznovrst-ejših sredstev, «la bi zmagali. V bornici je bilo kakor pre«l kak-nim moving pieturjem; blizu re«lsednikovega mesta sta visela 'va ščita ogromne velikosti z natisi :
"Alkohol zahteva več žrtev ka-or jetika "
"Pitje povzročuje zločine."
"Žganje napolnjuje azile."
Z galerije na južni strani je visela «lolga peticija z imeni 12,000 društev, ki so podpisal«* Hobsonovo resolucijo.
Najprej so nekateri očetje do-moviiie poizkušali razne kompromise. Mami iz llliuoisa je pred-h'gal. naj se predloži Hobaonova reaolucija državnim konvencijam na glasovanje. To j«* bilo o«lklo-njeiio s 193 glasovi proti 137. Mami j«- zahteval glasovanje, po iim'iiih in j«* propadel s 176 glasovi proti 210. Potem je vložil Mann drug amendment, da bodi izdelovanje, prevoz, uvoz in pro-«laja opojnih pijač v katerikoli namen prepovedana. Tudi ta pr«*«l log j«* bil odklonjen z 209 glasovi proti 177. Nato je prišel na vrsto Morrisonov predlog, «la bi bila meddržsvns trgovina z opojnimi pijačami prepovedana: ta je pro-padel s 141 glasovi proti 213.
Glavni advokat prohibicije je bil Hobson sam; vojsko proti njemu je vo«lil Underwood.
Ta je dejal me«l drugim :
"Načelo nacionalne prohibicije je tisto, proti čemur so se bo jeva li naši predniki; to je načelo centralizacij«*, ki je privedlo stare republike na Grškem in v Rimu do propada. V nesrečni uri se je rodila v naši republiki frakcija, ki se odevajoea z modro obleko treznosti ■— kajti vsi ljudje verujejo v treznost — trga vse predi-vo naše vlade in hoče uničiti temelj našega narodnega obstanka. Hobsonovo resolucijo smatram za at«»ntat na temeljna načela naše vlade. Ce se ne nastopi sedaj o«l-
PRESENEČENJE NA PLESU
Malo čudno j«* bilo v Denverju, Colo., za novo leto elegantni družbi, ki se je zbrala na plesu v on-dotni/trgovski zbornici. Moralo je biti zelo lepo; kajti ples so priredili najodličnejši trgovci mesta in so nanj povabili mestno in državno uradništvo, vse odličnja-ke in seveda dame družbe. Ker s«» lahko poaegli v žep, ne da bi to kaj bolj občutili takor če plača proletarec kje "kvoder" vstopnine, ni dvoma, «la je bilo vse fino in lepo iu slastno prirejeno. Kajti z denarjem se dandanes vs<* lahko uredi.
Najbrže je bil tudi program »%.-po skrbno sestavljen. Kakšen o«l bor se je s tem gotovo trudil cele tedne.
Ali nekaj ni bilo na programu, pa se j»- vendar izvršilo. V tem je bilo presenečenje. Prišlo je na m ni" nenadoma tristo nepovabljenih. Bili so brezposelni delavci.
Niao prišli plesat. Tudi dinner-ja se niso mleležili. Njih vodja Maso n j#* pozdravi) fino družbo, kat«*ri s«* je zdelo, kakor «la treskajo strele sr«*«li zime z jasnega neba. Dejal je: "Mi moramo dobiti dela, ali pa bo storila armada ht'ezpos«>lnih radikalne korake." ' A. B. Prashani je govoril mestnim uradnikom, ki so napenjali ušesa: "l)«*la moramo dobiti, in poizkusiti hočemo, «la ga dobimo z mirnimi metodami. Ali mestni uradniki morajo storiti kaj res-n«*ga, sicer s«* izpremeni naša tak tika."
Pravijo, da je napravila ta improvizirana demonstracija velik vtisk. O tem prav nič ne dvomimo. In četudi so se fine «lame gotovo precej nanmlovale, jim to ne bo prav nič škodovalo. Ne trdimo, «la postane zabava vsled take izven programne točke veliko pri-jetnejša. Ali če morajo eni prenašati vse težave in bridkosti te ga sveta, je popolnoma prav, da jih morejo tisti, ki plavajo v samem razkošju, vsaj nekoliko po-duhati.
Dolžnost vsakega socialista js ood pirati srojs časopisje. Agiti nlte za "Proletarca". Vridobit«
v nov« naročnike.
Gospodje demokrat je v zveznem senatu hočejo na vaak način omejiti naseljevanje. Poizkusi, da bi se iz novega naseljeuiškega zakona črtala določba, ki zahteva od naseljencev izpit iz čitanja, ao naleteli v senatu na trd odpor. Predlog senatorja Martina iz New «Jersey, da bi se ta določba izpustila, je bil odklonjen s 4 glasovi proti dvanajstim. Ta rezultat s<* smatra za znamenje, da pride zahteva definitivno v zakon.
Odklonjeni so bili sploh vsi predlogi, ki se nanašajo na izpit iz čitanja, tudi tisti predlogi, ki so zahtevali, da se ne gleda na to znanje, če je naseljenec ušel zaradi verskih, političnih ali plemenskih progonov.
Senator Reed je predlagal, naj se tudi zamorcem zatirani naseljevanje. Predlog j«' bil sprejet z 29 proti 25 glasovom. Senator Williams iz Mississippi je dejal, da j«* že «losti zamorcev tukaj. Po statističnih izkazih se je lani priselilo 8000 zamorcev.
Predlog senatorja Reedema »z Missouri, da se izključijo vse o-sebe, ki niso kavkašk«*ga plemena, je bil odklonjen s 47 proti 9 glasom.
•V odstavku o mnogoženatvu je bila sprejeta s 47 glasovi proti trem določba, da so izključeni vsi tisti, "ki verjamejo v poligamijo, jo priporočajo ali j>a izvršujejo."
Medtem ko to pišemo [»lihaja poročilo, «la je senat sprejel ves naseljeniški zakon s 50 proti 7 glasom. Z«li se, da nastane iz tega konflikt.
Načrt pojde setlaj v konferenčni odbor in potem, če bo od obeh zbornic sprejet, s«* predloži predsedniku na podpis.
Kakor je znam), je Wilson svoj čas izjavil, da vloži proti zakonu veto, ako bo v njem obsežena takozvana inteligenčna izkušnja. S«*nat je to vedel. Vprašanje je torej, ali je hotel še na koncu kongresnega zas«>danja izzvati konflikt s predsednikom, ali pa meni, da se je predsednik premislil.
"NEUSTAVNI ZAKONI."
K«laj je v Ameriki kakšen zakon ustaven in kdaj neustaven?
Pravniki bi na to lahko dajali različne odgovore, ki bi se dali juristično lepo utemeljiti. Ali vs(* to je nepotrebno. Generalno pravilo je namreč to:
Ce ima zakon kaj koristiti delavcem, se bo gotovo našel kje sodnik, ki proglasi, da je neustaven.
V Belleville, 111., je sodnik Keo. (Vow pri ondotnem okrožnem sodišču izjavil, da je illinoiški "Workman Compensation Law," iz leta 1911 neustaven. Pravi, «la iz rekordov illinoilke legislature nikjer ni razvidno, da bi bila zakonska predloga s svojimi dodatki tiskana v dnevniku legislature, preden je prišla na zadnje glasovanje.
S. A. Harper, sestavitelj omenjenega zakona izjavlja:
"O pravovel javnost i zakona ne more biti nobenega dvoma. Sodnik Thomas iz Danvilla je zadnji teden izrekel, da je zakon ustaven. Kar se tiče o«lloka sodnika Crowa, ne bo ovrgel zakona. Izvajal s«* bo dalje, dokler ne odloči o tem višje sodišče."
Tudi prizivno sodišče v Kentucky se je odlikovalo s podobnim o«llokom. Izjavilo je, «la j«* državni zakon o odškodnini delav-e«*v v slučaju nezgo«! neustaven. Trije-člani sodišča, namreč glavni sodnik Hobson ter so«lnika Mil ler in I>assing niso soglašali s tem sklepom. Mill«*r pravi v utemeljitvi svojega nazora, da je odločitev veČine zgrajena na spekula-tivnih razlogih.
Sotlišee se v svoji utemeljitvi spotika ob določitvi gotove od škodninske svote in pravi, da Je omejitev odškodnine v nasprotju z državno ustavo. Druga to«v,ka, kateri ugovarja sodišče, je ta, da se delavec, ki nadaljuje svoje delo, kadar je podjetnik z razgja-soni naznanil svoj pristop k zavarovalnemu skladu, s tem podvrže določbam zakona. Sodišče odklanja to točko z razlogom, da se delavec na ta način avtomatično potegne v kontrakt, j>a se ne more reči, da sprejema prostovoljno dolot^be pogodbe.
Ali prihajajo kralji in cesarji s krono na glavi in z žezlom v roki na svet t
Kaj je s Franc Jožefom?

Z Dunaja ima chicaška Tribuna txl Williama O. Shepperda sledeče porodilo:
Samo aožalje iu usmiljenje zbuja atari cesar AvNtro Ograkjeiii. Na njegovem dvoru ravnajo z njim kakor z otrokom. Večino dni prebije v svoji najljubši sobi v palači. Knotvarnoat pre ruš i le včaai kakšen slučajen obiskovalec.
Kna izuicd fotografij, ki ae sedaj prodajajo, ga kaže sedečega pri mizi, glavo podprto z roka tna. z zakritim obrazom, alika brezmočuoati in ata-roati. Slika je bila napravljena, ko sc je jokal, in njegova tuga je bila javno znana.
Isforijo tega žala pripovedujejo Dunajčani po kavarnah. Prve dni vojne je cesar rad obiaka-val razne bolnišnice in nagovarjal ranjence. Nekega dne sc j«' ustavil pri postelji ranjenega vojaka.
"Ljubi mož, ali morem kaj storiti /a Vas?" ga je vprašal.
Vojak ni dal odgovora; niti z glavo ni ganil.
Neka atrežniea, ki je opazila prizor, je prihitela, da bi rešila očitno zmedo cesarjevo.
FOR SALE OR FOR RENT
Ohieaška Tribuna poroča iz Pariza: Posebni dopisnik lista "Le Journal", ki potuje po Holandiji, opisuje v svojem listu poaet mirovne palače v llagu, o kateri krožijo fotografije z napisom :
"Na prodaj ali v najem vsled bankrota. Lahko se porabi za barako ali pa za "moving pieture show". Votla in plin v vsakem nadstropju. Vpraša se lahko pri angelnih miru."
Dopisnik ni mogel najti upravnika, sprejel ga je pa njegov tajnik, ki ga je peljal v dvorano Justice, kjer ao na stenah slike šestindvajsetih gla-\arjev onih dežel, ki so ae udeleževale haških mirovnih konferenc od predsednika McKinleya do ruakega carja Nikole. Razkladajoč dopisniku dekoracije dvorane, je tajnik dejal:
44 Seat izmed teh mož je bilo ubitih, nekateri so umrli naravne smrti, kar jih je še ostalo, so na vojni."
Z druge strani poročajo:
Od začetka avgusta je mirovna palača mrtva. Enkrat jo je prišla ogledavat neka angleška družba. Ob tej priliki so se Angleži sprli med seboj in — stepli. To je edini dogodek v mirovni palači, odkar je vojna
IZ VELIKE BLAZNICE
Japonci so osvojili Kjavčav iu Cingtav. Za to delo je bilo treba kanonov. Imeli so jih od Krup-pa iz Ks8ena. Gospod Krupp je velik nemški patriot in osebni prijatelj nemškega cesarja. Nié ne de. Njegovi kanoni ao uničili nemško gospodstvo na Kitajskem. Denar ne smrdi, tudi če je japon-
P
Tudi Rusija je svojčas nakupila precejšnje
število Kruppovih topov. Veliko delavcev iz
Kruppovega podjetja je moralo obleči vojaške ^
uniforme in oditi v boj. Zdaj se lahko zgodi, da
bodo postreljani s kanoni, ki so jih sami izdelali.
e
Lorillard Co. je poslala 10 miljonov eigaret za bojevnike v Evropo. Kar se vali dim iz topov in možnarjev, naj pač vojaki mislijo, da sovražnik le kadi.
V Trstu je avstrijska vlada prepovedala Dantejevo knjigo "Divina eomedia", kakor znam» eno največjih del svetovne literature. Ni dvoma, da se avstrijski vladi res meša.
Neki berlinski list javlja sledečo komedijo, pa menda niti ne sluti, da je komedija:
V neki franeoaki vasici blizu Longvai so Nemci na hitro uredili cerkvico za protest ant ovsko službo božjo, ker jo je želel imeti kajzer. Okrasili so cerkev z vsakovrstnimi bojnimi trofejami. V prvi vrati so se zbrali generali, za njimi pa je bil v lastni osebi kajzer sam. Sredi cerkve so napravili majhen oder, in nanj so postavili nekakšno »oho, ki je imela menda predstavljati boga vojne. Peli so kakor pri redili službi božji, n« ko »e je pojavila disonanea med glasovi, je kajzer sam
taktiral, da so prišli glasovi zopet v red.
•
Avstrijski listi poročajo: V naši vojski se bojuje tudi neka ženska iz Sibenika. Ko so ji vzeli moža k vojakom, ji je bilo težko ostati doma, pa se je še ona vpisala med vojake. Oblekla je voja-
"Njegovo Veličanstvo govori z Vaiui," je dejala vojaku, in ccaar je ponovil svoje vprašanje.
"Da," je odgovoril msž skoraj kričeč: "lahko mi poženete kroglo skoz glavo."
"Obe roki in obe nogi sta mu odstrel je ni, in zelo trpi," je razložila atrežniea.
IMaree tega prizora je bil prehud za živee starega vladarja. Padel je na stol in glasno zastokal. Solze ao mu tekle po obrazu. Odpeljali so ga do voza in domov v palačo. Od tega časa ni več zahteval, da bi obiskal kakšno bolnišnico . . .
IN» kavarnah kroži sledeča povest:
Neki umetnik jc bil pokliean v palačo.
• "Kaj se godi?" ga je vprašal eesar, pa je nadaljeval :
"Dannadau mi pripovedujejo, «la smo zmagali, da smo vjeli silo vjetnikov in zaplenili toli ko iu toli ko topov, pa kljub vsemu ne vidim, da bi prišli naprej. Jaz ne moreni razumeti tega . . ."
Zdi se, da Kraucjožef še marsičesa ne more razumeti.
škc hlače in bluzo, na glavo nataknila vojaško kapo, na rame obesila tornister in puško, pa opasala bajonet. Spremljevala je našo vojsko po bojiščih in sc junaško bojevala s sovražnikom. Nesreča je hotela, da so vjeli njo in njenega moža. Ko so jo vodili v vjetništvo, je ušla in sc vrnila k vojski. Sprejeli so jo v aktivno službo iu postala je kor-poral. Sedaj je pri četah v lVtrinji.
GRANATE
Videli smo sliko dopisnice, na kateri je naslikan Kranc Jožef, kako moli Roga za zmago. Pod sliko je nekaj verzov neke ponižne, hlapčevske duše z naslovom "Cesar pri molitvi." S temi razglednicami je Avstrija zdaj kar poplavljena. Ce bi imela avstrijska eenzura le miljonski del doslednosti, morala bi takoj zapleniti te razglednice, kajti cesar v molitvi omenja le krščanskega boga in kruto prezira Alaha! Ali ni to krvavo žaljeuje visokorodnega gospoda sultana, Alahovega namestnika na zemlji in prijatelja apostolskega Kranc Jožefa? Pobožna, krščanska dušica, pomisli!
"Mir ljudem na zemlji!" — kaj se to pravi? Kakšnim ljudem naj bo mirt Ali je kdo na sve tu, ki bi razvozljal to uganko? Poskusimo! Morda se nam posreči uganiti. Hm! M-m-m-mhm! Aa-a-a-a-a-haaua! (la že imamo! Uganili smo. Zdaj vemo, kaj pravzaprav pomeni ta stara pesem. Besede se namreč nekrščansko zverižene in če jih popravimo kakor treba, potem se glasi pravilno kakor je Bog zapovedal in kakor mora biti: "Mir ljudem pod zemljo!" ... Z drugimi besedami: Mir ljudem v grobovih ... Mir ljudem, ki so mrtvi... Mir vam, mrličiLetos jih je kakor listja iu trave ....
Dosti je takih, ki so pred d vem i leti — ob času prve balkanske vojne — kričali tih vse grlo: "Živeli junaški jugoslovanski bratje na Balkanu! Dol z nekrščanskitni in krvoločnimi Turki!", zdaj pa kriče ravno narobe. Kam pravzaprav spadajo taki ljudje?
Tistega dne, ko jc Turčija napovedala vojno. Rusiji, so v Ljubljani razobesili turško zastavo. Ako sodimo po dogodkih, ki se odigravajo zadnje čase v stari domovini, ne smerno se niti naj-nianj čuditi, če se je Ljubljana do kraja poturčila. Alah il Alah!
Bila jc ravno polnoč. Sveta noč. Sanitetna patrola je našla ranjenca na trdo zmrzli zemlji za grmom, pokritim z ledom in ivjem. Imel je dve strašni rani na obrezu. Ko je opazil ljudi, je s presumljivim glasom zakričal: Ustrelite me, da bom rešen! Usmilite se!
Kadar bo klanje končano, ne bo nihče vprašal narodov, kakšno usodo si žele.. In delavci bodo ostali delavci; če bodo sposobni, jih bodo kapitalisti nadalje .izkoriščali j če se vrnejo pohabljeni, br^z roke, brej noge, slepi.sli gluhi z vojne, jim bodo zaprta vrata vseh tovarn in sedanja hrabrost jim ne bo toliko koristila, da bi si mogli kupiti prežgane juhe.
Socijalizeni ne pridiga ljubezni do bližnjega, ker ve, da se bodo ljudje takrat ljubili med seboj, kadar izginejo vzroki sovraštva.
STAVKOKAZ IN BOMBE.
Robert Ilelt, iz New Yorka, St. Louisa in Chicaga znani hlapec premogovnih baronov, izučeni smodkar in voditelj skebskih te-lefonistk v Chieagi, je bil areti ran in pridržan na detektivski postaji. Helt je obdolžen, da je izsilil z grožnjami 1^40 dolarjev od H. A. Guessa iz New Yorka, inženirja American Mining and Smelting Co., kateremu je žugal z dinamitnim atentatom. Bil je vposlen pred 18 meseci pri Federal Lead Co. v St. Louisu, kjer je bil Guess ravnatelj. Helt, znan
• tam pod imenom Bob Wealthy, je
«¿tu od Gnessa odpuščen in je potem vodil telefonistke, ki so ske-bale v St. Louisu. Guess se je preselil v New York, kjer je pred f» tedni dobil grozilno pismo z zahtevo, naj pošlje na naslov N.
4.'l večjo svoto, sicer bo proti njemu uprizorjen dinamiten atentat.
Policija je našla Helta v Chi cagi.
OPROŠČENI
Dne 2. decembra se je vršila pred c. kr. deželnim sodiščem v Ljubljani glavna obravnava proti osmošolcu kranjske gimnazije Francetu Rantu radi hudodelstva po § 64. kaz. za k. in radi prestopka zoper javni mir in pokoj po § 305. kaz. zak. Po končani obravnavi je bil Franc Rant krivde popolnoma oproščen in je bil na predlog zagovornika dr. F. Novaka izpuščen na prostost.
Te dni se je vršila pred vojaškim sodiščem v Gradcu obravnava proti davčnemu upravitelju Alojziju Knezu radi pregreška po § 306. kaz. zak. Obravnava je do-
kazala popolno njegovo nedolžnost. Mil je oproščen in takoj izpuščen iz zapora, v katerem je bil od meseca avgusta.
Zmaga socializma pomeni naj večji preobrat, ki ga je človeška družba kdaj doživela. Ta preobrat se mora izvršiti razumno.
Socializem se ne more zadovoljiti s tem, da uniči oblike kapitalistične družbe in potem ravnodušno gleda, kaj nastane iz raz valin.
Socializem mora postaviti na mesto odstranjenega kapitalizma nekaj boljšega — najboljše, kar je mogoče.
Takega velikanskega dela ne morejo izvršiti topi, nevedni ljudje, ki se dajo slepo voditi kakor čreda. Socializem potrebuje izobraženih, razumnih, mislečih
Socializem pomeni omiko.
podjetniške oroanica
CIJE.
Kdo je kriv dclavakih bojev, ki trajno vznemirjajo sedanji svet, tako da je nastala besitla o "socialnem uepokoju" našega časa? Kdo je zlasti kriv, da dobivajo ti boji pogostoma barbarske oblike iu «la s«> zastrupljeni kakor vojne divjakov?
Takozvano javno uiiieuie ima na ta vprašanja navadno- nagel odgovor :
Delavska pohotuost ! Za tem javnim mnenjem capljajo poirostouia tudi delavci sami, taki delavci, ki mislijo, da najemajo nodjetniki delavec iz dobrega srca in da jim je zaradi tega treba izkazovati hvaležnost.
"Javno mnenje" ni dostikrat nič druzega kakor odmev podjetniške volje, ki ostain* lepo v ozadju in pušča, «la govore drugi zanjo.
SiK*ialui boji s«> posledica kapitalistične uredbe naše družbe. Dokler ne bo konca kapitalizma, tu-tli teh bojev ne bo konca. Kajti takozvana sprava meti delom in kapitalom, o kateri sanjajo miroljubne duše, je nemogoča.
Pač pa bi bilo mogoče, tla bi dobili neizogibni boji bolj civilizirane oblike. Cemu je n .pr. treba v štrajku pušk? Zakaj bi sc morali industrijski boji izpreminjati v krvave bitke z mrtvimi in ranjenimi? Zakaj so taki boji včaai o-krutni kakor vza'emni napadi ka-nibalov ?
Delavci ao krivi! Delavci so surovi. Oborožil ie io se, strel ia jo, povzročajo, tla se mora pošiljati v interesu javne varnosti v stavkar-ake okraje milica iu zvezno voja Št VO.
Vedno smo trdili, tla to ni resnični». Pravili smo, tla bi se skoraj vsi štrajki, zlasti pa Če jih vodi organizirano delavstvo, lahki» mirno izvršili, ako bi bili» to le od delavstva odvisno. Dejali smo, tla zastrunljajo te boje podjetniki in njih organizacije.
Seveda ni verjeti temu, , kar pravi delavski list, kajti v njem je vse tendenčno. Vedno spelju-je vodo na svoj mlin. Vsega gorja na svetu so p«» njegovih naukih krivi ubogi kapitalisti.
Tako jc tudi mnenje mnogih delavcev, ki mislijo, tla jc za pro-Ictarca glavna skrb in naloga, tla se ne zameri delodajalcu.
Včasi pa pride potrdilo naših trditev tudi od take strani, kate-ri se ne more očitati pristranost v interesu tlelavccv kakor nam.
Federalna komisija, ki je bila določena za preiskavo vzrokov "socialnega nepokoja"," objavlja 21. razlogov, ki dokazujejo, da pada glavna krivila za sedanji razmere na organizacije delodajalcev.
To so sledeči vzroki :
1.	Mnogo podjetniških organizacij si lasti vse mogoče pravice, medtem ko branijo delavcem, tla bi sc organizirali.
2.	Podjetniške zveze služijo pogostoma interesom mnogih uradnikov in advokatov, ki gledajo, tla napravijo atmosfero sovraštva in pikrosti proti delavstvu, tla bolj gotovo ohrani jo svoja mastna mesta.
3.	Plačani tajniki in voditelji podjetniških organizacij niso sami delodajalci in nimajo direktnega* interesa v tisti stroki, ki jo zastopajo; pogostoma tudi nimajo potrebnega znanja o obstoječih in-dustrialnih razmerah, ampak poznajo le zveneče fraze.
4 Te organizacije so odločno nedemokratične, in kontrolirajo jih majhne klike, ki jih izrabljajo za svoje lastne egoistične interese.
5. Zveze delodajalcev so poprečno brez znanja in razgleda t» položaju delavstva v njih lastni stroki, in nimajo nobenega interesa na napredku ljudstva.
t». Podjetniške zveze, ki votli jo "rekorde" o delavcih, rabijo tc za preganjanje neljubih voditeljev in unionistov.
7.	Te zveze preganjajo delodajalce linijskih tlelavccv in blago, ki je označeno z unijsko znamko.
8.	Podjetniki vzdržujejo oborožene vohune in pretepače, da bi o-hranili sredoveške fevdalne uredbe in da bi kljubovali državnim organom, ki so namenjeni za obrambo človeškega življenja in za vzdrževanje reda. S temi oboro-ženci sc izzivajo nemiri in nasil-stva z namenom, da bi prišli stav-karji v očeh javnosti v slabo luč, da bi se povzročale neopravičene
Navadni prehlad,
vnetje sapnika m influenza za pu id* jo bolniku ««trnja» kaieft. Radi tega bi si moral bolnik zapomniti, da »e morale "upadi kalija olajftati, bolečine zmanjkati in neudobnoat utefctu
SEVERA'S \
ou
BALSAM FOR LUNGS
(Severov Balzam za Pljuča) je zdravilo za uživati v takih «lučajih. Znano j« 1« več nego tndeeet let kot uepe&no zdravilo zoper kašelj, hripavoct, oslovski kašelj, vnetje sapnika, in devico. Cena 26 in 60 centov. — Ako «premija goriomenjene neprilike tudi prehlad, bi morali uživati tudi SEVERA*8 COLD AND GRIP TABLET8 (Severove Tablete zoper prehlad in hri-po) da preienejo prehlad. Cena 26 centov.
NE POZABITE
dobiti zaetonj zvezek Severovega Almanaha za Slovence za 1916. Vaš lekarnar ga ima. Vprašajte njega ali pišite nam ponj.
m
ID
■a
OD OD OD
Kaaar kupujete sdraYÜa,
hočete tista, katera «o zanesljiva. Vpraiajte za Severova. Ne «prejmite nadomeetitev. Zahtevajte pnttna.
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
30 DNI NA POSKUSNJO
Podpišite na spodnji kupon Vaše ime in priimek in ga pošljite nam, nakar Vam bomo poslali
VICTOR ALI COLUMBIA PHONOGRAPH. kakor «udi 12 plo** a slovenskimi pesmimi prosto, -ZA 30 DNI NA POSKUSNJO.
Po preteku 30 dni če Vam ugaja ga lahko obdržite in plačujite nanj po
«2.00 NA MESEC
S strojem vred pošljem tudi pisano garancijo za 15 let.
Ta kufton je dober za vse luaje Zed. držav in Canade. Poiljite ga na naslov:
SAUL BIRNS, 117 Second Av., Dept. 139, New York
Victor.............................Columbia.
Ime..........................................
Naslov.......................................
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna =
2146-60 Blue Island Avenue, Chicago. II..
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
aretacije i t. d., ako bi delavci hoteli zboljšati svoj položaj.
9.	Podjetniške zveze vzdržujejo tolpe tajnih policistov in špiclov, ne za pažnjo in varstvo lastnine, ampak za nadzorovanje unij, za vznemirjanje linijskih članov in uradnikov, pa tudi za izzivanje stavk ob času, ko se lahko pred-mneva, da bodo izgubljene.
10.	Vzdržava sc armada stavko-kazov, ki jih tovarnarji vsak čas lahko dobe. To niso strokovni delavci, ampak prodane duše, ki se dajo najemati v industrialnem boju.
11.	Podjetniške zveze podpirajo svoje člane v stavkah, ne tla bi preiskali, če je stavks opravičena ali ne.
12.	Zveze, ki hočejo vpeljati "odprte delavnice", niso častne, ker sc hočejo popolnoma iznebiti. linijskih ljudi iu sploh tistih, ki so delovni v interesu zboljšanja delavskega položaja.
lil. Podjetniške organizacije izrabljajo svoje zveze z bankami in kreditnimi instituti, tla prisilijo neodvisne tovarnarje na pristop v te organizacije. S tem bojkotirajo glavno delodajalce, ki so naklonjeni linijskemu delavstvu.
14.	S pomočjo oglasov izvršujejo podjetniške zveze kontrolo nad časopisjem, ki mora zavijati delavstva se tikajoča dejstva, zaniol-čati, kar ni delodajalcem všeč, pa tudi pisati proti delavstvu in ga napadati.
15.	S pomočjo kupčijskih in družabnih zvez s sodniki in javnimi uradniki je članom tovarnar-skih zvez omogočeno izrabljati javne urade proti delavstvu, podkupovati uradnike in sodnike, in znani st» tudi slučaji, tla se ve za tako podkupovanje. (V pa se pri-bijejo in disciplinarno zasledujejo,
ne pride nič na dan.
IG. Podjetniške zveze sc upirajo vsakemu humanemu in potrebnemu zakonodajst vu ; skušajo to za-konodarstvo napraviti brezmočno ter delavcem ugodne zakone oslabiti in uničiti.
17.	Podjetniki vzdržujejo plačane lobbyiste, ki imajo vpliv na za-konodajee v interesu velekapitala.
18.	Podjetniške zveze sc rabijo, tla se uničujejo konkurenčne firme in da sc jim omejuje pristop v gotove kraje. Tako se vpeljujejo "zaprte delavnice," medtem ko sc očita delavcem, da hoče u-vajati zaprte delavnice.
19.	Podjetniške zveze niso in-korporirane in niso odgovorne.
'JO. Zveze kaznujejo svoje člane, ki napravijo pogodbo z unijami in zahtevajo, «la sc take pogodbe odpravijo ali pa ne izpolnjujejo.
21. Tc zveze so viri korupcije sodnikov, uradnikov, političarjev in vsega, kar jc z njimi v zvezi, .lavno mnenje zastrupljujejo s časopisjem in s prižnieo.
Komisija, ki podaja to poročilo, ni socialistična. Ako bi bila, bi posegla bolj globoko in povedala o vzrokih socialnega nepokoja kaj več. Pokazala bi, tla je izkoriščanje neizogibno v kapitalistični družbi in da mora izkoriščanje povzročati socialne boje.
Ali nam je ravno prav, tla komisija ni socialistična. Tako se ji ne more očitati tista pristranost, ki se očita nam. In tako ima njeno poročilo večjo veljavo za tiste, ki tečejo, če le slišijo besedo so-eializam.
Priporočati bi jim bilo, tla bi dobro, pazljivo čitali to poročilo. Zelo poučno jc. In tudi tisti, ki delajo zakone v tej deželi, bi se lahko zelo veliko koristnega naučili iz njega y
ADVKKT18KMKNT
SLOV. DELAVSKA
UlUMflim dM 1«. «VBU.U
PODPORNA ZVEZA
iBkMrportraM U »prti« HO» v drtavl P«nn
Matthew Uril..........
Frank Gril..............
Annie Ocepek...........
Jožef Pet rili k...........
Vsi " Forth Smith, Ark.
Sedež: Conenaugh, Pa.
GLAVNI URADNIKI: Prednik: F KAN PAVLOVÔlC, bos 706, Conemaugh, P* podpiedsednik: *>OSlP *>KKO, K. F. D. 3, bo« 50, W«t Newton, P.. Ta j uik: ALOJZU BAVDEK, bo» 187, Conemaugb, Ps. Po mota i tajnik: IVAN PBOÖTOB, bo* 120, Export, Pa. Blagajnik: JOSIP ŽELE, «108 St. Clair Aw., CUvelaad, Ohio. P3kai blagajnik: JOSIP MARlNÖlC.	l"d' 0
ZAUPNIK:
ANDUEJ V1DBIH, bo« 523, Conemaugb, Pa.
NADgOBKlKl:
VILJEM ftITTEB, 1. nadzornik, Lock bom 57 Conemaugh, Pa^ FBAN TOMAAIC, I. aad.or.ik, Gary, lad., Toleston, Sta, box 7». NIKOLAJ POVÔE, 3. «nds., 1 Craib .t., Numrey HOL N. 8. PitUburg, Pa.
POBOTN1KI:
IVAN GOBAEK, 1. porotnik, Went Minoral, Kansas, box 211. JAKOR KOCJAN 2. porotnik, 274 Lunnen Street, Johnstown, Pa. AlSSSlïÏaBLÎN0ÊÎi,%. porotnik, Girard, Kan«., B. F. f>. 4. bo» 88.
VRHOVNI ZDRAVNIK.
r. J. Kern, M. D., i202 St. Clair Ava., Cleveland, Ohio.
GLAVNI URAD v hiii it. 4« Main Street, Conemaugb, Ps.
POMOtNI ODBOR.
ftpendal Ivan, Conemaugh, Pa., bo* 273. Ga«nik Ivan, 425 Coleman Ave., Juhuntown, Pa. Gabreuaja Jakob, box 422, Conemaugh, Pa. Bevc Krane, R. F. D. 5, box 111, Conemaugb, Pa. Suhodolnik Ivan, box 781, South Fork, Pa. Zoler Alojxij, box 514, Conemaugb, Pa.
PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA ZDRUftTEV SLOVENSKIH PODPORNIH
NAPREDNIH ORGANIZACIJ. Predsednik; Viljem Sitar, box 57, Conemaugb, Pa., élan S. D. P. Z. Zavertpik Jotef, 2821 Crawford Ave., Chieago, 111., flan S. N. P. J. Martin Konda, 265« 8o. Crawford Ave., Chicago, I1L, élan 8. S. P. Z. Hrast Anton, P. O. Now Duluth, Minn., ¿lan S. N. P. J. atefauéi« Marùn, box 78, Franklin, Kana., «lan dr. .v. Barbare. Frank J. Aîné, 400« W. »1st St., Chieago 111., ¿Ian 8. D. P. A P. D. Gorsek Ivan, box 211, Wont Mineral, Kan«., «lan A. 8. B. P. D.
Uradno Glasilo: PROLEARTC, 400Ô W. 31st Street, Chicago, IlL Gaa^"» druàtva, oriroma njih uradniki, so uljudno proèem, poéiljati va* ¿opise in denar, nnravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar, naj •• i-oàilja glasom pravil, edino potom Poétnih; Expresnih; ali Bnniaih denarnih «axaxnte, nikakor pa ne potom privatnih Čehov.
V slučaju, da opaaijo druitveni tajniki pri poročilih glavnega tajniha kake ^»manjkljivosti, naj to nemudoma nainnnijo urad glavnega tajnikn, da se v pri-•odnj« popravi.
NAZNANILO.
Witt, ni.
Sodrugom v Witt, lil., nazns lijani, tla se je volitev novega odbora v Socialističnem klubu ste v. H4 zaradi preslabe udeležbe ua zadnji seji dne 13. decembra od godila do prihodnje seje, ki bo I Ciril Furlan. dne 10. januarja ob 2. popoldne Louis Brie. . . pri sodrugu Johnu Hepolusky. 1	"
Vse sodruge vabim, naj se zanesljivo udeleie te seje, da bo mogoče izvoliti odbor.
John Miloši«», tajnik.
Neimenovan
Vsi v Herminie, Pa
.lohn Bergant......
Jos. Slemec........
Oba v Willard, Wis
LISTU V PODPORO.
.1 Ccrkmau............. 50
W. Sausbek.............. HH)
M. Kovach ..............
A. Stergultz . . . •.....
A. Mlekus.............
Geo. Fortsiier..........
J. Ki n k..................
F. Podbevshek .........
Widinan ......
Albin Obregar . ........
J. Hrovat ..............
F. (Jorichar............
Zibert . ............
M Zibert. . . . ..........
John K ropi vse k.........
ieo. Urämie............
Vsi « Red Lodpe, Mont. •
Mihael Cerar........
Frank Oorenc..........
Frank Skrabanja.......
.lohn Juvaii............
lozef Werlie...........
lohn Pc v...............
Alois Zupančič.........
Jožef Lavrič..........
Josef Železnikar........
''bom Kerblikkr.........
Lee Kolenck...........
Anton Peehar...........
Martin Bi/.nek...........
50 80 25 25
Vsi v Cleveland, O.
»
25
r»o
SO
25 25 25 25 10 15 10 10 25 25 10 25 25
15 poni. Tega ne bo več nikdar. Popi 15 niso šli v vojsko, in sc ne zateče-25 itto k njim, da bi nam kaj pomaga-10 li! Borme dohtar iu dru^a go*po-da iiam pomagajo. To je pismo. 50 Doktor Keibel je medicine« v 50 Metliki. Zelo |H»pularen človek. 25 Zdaj je župan tega mehta, izvoljen je bil od liberalcev, ali on je hoc. demokrat. Ko sem preti dve-50 ma letoma razžalil najvišjo šaržo 25 kranjske dežele po imenu žlindro, mi je on prvi pomagal s svojimi •	nasveti. Klerikalci so me strašno
Soe klub Nokouiis, lil..... 2.75 mrzili in lahko pravim, da so me
J. Boitz, Colo. City, Colo. .. 25 pregnali, ker so farji s prižmee
Josip Petek.............. 2.00 vpili, da bo vsak pogubljen, kdor
John Dejak.............. 50 pri meni kaj naroči ali kupi. Boj-
Josip Dejak ............ 50 kotirali so nie*
| Mojim doma sem neštetokrat povedal in jim dokazal, da nismo 5.00 tako grdi, kakor nas slikajo farji, 15 vs»' to ji* bilo bob ob ateno. Leta 2.00 1909. sem prišel z Reke. Tam sem 1.35 bil strokovno organiziran, nabavil 20 sem si vsakovrstnih brošur in so-1.00 cialističnih knjig, lepih knjig, in 30 tudi veljale so me, nekaj. Pa ko 8.00 se 111 prišel domov, kaj se je zgodi 50 lof Knega lepega dneva ni hib 75 in ni bilo mojih dragih knj.-i».
-— Vprašam, k ji- so; odgovor: Ti ne-
$37.50 boš učil tukaj krive verel
i Kaj mislite, sodrugi, da sein ta-IISTNICA UPRAVNIÖTVA. k«« dobra duša, pa da pruaneaem
■ zdaj, ravno ko ji* vojska? Ne, na |izocitam. (V j«' vojska, in če je velika beda. največ smo si mi sami krivi. Očev dobro, nečo. očeš slabo s vsemi štirimi.
Našega sodruga urednika, če je K. Kristan, poznani osebno. Videl sem ga če se ne motim I. 1908., ko
Soe. klub št v. 91. 25 ! A V. Hauuikar . . . 25 klub št v. 69. 25 M urshetz . . ..
25 ^ ' PlatiŠa......
50 Jos. Radišek.....
50 Fr. Kajovic, lil. .
50 Paul Rosega. . . Ant. Janaček. . . Frank Sustrik. .
do- j
S?*
Kuroede je bil sest tednov pod detektivskim nadzorstvom. Prej je bil agent za firmo Oelriinhs and
Co., pred kratkim je pa odprl lastno pisarno.
Detektivi so dognali, da je dopisoval z nemškimi rezervisti raznih krajih dežele iu inno poskrbel švicarske iu rumuns potne liste. Ali ameriški pasi so bili priljubljenejši, zato je pozi« val naturalizirane Nemce, naj si nabavijo potne liste, ki so poteui prihajali v roke rezervistom. Ce je bilo treba je plačal Huroede za tak potni list petindvajset do petdeset dolarjev.
VOJAŠTVO IZ COLORADE.
Sknpaj
IZ NASELBIN.
Izjava gl. porotnega odb. SDPZ	...........
Glede pritožbe sobr. Jakoba II	It
Brenčiča, člana društva. Boritelj o	JrUJif\yl
štev. 1. S. I). P. Z., kateri se je ^»»»»♦»♦♦♦♦♦a♦»»•♦♦»••o» pritožil zaradi pridržane oziroma
odklonjene bolniške podpore, je	Huntington, Ark
prišel gl. porotni odbor po razlif V našem klubu štev. 107. je iz nih dokazih in'odredbah v pravi- voljen za leto 1915. sledeči odbor, lih S. D. P. Z. in po izjavah zdrav- Martin Povctz, organizator; Jiio. nikov do zaključka, da ostane vsa Farnovich, K. F. D. Box 167, taj zadeva pri sklepu glede bolniške nik; Jno Pucel, 1. zapisiiikar, Jno podpore gl. in pomožnega odbora Šetina, 2. zapisnikar, odbora in vrhovnega zdravnika z Vsem sodrugom želim veselo dne 23. septembra 1914.	novo leto!
John Goršek» 1. porotnik,	Jno Jarnovich, tajnik.
Jacob Kocjan, 2. porotnik.
Louis Kadinger, 3. porotnik.	Dunkirk, Kans.
--Vsem sodrugom naznanjamo,
East Moline, 111.
Cenjeni sodrug urednik!
Tu, v Kast Moline nas je naseljenih le malo število Slovencev. Samo tri družine in nas pet peč larjev. Delavske razmere so srednji' Kateri imamo delo, delamo vsak dan, izvzemši za Božič, ko smo dobili deset dni neprostovolj » nih počitnic.
Anton Klarič, Yukon, Pa.: So
eialistični list v srbskem jeziku Papirju Jim vse ne izhaja samostojno, ji' združen z "Radničko Stražo."
Naslov: "Radnička Straža," 1K30 So. Racine Ave.. Chicago, 111.
Louis R. Pueblo, Colo.: Knjige "Pin! «povodnim pečatom" mi nimamo v zalogi.
Fr. Babich. Luzerne Mines, Pa.: je predaval na Rieki oz. ua S\»ša-Pošta nas je obvestila, da Vaš na-jku. Vem tudi, kaj se je zgodilo v) o v nI pravi. Pošljite ga.	,takrat, prvi večer je bilo dobro,
drugi večer pa smo šli, ker so nas g. g. žandarji z bajoneti nagnali. Sodr. Kristana si» nam iz rok iz-
_ trgali, pa aretirali. Ali to ne bi bl-
<lo šlo tako gladko, če nam ne, bi pozdrav rojakom hn SO(,r Krigtan prigovarjal, in
I, češ da ne vedo, kaj de-i i'li je že vedel, da j«' taki» prav.
S socialističnim pozdravom
Martin Judnich.
Socialistični široin Amerike. Tebi, 'Proletarec,'. na8 pa želim veliko novih naročnikov |g-v novem letu 1915.
Ant. Kral.
Kast Moline, 111., box 235
Mesabba, Minil. Cenjeno uredništvo!
Tukaj Vam pošiljam pismo, ka-; tero mi piše mati iz stare domovi-j Za delom sem liodit rojakom za nf	w yam xnyx vredno, ]>ro-
sim da kra objaviti' v Proletareu.
MANIPULACIJE S LISTI
POTNIMI
enkrat lic svetujem, ker se ne do-
bi, t udi če bi ga hotel kupiti..Za- |>jsano j,. |,i)0 v Križcvski vasi pri
Metliki, na Dolenjskem, in sicer
Sklep gl. porotnega odb. SDPZ. da priredi klub št. 133 v Dunkirk,
spadajoč k Jugoslovanski Socialistični Zvezi, plesno veselico dne
Radley, 7. novembra, 1914 Glede pritožbe Johna "Avberja člana društva Jedinost štev. 7. S I). P. Z je gl. odbor prišel po raznih dokazih in določbah pravil S. I). P. Z. do zaključka, da ni o-pravičen omenjeni član do večje svote bolniške podpore kolikor jo ji' sprejel, iz sledečih razlogov: Prvič ker je prekršil pravila S. D. P. Z. stran 24. točka 3., drugič stran 44, splošne določbe. Nepo-znanje pravil ne opravičuje niko i;ar, če jih krši.
John Goršek, 1. porotnik, Jacob Kocjan, 2. porotnik, Louis Karlinger, 3. porotnik.
ZAHVALA.
Muskegon, Mich.
Cenjeno uredništvo! Vljudno Vas prosim za objavo, da so mi v moji bedi sledeča društva, pripadajoča S. D. P. Z. darovala podpore: Št. 40 Orel 1 dol.; št. 70 Zvesti bratje 2.20 dol.; št. 56 Ska la 1.45 dol.; št. 11 Zarja svobode 1.26 dol.; št. 57 Caven 1. 60 dol.; št. 4 Zavedni Slovenec 1. 65 dol.; št. 9 Zavedni Štajerc 1.65 dol.; št. 5 Avstrija 3 dol. ; št. 47 Slovenski bratje 2.40 dol.'; št. 34 Edinost 2.10 dol.; št. 72 Koscziusko 2.50 dol.; št. 42 Mladi Slovenec 3 do.; št. 26 Smarnica 2.45 dol. Vsem izrekam najsrčnejšo hvalo.
John Schneider, 55 Suinmer St.
Radley, 5 nov. 1914.
Druitvu 4' Združitel j,'' South Fork, Pa.: Po našem mnenju bi bilo vendar bolje, če bi naznanili svoj protest najprej Glsvnemu odboru. Odložili smo ga za toliko časa, da nam naznaniti svoje mnenje.
10. januarja ob I. popoldne v John Markovičevi dvorani, Rad-lcy, Kans. Cisti dobiček ji' namenjen za podporo Proletareu.
Vse sodruge vabimo na udeležbo, da ohranimo «'«lini slov. socialistični list v Ameriki na sedanji višini. Za vse potrebno |w»skrbi
ODBOR.
Cleveland, Ohio.
Člani kluba štev. 27 se vabijo ponovno, da naj obiskujejo bol) pogonoma klubovt- prurttvvre, po* sebno tiste, ki se izgovarjajo, «la ne morejo" plačevati mcsčninc; kajti kdor je brezposeln ali bolan, ila ne more plačevati moseenine, ji' prost za toliko časa, ila lahki) zopet nadaljuje s prispevki. Med časom dobi proste znamke. Seji- se vrše vsak drugi in Četrti četrtek ob 7. zvečer. Vsako četrto nedelj0 popoldan je predavanje, in prihiMlnje tri mesece bo poleg tega še vsak mesec eno predavanje v angleškem jeziku, kar naznanili pozneje.
Odbor za prihodnjo polovico leta je sledeči. Org. Alois Stego-vec, 1107 K. 61at St. Tajnik Andrej Bogatay, 1095 K. 71st Street. Fin. tajnik Vineenc Jurnian, blagajnik Franeh Žiberna, knjižničar Franck Pogaear. Nadzorni odbor: Franck Somrak, J os. Somrak i John Skubek.
Tajnik kluba. SLOVENSKIM DELAVCEM
pošlem smo pri Rock Island K. \V. o., in smo strokovno dobro or j decembra 1914
Glasi st
"amzirani. Društva nimamo nobenega ker nas ji' premalo, ila bi g;i ustanovili. Vsi pa smo člani Slovenske narodne podporne jed note ter pripadamo bližnjemu -društvu Triglav, št. 2. *v Lasalle, III. O delavski (socialistični) organizaciji pa žal ni sluha. Ne med nami Slovenci in tudi ne med drugimi narodi. Še nekaj vam želim poročati, cenjeni rojaki! Kako lepo se čita v oglasih o državi Flo riili; kaki> lepa je, in posebno za avstrijske farmarje pripravna država. Jaz sem se namenil vam
Dragi moj sin.
Preden nadaljujem, te prisrčno pozdravljamo vsi. Ne zameri, da ti nisem oilmali odpisala, ker smo čakale, ila ji' šel Martin na viztto in ila ti obenem poročamo, kaj ji*. Potrdili si» ga k vojakom. Kaj bomo nii' zdaj brez njega ! Pa če ga ubijejo? Reveži in berači bomo. Revno življenje ji' bilo dozdaj, odzilaj pa ne kraja ne konea. Tako nam je zli», ila ne znamo, kaj bi začeli.
Ti pišeš, ako so nam kaj živine
V zalogi imamo samo še dvesto 1' Družinskih koledarjev. Kdor si misli koledar naročiti, naj si ga takoj naroči, ker pozneje ga ne bodo več mogoče dobiti.
poročati tudi slabe lastnosti drža^\ vzeli. Dozdaj še niso nič, nekaj so ve Floride. Meseca oktobra je »»«•'Martina, saj je ti» dosti. (Ta j e nulo eno leto, odkar sem prišel iz mož moj,, s,,stn.f ¡n noben moški Floride. Veselilo bi me, če bi mo- UHtaM(, V(»e doma; sestra ima gel reči, da je doli res vse	štiti niali-i»tn»k«-; naša mati je s; --
lepo, kot se sliši; toda če hočem IH Ma(j ,;<) |, t.) povedati resnico, moram reči, ila v času mojega bivanja v okolici Boitcll-a in Dupont-a v državi Floridi nisem videl nič posebno lepega in prikupljivega. Najbolj-
ša voda je slaba, topla in povrhu j n„bencga glasu, in J oh an in Ma-
še smrdi. Ne da bi jo blailil / ledom ni za piti. Ce je zemlja rodovitna, ne vem, vem samo to, da razven sladkornega trsa nisem vi-
del nobene rastline, ki bi dobro j ^^ I)rj vas 0 vojski tukaj. Mi m uspevala. Zemlja je svižnata, lahka za obdelovati. Dosti truda || pa je treba, da se izčisti. Svet je
Scen z malimi palmami. Črni suženj vzame 1 cent od vsaki', ki jo izpuli, toda jaz ne v zatrtem tega dela za trikratno plačo.
Da v Floridi ni hladno, to je vsakemu znano, toda ne da je taka vročina, kakor je morda nikdo ne pričakuje. Shladiti se ni mogoče drugje kot v senci kakšnega poslopja, ker ni nikakršnega listnatega drevja ali trdega lesa. Dovolj pa je mehkega lesa, kot borovci, palme in ciprese.
Hvale vreden pa je v Floridi nočni hlad. ("'e je podnevu še tako vroče, je vsaj to, da se človek ko solnce zaide, pošteno shladi. Rojaki! preje ko boste kaj kupili prepričajte se dobro, ksj in kje boste kupili.
Just ični odsek zvezne vlade je razkril zaroto, ki ji' imela namen preskrbeti nemškim častnikom in rezervistom s sleparijo pridobljene potne liste, da bi mogli poto vati v Nemčijo, ne tla bi se jim bilo treba bati nadlegovanja od strani francoskih ali angleških uradov. Na dan j»' prišla ta rev dne 2. januarja, ko je bil v New Volku aretiran Kari Ruroede, bivši agent severoneniškega Llov-ila in njegov tovariš. Obenem so pripeljali s parnika Bergensfjord nekega nemškega častnika in tri nemške rezerviste. Vsi so obdolže-ni zarote, ki je imela namen ogoljufati Zedinjene države za potne liste.
Vsi vojaki siia ladji, ki ji- plula v Bergen na Norveškem, so bili oskrbljeni s potnimi listi s fotografijami ki so bili izdani za Amerikaner. Pričakuje s«', ila bo še več oseb aretiranih, med njimi tudi neki odlični ameriški Nemec.
Ruroede ji- izjavil, ila je storil' vse i/, lastne iniciative in i/, pa-triotičnib motivov. Določena je bila zanj varščina v znesku 20,000 dolarjev, ki pa ni bilo položena. Z Ruroedom je bil aretiran tudi njegov tovariš .lohn Aucher, za katerega j«' bilo tudi določene varščine $20,000, in sedemnajstletni Ruroedov sin, ki je bil izpuščen na lastno jamstvo. Nemški častnik Wilhelm Sachse je bil izpuščen na častno besedo, da ne zapusti New Yorka ,dokler ne bo vsa stvar rešena. Za rezerviste cesarja. 3. t. m. je prišlo, da so Walter Müllera, Avgust Meyerja naši pridobili Belgrad in Srba pre-' »» "«rman Wegenerja, ki so pred magali. Drugega ne vemo, tudi ne,
Oddelek L 12. konjeniškega
polka, ki je bil od maja lanskega leta v distriktu Oak ('reek v Rout County, Colorado, je bil odposlan domov v svojo vojašnico v Fort Meade, S. I). Ostale zvezne* čete bodo polagoma odpoklicane. To se zgodi po načrtih, ki so bili sklenjeni na konferenci predsednika Wilsons z vojnim tajnikom Garrisonom, z guvernerjem Am-monsem in z novo izvoljenim guvernerjem Carlsonoin. Ammona ji' prej pravil, da bo nadomestil zvezno vojaštvo z državno milico.
Glavna sila zveznega vojaštva je v distriktu Trinidad, kjer je pffil poveljništvoui colonela Locket ta 11 konjauiški polk in ena eskarona 5. konj. polka. V Cannon City sta dva oddelka, trije s strojno puško pa v Louisville. De-finitivni rok za odpoklic čet določi Wilson skupno s polkovnikom Lockettom, dotlej pa bodo čete vedno pripravljene za odhod.
Lastniki rudnikov Jesse F. Welborn, predsednik Colorado Fuel and Iron Co., 1). W. Brown, predsednik Rocky Mountain Fuel Co., in F. C. Osgood, predsednik direktorija Victor American Fuel Co. so pri guvernerjih Ammonsu in Carlsonu protestirali proti odpoklicu zveznih čet, dokler ni do-gnaiio, če so štrajkarji razoroženi ali ne. Mislijo namreč — tako pravijo — ila imajo delavci še orožje, ter zahtevajo, da jim ga vlada zapleni, ali pa da se ila podjetnikom orožje, preden odide vojaštvo.
Lospodje baroni so nesramni. Ni jim dovolj, da so svojčas odklonili predsednikove predlogt^^ spravo; zdaj mu hočejo še dil^^ lati reči ,ki se jih nič ne tičejo.. Ljudem bi se moralo vpričo take nesramnosti vendar zjasniti, kdo v resnici vlada v tej deželi.
ZOPET EN HRAST PADEL
Me smo se bali', ila so tebe tudi vzeli v vojsko, ker ji' bil glas, ila so vas sploh pobrali in potem na Francoskem vjeli, ti» ji' bilo takoj v začetku. <M vas nismo dobili
rička nam nič ne pišejo, odkar se je vojna začela. Kadi bi znali, ka ko se jim godi.
Nisi nam nič pisal, kakšen je
znamo, kaj se godi /. Avstrijo, ali »o propadla ali prejačala. Tukaj vôc govori, da jc slabo.
splošnem raven, toda ves pora- 7ato kor jj^ Rre preveč na našega
*_____i:_:__i_____: .... n . . ... «
kdo je mrtev in kilo ni; samo za Mucovega Martina se zna, da je u-bit. Za Mlinarjevega Jožeta se ne ve že tri mesece. Iz Metlike pravijo, da so kakšni štirje vjeti, nekaj ubitih, vsakojako so.
Zdravi smo po malo, deca še kaki» tako, mi pa prav slabo.
Pri nas v tem kraju je vse žalostno, pa če ima kdo koga v vojski ali ne. Velika draginja je na zrnje, na živino in na vse. Mi se ne upamo nič prodajati, ker zs naprej ne bo imel kdo delati in skrbeti.
kratkim prišli iz Cbile je bila določeno varščina za vsakega na 5000 dolarjev.
Preiskava te zadeve se je največ pričela vsled afere Carla Lo-dvja, nemškega špiona, ki je bil v londonskem Toweru ustreljen. Lody je imel ameriški potni list, in justieni odsek zvezne vlade je izvedel, da imajo tudi drugi Nem ei ameriške potne liste. To odkritje je bilo za justični odsek zelo važno, ker bi se lahko zgodilo,. da bi prišli tudi Američani n pravilnimi pasporti v neprilike, i eventualno celo v nevarnost v de-
Ti pišeš, da naj drugikrat, ko! želah, s katerimi bodo volitve, zopet volimo k po- vojno.
ima Nemčija
Bojeviti župnik Berce, ki je i-mel svoj čas v Sori znano afero z ljubljanskim škofom Bonaven-turo in je bil od njega srdito preganjan, je nazadnje vendar zlezel pod klop. Poravnal se je s cerkveno oblastjo." Ob tej priliki je podpisal naslednjo izjavo:,
"Ker želim svoje vestne zadeve urediti pred Bogom, pred Cerkvijo in pred svetom, zato izjavljam: 1. V brošuri "Škof proti župniku," ki se je razširjala povsod v Ameriki, pa tudi doma, je mnogo trditev deloma škofu po krivici podtaknjenih in zanj razžaljivo zasukanih, kar iz srca obžalujem. —2. Obžalujem, ila sem pisal razžaljivo zoper svojega škofu. — 3. Obžalujem, da sem se vdeleževal raznih shodov in na njih govoril razžaljivo proti nekaterim duhovnikom in posebej razžaljivo zoper svoje cerkvene poglavarje. — 4. V bodoče si bom prizadeval, da se boni kot katoliški duhovnik korektno obnašal. — V Ljubljani. 23. novembra 1914. — Anton Berce res to znal?
Ej, v bodoče se bo Berce obnašal "korektno;" to pomeni n« Kranjskem ne kot krščanski duhovnik, ampak kot far. Ali bo Bcrca res to znal?
Ne vemo, kaj se je zgodilo, da je podrlo tudi Berceta, ki je bil toliko let kremenjak. Zdi se, da vlada klerikalizcm na Kranjskem sedaj absolutno in da liberalizma sploh ni več, pa tudi ne more več ščititi Berceta.
In tako preklieuje zdaj Berce resnico. Kajti res ni to, da so bile trditve škofu podtaknjene ampak res je, da jih mora Berce zdaj utajiti, če hoče najti milost v škofovih očeh?	m
Ali je tudi on žrtev vojnih razmer? Tedaj bi bil še skoraj srečnejši njegov nečak, profesor Berce, ki je padel od krogle, ne pn pod klop.
Et bin Kristan:
OAÔPERCKOVA POZABLJENA EPIZODA.
komičar prvog im ti km . Jest, bo
ganil
(Konec), «sšperček je že vedel kaj je v tem spisu. vendar je poslušal paz-lio in z zanimanjem. Kes, velikih leči ga dolže. Država Ne ga boji, in h to obtožbo priznava njegovo važnost.
Ko v bilo tudi to berilo opravljeno, je izginila otrlost iz udov in Krepost iz oči državnega pravilnika. Predsednik je odmaknil svojo čepico, ker je bila na pot i njegovim rokam, s katerimi Kr je široko naslonil na mizo pa je pogledal Gašpereka z radovednimi očmi in ga pozval:
"Zdaj nam pa povejte, kako j» bila pravzaprav ta reč!"
(Jašpereek je bil nekoliko iz-nenaden, ker si je bil to drugače mislil. Takole bi ga lahko v p ra št vsi kdo v gostilni, tukaj pa je sodišče, slavnosten prostor,, kjer je slovesna beseda umestne jšs ne-go kjerkoli. Ampak — seveda — pra vdati s«* ne more z gospodom predsednikom. Pač pa pokaže, da ima več zmisla za dostojanstvo tega posvtnVnega kraja in histo ričnih dogodkov, ki se tukaj odi «rsvsjo: In začel je:
"Visoki sodni dvor! Bilo je zvečer tistega dneva, ko so gla sila našega javnega mnenja pre senetila brez slabe slutnje čita joči narod z nemilo vestjo, da je rodoljubno društvo "Perun" za pospeševanje staroslovanske mitologije prepovedano. Prepovedano kulturno društvo, visoki sod ni dvor, ki bi bilo neprecenljive važnosti za prosvetno bodočnost za razumstveni razvoj vsega na tej sveti grudi naših v nehvalež nosti stoletij pozabljenih prade dov živečega in v jasne dalje ko prnečega naroda."
Gospod predsednik mu je se-1?el v besedo:
"Kako ste to rekli? Sicer se mi zdi, da nima to nič opraviti z našo reč jo. Ampak prosim Vas, lcar imate povedati, povejte po slovensko, da se bomo razumeli. Pa nič teh deklamacij. Le kaj da e bilo. Veste, jaz še ne. znam le-¿i po zraku."
Srce se je hotelo ustaviti Gaš-perčku. Vsa sodna dvorana mora občudovati polet njegovega tre-tiotku tako primernega govora in se dvigniti z njim v višave. Predsednik pa ga pravzaprav poziva, naj govori tako kakor naj-uavadnejši ljudje, kadar kupujejo sladkor in kavo!
"Visoki sodni dvor! Domorod-110 srce je moral vsakemu rodoljubu raztrgati nepojmljivi ukrep, ki je uničil šele nameravano, da še lieporojeno življenje plemenitega društva, prvega te vrste na naših domačih tleh ..."
Zopet se je oglasil predsednik : "Ljubi gospod, raztrgana srca so gotovo žalostna reč. Ne vem, če znajo medicinci kaj opraviti z njimi. Ampak tukaj jih na noben način ne moremo operirati. Povejte nam rajši, kako je bilo s tisto puntarijo. Pa če ne gre po slovensko, povejte kar po doma-
Se nekaj časa je slo tako. GaS-perček je govoril svoj najkras-nejši jezikj vezal je čudovite periode, vpletal je vanje najizbra ncjše primere, predsednik pa ga je venomer motil s suhoparnimi opazkami, kakor ... zares, kakor da mu gre /.a šalo. In naposled je za godrnjal:
"No, tako ne pridemo nikamor. Pa vprašajmo priče, potem bomo že kaj zvedeli." ,.
Za-žvi-žgal je, resnično zažvižgal! — Pašperčku se je delala tema preti očmi — in sluga je privedel prvo pričo, študenta Gorjana. Ta je pravil:
"Gospod predsednik, saj vse skupaj ni bilo nič. Gašperček je znal imenitno oponašati frazaste, nnšopirjene govornike, mi smo se na radi smejali. To je bilo vse.
Trgovski pomočnik Dinič je dejal:
"Gospodje sodniki, še Vi bi po pokali, če bi slišali to iiašminka no filipino —" "Filipiko mislite, kaj?" "No, nemara filipiko. Kar va li;il se Človek p" tleh. To zna GaspeWek, to zna!"
Farmacevt Tošie je izpovedal: "Slavij sudbeni stole! Mi smo se uvijefc tako divno amizirsli. Boffsmi; gospodin CIsSperN* je
Gospod predsednik je nagubali čil čelo, v očeh pa mu je zabliska lo nekaj vražjega : "Kaj to ni bila puntarijaT
NOV MOST
Iz Zagrada poročajo: l>ne 1. de eembra je blagoslovil goriški nad škof dr. Sede j novi most čez Sočo, ki ga je zgradila država. Stsl
"Ne"" to priče odgovorile u-jje 700,000 K. Slavlja se je udele
žil tudi namestnik princ lloheii ohe, zastopniki skorej vseh fur-unskih občin in veliko ljudi. Na-
nisouo.
"Niste s»- pripravljali za revolucijo?"
" Kogn»daj !"
"Gašperček ni bil kolovodja?"
"Ne!"
"Ampak kouiičar?"
"Seveda ..."
Gašperček je hotel vzrojiti. To je bilo preveč, preveč! In ker je bilo preveč, ui mogel niti vzrojiti, ni mogel slovesno protestirati, ni mogel nič druzcga kakor debelo zijati — zijati — zijati. In ker so minile minute, ne da bi bil prišel glas iz njegovih ust je tlal predsednik besedo državnemu pravilniku ter zamlžal.
Sedaj je slišal Gašperček zopet, kar mu je bilo všeč. "Upor — hujskanje -— državna oblas» — nevarnost — tipičen agitator, demagog, insurgent ..." Ampak sodniki so poslušali ravnodušno, kakor da jim natakar pripoveduje, kaj tla je v kuhinji, pa že vedo tla bo prav to pošlo, kar bodo naročili in ostane titiposled le vsakdanje prekajeno meso z zeljem. Težko kakor po dolgi železniški vožnji so vstali in odšli v sosedno sobo na posvetovati je. Slišati je bilo šepet, nerazločne glasove, nazadnje pa smeh in predsednikov organ :
"Poglejte ga vendar! Te lase, te oči, to figuro! Poslušajte ga! Te napihnjene deklamacije! Re volucijonar iz burke. Ne osmešimo se ... "
Čez nekaj časa se je prikazal v dvorani, vzravnan, veličasten, pa je patetično prebral razsodbo, da je Oroslav Gašperček oproš cen, ker se je sodišče prepričalo, da je šlo za nedolžno komedijo.
S svojim navadnim glasom je dodal :
"Zdaj pa lahki» greste. Pa si ohranite svoj humor, le vpričo policije ga ne producirajte!"
Gašperček je odšel — v omoti ei — kakor pijan, kakor na glavo udarjen. Komedijant ! Njegovi sveti ideali osmešeni, njegovo navdušenje karikirano, njegol svet razdrt ! Opotekel se je in «lavi je čutil čudno votlino. V trgovino ni mogel, domov ni mo-gel ; povsod je videl fantastične kremže in zdelo se mu je, da sli ši porogljivo petje: Komičsr! Ko mičar!
Drugo jutro, ko se je kdove od kod vrnil v mesto, je izvedel, tla se je gospodična Milena zaročila s solicitatorjeni svojega šefa. Ko jo je za šalo vprašal, kaj poreče Oroslav Gašperček, se je baje na mrdnila :
"Ta Pavliha! Nekaj časa sem se izvrstno zabavala ob njegovih oteklih frazah, človek se pa navt liča vsake komedije."
To je bil zadnji udarec.
Š»> ta dan j«' Gašperček odpove dal službo. Preselil se je v manj ši trg. celil svoje srčne in dušcv ne rane, pokopal ideale in slavo ter se popolnoma posvetil trgovi ni. Prihranil si je nekaj denarja potem j«* prevzel prodajalno svo jega gospodarja, vzel njegovo hčer za ženo, kupoval dobro prodajal z dobičkom in zdaj j« hvalabotfu gospod. Ona epizoda pa je popolnoma pozabljena.
V Gašperčkovi hiši je vsega v izobilju. Pohištvo je izbrano, po stenah vise podobe, izdelane otl pravih slikarjev. Tudi nekaj ki po v je po kotih. Pogostoma kupi še nekaj novega. Človek bi dejal, da je že vse prenapolnjeno. Gsaperčku pa se včasi zdi, da je povsod nekaj čudno praznega. In ka'lar ga to prime, j«' doma siten ...siten I Ampak zunaj ni še nihče opazil tega. Sicer je vse v redu, tvrdka napreduje, Gašperček je resen, ugleden mož. Celo poslanec bi bil lahko, če bi hotel Pa noče.

mestnik je pohvalil v svojem ita ijauskem govoru vrlo furlansko prebivalstvo, Ui je navdušeno pohitelo zvesto cesarju in državi poti orožje. Tisočbrojna množica je navdušeno klicala živin vladarju tudi liied domoljubnima govoroma deželnega glavarja prosta dr. Kaiduttija in župana Visintina.
Nov most je koristna r#<\ Ampak če so že blagoslavljeuja in slavnoati pri taki stvari smešne, je še smešnejše nsvduševanje za vojno zaradi mostu.
IZZA NESREČE V BRISTOF SKEM RUDNIKU.
Dne 2*. novembra se je vršila razprava glede nesreče v preino-gokopu v Vreniskem Britofu. Dne H. decembra 191.1 je namreč vdrla votla v rove ter se je ponesrečilo 10 delavcev. Obtoženi so bili: posestnik premogokopa profesor Avgust Prister, poslovodja Avg. Schmidt in paznik Josip Obreza, češ, da nis»» dovolj skrbeli za varnost, Izkazalo se je, da se je delalo z vso paznostjo, da pa so se slučajno odprli stari, z vodo na polnjeni rovi, ki so jih pred sto leti uporabljali Francozi in za katere bi nobeden vedel. Voda je predrla j»remog in se vlila s tako hitrostjo, da sta se mogla rešiti samo dva delavca na nekoliko višje mesto, odkoder so ju čez osem dni rešili. Obtoženci so bili oproščeni.
SESTRA PETRA KARAOJORO JEVIČA UMRLA
Sestra kralja Petra, gospa Poli ksena Prešern je v svoji vili v Peggau v starosti 82 let umrla. Bila j«' poročena z advokatom tir. Prešernom v Birkfeldu, pa že več let od njega ločena. Začetkom vojne proti Srbiji se je tudi proti tej slari gospe začela preiskava, ki je pa le dokazala njeno popolno nedolžnost.
ŽIVINO PRODAJAJO.
Avstrijska vlada je izdala komunike, ki izvaja: Med vojno se je pokazalo, tla kmetje svojo živino v neopravičenem strahu v zelo velikih množinah pošiljajo na dunajski živinski semenj. Poljedelsko ministrstvo je izdalo že začetkom oktobra vsem političnim deželnim oblastem odlok, ki svari take po strahu povzročene prodaje take živine, ki se ni za klanje sposobna, ker ni za to ni-kakeea povoda in ker bi lahko usodno škodovala domači živinoreji. Deželnim vladam se je istočasno naročilo, da morajo skrbeti za to. da se tiste osebe, ki širijo med kmeti razburljive vesti samo zato, da bi prodajali iz strahu, na-ztjanijo sodiščem, da jih kaznujejo, kakor zaslužijo. Ker se je prignala zadnje čase na dunaj ski živinski semeni zopet živina, ki še ni za klanje sposobna, se zopet opozarja na zgoraj navedeni odlok.
ZMES.
Samo človek zna biti sam sebi sovražnik. Gazela gotovo ne bi nikdar glasovala za leva, če bi bile tudi med Živalmi volitve. Delavci pn znajo glasovati za kapitaliste.
Vojna je dober čas za finančne magnate, ki žanjejo na polju, pognojenem z rekami človeške krvi.
V kapitalistični družbi so tudi duše na prodaj. Cena je včasi nižja kakor za psa.
Rojstva ljudi v številkah. Na
svetu je preko milijarde iu 500 milijonov ljudi. Vsako leto jih umrje povprečno 33,033.333. Ljudje govore 3065 jezikov ter imajo nad tisoč različnih ver. Število moških je skoraj enako številu žensk. Kna četrtina ljudi umrje pred 15 letom. Na 1000 oseb doseže samo ena starost 100 let, šest od sto pa 75 let. Ce umrje na leto 33,033.333 oseb, jih umrje na «lan 97.N74, v eni uri 60 in po ena oseba vsako sekundo.	•
Sugestija šolskih otrok. Ravna teljica ljudske šole pri Raveni v Italiji pripoveduje: V premoru so se otroci igrali skrivalnico. Neki otrok se je skril za vrata razreda in zaslišal v praznem razredu silen ropot. Radoveden je pogledal skozi ključalnico iu takoj nato ves prestrašen pritekel k tovarišem pripovedat, da je videl na učiteljičnem stolu okostje s črnini plaščem. Okostnjak je kazal nanj s svojimi koščenimi prsti. Nekateri pogumni šolarji so šli vendsr-
le gledat tudi skozi ključalnico in glej, tudi oni so videli črnega okostnjaka. Med otroci je nastala panika. Prihitela je učiteljica in da bi otroke pomirila, je odprla razredna vrata. Razred je bil prazen iu na njenem stolu ni bilo prav ničesar. Toda razburjeui otroci se niso upali v razred, zato je poslala po kateheta. Temu se je posrečilo peljati otroke na prostore. "Zdaj pa pojdite zopet ven, poglejte skozi ključalnico iu se prepričajte, da se vam ui treba ničesar bati," je dejal katehet. Otroci so tako storili, a v največje strmenje učiteljičino in kateheio-VO so izjavili vsi bledi in trepetajoči, tla sedi okostnjak zopet s črnim plaščem ua stolu, lil kar je značilno: vsi so popisovali okostnjaka popolnoma enako, dasi sta oba učitelja dokazovala, da ni na stolu nikogar. Zdravnik je konšta-tiral občno sugestijo, ki je pri otrokih zelo redka. Krivi so takih slučajev bedaki, ki strašijo otroke^/, vragi, duhovi iu okostnjaki. Otroška fantazija je sila bujna iu česar si otrok domišlja, tega ga je le težko osvoboditi. Pametnih pravljic za otroke je malo, a krvoločnih in strašljivih le preveč.
Odkod ima Evropa krompir. Vobče se misli, da je prinesel v Kvropo krompir angleški pomorščak Francis Drake. Postavili so mu I. 1853. celo spomenik. Drake |>a je prinesel le batato, ki jo jedo v Zah. Indiji, ki pa v Angliji ni uspevala in je naglo izginila. Krompir so takrat v nekaterih krajih Kvrope že poznali. Vendar je bil resnično Anglež tisti, ki je prinesel ta najvažnejši sad v Kvropo. To je bil sir Walter Raleigh (1552—1618). On prvi zasadil krompir na Angleškem leta 1584. Tudi kraljica Elizabeta je hotels jesti krompir, ker ga je vse toliko hvalilo. Toda dvorni kuhar je skuhal kroglasto seme, gomolje, t. j. krompirjev sad, ki je v zemlji, je vrgel proč. Kraljica jr baje zbolela in zato pre povedala jesti krompir. Dolgo časa je bilo treba, da se je kuhar-jeva zmota popravila. A krompir so imeli tudi že v Španiji, odkoder se je razširil po južni Evropi. V Nemčiji so ga začeli saditi po čet kom 17. veka. Jedli so ga sprva le bogataši. Friderik Veliki je prisil kmete, da so ga sadili in jedli, dasi ga niso marali.
NAROČNIKOM "DRUŽINSKEGA KOLENDARJA ".
Večja naročila koledarjev je razposlala "Narodna tiskarna* po expresu. Expresne troške s< plačali naročniki. Kdor še ni poslal denarja, dotični naj pošlj manje, kolikor je plačal expresa kateri pa so nam plačali koledarje v naprej, tisti pa nam naj pi šejo, koliko so plačali, nakar Jim odpošljemo se toliko koledarjev, socialističnih knjig, na zahtevo p-tudi denar — ozirom pofrtne znamke. Nekaj zastopnikov nas Jt vprašalo, koliko je pri koledarjih popusta. Cena je tako nizka, da pri najboljši volji letos ne more mo dati nobenega popusta, ker š itak ne bodemo naredili nobeneg; dobička — Vsak cent popusta bi pomenil zgubo!
ANTON MLADIC
moderna gostilna.
Toči pilsensko pivo in vina. Kegljišče.	Tel. Canal 4134
2348 Bins Islnad Ave.
Chics go, m.
"Ako si nameravate naročiti graf of on, ali impdftirane slovenske grafofonske plošče, obrnite se name. Imam v zalogi tudi ure, verižice, prstane in sploh vsakovrstne zlatnino in srebrnino. A. J. Terbovec, Box 25, Denver, Colo."
LASTUJTE FARMO IN DOBITE
NEODVISNOSTI.
V Evropi rojeni ljudje so že tfoka?ali svojo možnost pri obdelovanju farm v Arkansasu in Louisijani. Pričeli so z obdelovanjem 10 do 20 akrov zemlje s svojo družino, vsi napredujejo iii nekateri so celo postali bogati. Ravno taka prilika čaka vas danes. Zemlja je po ceni in na lah ke obroke za izplačati. Pišite, a-li se pa osebno oglasite za pojasnila pri L.*M, Allen, P. T. M.. Rock Island, Room 718, La Salle Station, Chicago, UI. Naši nasveti so koristni vsem agriknlturtiim naseljencem.	(Adv).
POZOR ROJAKI1:
Proda se obdelovana farma ob segajoča 320 akrov z vsemi poslopji in orodjem. Farma se na haja 70 milj od mesta Denver Colo., 7 milj od mesta Pureell, ter pol milje od šole. Zdrav zrak in lohra votla. Rastejo vsi navadni poljski pridelki, posebno je ta kraj pripraven za živinorejo. Cena farme je $2500 od tega se plača polovica takoj, ostalo po dogovo-u. /a nadaljna pojasnila obrnite Ne na lastnika
Frank Shuster, Box 44, Pureell, Colo
VOJNE NEVARNOSTI NA FAR MAH U WISCONSINU NI.
Ccn|cni rojaki!
Kot stara tvrdka za izdelovanje harmonik (tudi v starem kraju) kakor tudi popravo, se Vam pri
To je gotovo! Ravnotako je go tovo in resnica, da se v okraju Chippewa dobi najboljša farmar-ska zemlja v državi Wisconsin. Kupilo je tam pred kratkem več rojakov, ki se bodo prihodnjo spomlad naselili. Vsi hvalijo kra sno okolico iu rodovitno zemljo ua kateri ohrode raznovrstni poljski pridelki; tudi tobak raste tam. Črna prst, brez vsakega peska. Vsi predpogoji za uspešno sadjerejo in živinorejo. Cel okraj že gosto naseljen in na stotine a krov s£iščenega zemljišča. Ob na šem svetu teče bistra reka Chippe wa s svojimi pritoki; v obilici je tudi kristalno čiste studenčnice Dobre ceste vsepovsod. Pet milj oddaljena železniška postaja mič nega mesteca Cornell j tvornico za papir; kakih 18 milj odtod pa stoji glavno mesto okraja Chip pewa, Chippewa Falls, eno naj večjih mest severo-zapadnega Wisconsins, z bogato industrijo in velikim trgom za poljske pri delke. — Pišite nam še danes po natančen popis naše zemlje, ki ga pošljemo brezplačno. Aker od $16 —$20. Vozne stroške povrnemo, ako ni vse to res, kar pišemo. Zdaj je še čas, da si ogledate. Ne zamudite ugodne prilike. Pišite nam takoj.
SLOVENSKA NASELBINSKA DRUŽBA,
198 — 1st Ave., Milwaukee, Wis
NOVI IZUM.
Ne dolgo tega, javili so,,da mora biti v hranilnih stvareh nova snov, ki jih stvar ja redilne, kar znači, da zamore tudi mala količina biti dovoljna v prehranitev, do čim niso velike količine drugih stvari od nikakršne veljave za truplo. Poleg dobro izbrane prave hrane je neobhodno potrebno preprečiti, da se ne zbirajo v telesu neprebavljeni deli hrane. To izčiščenje bo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino storilo v polnem obsegu. Izbirajte si 1o-rej tako hrano, ki vam prija ter katera je redilne vrednosti. To sredstvo vam pomaga pri zapeki, zgubi slasti, v mnogih slučajih glavobola, pri bledoličnosti in ne-razpoloženju.
V lekarnah. Cena 1.00. .los. Tri-ner, izdelovalec. 1333—1339 So. Ashland Ave,. Chieago. III.
Bolečine v sklepih in mišicah, bodisi kjerkoli, navadno ozdravi Trinerjev liniment. — Cena 25c in 50c, po pošti 35 ali 60c.
puone; canal 801«
POZOR! SLOVENCI! POZOR! SALOON
s modernim keglj&ten Bivši Martin Potokar place
Sveže pivo v sodčkih in buteljksh in druge raznovrstne pijafe ter unijske smodke. Potniki dobe fedno prenofifi£e za nizko ceno.—Postrežba tofna in iz-borna. — Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporočata
JAZBEC & OMAHEN
1625 S. Racine Ave., Chicago, III
poročam za blagohotna naročila Cene so najnižje, kvaliteta najboljša.
ANTON ME&VAR, ml. 1162 E. 61. St., Cleveland, Ohio.
CARL STROVER
Atton»ey at Law
Zastsf • 11 fttk stdiieilt
specialist za tožbe v odškodnin», kth zadevah.
At »ohe lOOf
133 U WASIIN€TON STREH
CHICAGO, ILL. Tslefon: Main 3989
Dr. W. C. Ohlendorf, M. D
Zdravnik sa aatnaj« M la
tadraraiftka pretakava braaplaêaa—pu êati j« U adravila 1924 Bin« lala»* ▲va., Cklcafo. Urada j« »d 1 d« I pt pal.; ad 7 4« • svaêar. isvaa Cki«*f ftivaéi balaiki aaj püaja tlavaaako
BKLL PHONE 131S-J KIS K
Pazite na la ovitek!
Nif* redne ponaned-be slavnega Pain-Expeller-ja dobite festo. ako niste pa-zni. Pazite na sidro in ime Richter 26c in 50c pri vseh dobrih lekarnarjih.
F. Ad. Richter & Go,
74-10 Wiikl.fto« SI
NEW YORK. N. Y
Matija Skender
SLOVENSKI JAVNI NOTAR
ZA AMERIKO IN STARI KRAJ
5227 Butler SI.
Pittsburgh, Pa.
ALOIS VANA
— ifcdelovatelj —
sodovlcc, mineralne vode in rai-nita neopojnfh pijač.
'837 So Pisk St. Tel. Csnal 140*
LOUIS RABSEL
moderno urejen salun
IA 410 6RAID AIE.; KENOSHA. «It
Telefon 1199
A. FISCHER
Baff at
Ima mm raapalaga vaakoviatoo pi*« rimm, mmmdka, Ltd. I st ratai proctor sa okrepéilo S7SS w. sets at.,	cuica««, m
Tal. Law a dal« 1761
Socialistične slike in karte.
"Piramida kapitalizma", s slovenskim, hrvatskim in angleškim napisom.
"Drevo vsega hudega" 8 slovenskim napisom.
"Zadnji štrajk" s hrvatskim napisom.
"Prohibition Dope" z angl-š kim napisom. Cene slikam so 1 komad 15e; 1 tucat $1; 100 komsdov $7.00 Cene kartam: 1 komad 2c! 1 tucat 15c, 100 komadov 70c. Poštnino plačamo mi za vse kraje sveta.
.INTERNATIONAL PUB. CO 1311 E. 6th St.,
Cleveland. Ohio
M, A, Weisskopf, M, D.
Izkušen zdravnik
Uraduje od 12 A. M. —3 F. M in od 8—10 P. M. V sredo in na deljo večer neuraduje. Tel. Canal 47fi
1801 Bo. Ashland ava. Tel. residence: Lawndsle
^ažno upražanjsf 1
Yin mi opravi
MM V «qk*!j< « Mjcífltjí
Konzularne ,/$>
vojaJke y^t^x 207 HAD0T*r ** ^aiilwaukee.wi*.
8
»HO . K T A K fc v,
Drobne vesti.
Zagonetna smrt poljske plemki-nje.—lx Prage poročajo: l'n'd ča-soiii j«> dt.him Ia v Prago 18-let na lirična pl. Sieeitiak* in l)ila prijazno «prejeta v «lruiini knjigarnarja I lovor k c. Bila je ranjena na nogi in sploh v žaloat 1**1 «tanja. Pri sebi j«' iiucla aaiuo 1 krono. 15. oktobra je napisala voe piacm in jih sama nesla «»a p«wto Ko ae je vrnila, je tožila o boter i itak v ždoilcn. Poklicali so zdravnika, in ker s«' je njeno stanje puaiabialo, ho jo prepeljali 11a kliniko prof. llomererja v bolniánieo. Tu je ob znakih zastrupi jen ja umrla. Svoji strežniei je pred smrtjo povedala, da jo je oni dan na poti na poito srečala sestra njenega varuha t>d-vetnika dr. M a le zy k a, jo povabila v slaAčičarno in ji ondi iz ozadja prinesla raznega peciva. Ko je Sieeinska pecivo pokusila, ne ji je zdelo, da diši po žveplu, vendar ga je nekaj pouiila. Odvetnikova sestra je medtem izginila. Ker je ( pl. Sieeinska že prej pripovedova la ,<la je po smrti njenih starsev. zaporedoma umrlo šest njenih bratov, tako da je oatal le še eu brat in ona, ter je sumila varuha dr. Maczyka, da bi se rad polastil njunega premoženja, ter zato tudi njej in zadnjemu bratu streže po žviljenju, se je uvedla atroga preiskava Truplo umrle Siecinske so prepeljali v patologični zavod v svrho raztelesenja.
Žalostna smrt. Desetletni posestnikov sin Ivan Kukovec v Tratni je metal po nekem bregu kamenje. Ko je izprožil neko veliko skalo, je ta zadela 171etno po-sestnikovo hčerko Elizabeto Mareen na glavo in jo ubila.
Umrl je v Vodicah znani /upnik Simon Žužek, pri katerem j«' bila fte bolj znana zaradi svojih čudežev vodiška .lohanea. Star je bil *73 let.
Nezgode. V prisilni delavnici se nahajajoči 21 letni Matija Je-dinger je delal v domači delavnici slamnate ovitke. Ko je enega odseka val, je s sekiro zadel po levi roki ter si pri tem odsekal mezinec, Qrstanec in sredinec, ka zalee in palec pa močno nasekal.— 441etni lampist Ivan Bezlaj je sna-žil na južnem kolodvoru v Ljubljani svetilke. Pri tem se mu je stri cilinder, desnica mu je spod letela na steklo, s katerim se je' 11a zgornji strani znatno obrezal.1 — Delavka v tobačni tovarni Ur&ula Smoletova je odpirala pósenlo za lepilo, iz katerega je štrlela koničasta zličica. Smoletova; je po nesreči udarila po nji 111 se na desni roki znatno zabodla. Zadnja dva poškodovanca sta dobila takoj domačo zdravniško pomoč, prvega so oddali pa v deželno bolnišnico.
Tatvine. Na Glincah so zaprli 191etno deklo, ki je svoji gospodinji v zadnjem času pokradla pe-j rila in obleke v vrednosti 30 K Aretirali so tudi njeno 141etno to varišico, ki je sokriva tatvine, obe fco izročili sodišču. — Neznani tatovi so vlomili v žitnico posestnika .Josipa Oberwalderja V. Mengšu in ukradli 200 kilogramov pšenice.
Otroka odložila. V Medvodah so 26. nov. našli pred neko hišo neznano «lete. Orožniki so sedaj dognali, da je otroka odložila' 321 e t na Marija Ostanek iz Doba pri Višnji gori. Izročili so jo de-J /clneinu sodišču.
Ljubljančan ponesrečil. Ivan Bclftak, 39 let stari železniški zavirat", je imel na Opčinah pripeti nekaj železniških vozov dunajskemu vlaku za Trst. Pri tem se mu je spodrsnilo, padel je na tračnice in prihodnji vagon jt> šel čez nesrečneža. Kolesa so mu zlomila spodnje lehti desne roke in desno stegno ter mu skoraj odtrgala nogo. Prepeljali so ga v tržaško bolnišnico, kjer je kljub vsej skrbnosti in raznim injekcijam kmalu izdihnil.
Umrl na steklini. V Gradcu je v \Vieslerj«vem zavodu umrl mariborski milijonar Jožef Franz, lastnik paromlina Tn drugih industrijskih podjefij. Letošnjo po mlad je Krsnza ugriznil njegov lasten stekel pes. Čeravno so ga čez par dni poslali na Dunaj, vendar mu je steklina prešla že v kri in ni bilo več rešitve zanj.
Ustreliti se je poskusila 30. no vembra v Selu pri Radovljici 23 letna zasebnica Ljudmila Jeglič. Težko ranjeno so jo prepeljali v degelno bolnišnico v Ljubljsni.
Samomor. V (Vlju je skočila 27 let stara Alojzija Graf, hči železniškega poduradnika, pod železniškim mostom v Savinjo in je utonda.
Patrona — igrača. Dvanajstletni sin -mizarskega mojstra Maks Jezernik iz Ostrošan pri Celju se je mudil 21. nov. v delavnici svojega očrta. Mizarski pomočnik Ivan Juvan se je ravno igral z oatro pati ono. Vtaknil je patrono v železno preluknjano orodje in je dečku grozil, da bo nanj ustrelil. Ko je Maks hotel prestrašen /bezati, je Juvan z udarcem sprožil patrono, ki je dečka ranila. Proti Juvanu so vložili ovadbo.
Is neprevidnosti ustrelil prijatelja. Dne 29. novembra je bilo v Cajnkarjeveni mlinu v Ključarov-cu pri Ormožu več fantov. 191etni delavec Ivan Gasperčič je snel puško, ki je visela na steni, in jo je, meneč, da ni nabita, nameril proti svojemu 171etnemu prijatelju Francu Meško, rekoč: "Poglej, tako-le bomo šli ua Ruse!" Takoj nato je pa počilo. Meško je bil zadrt na desnem sencu in je kmalu nato umrl.
Samomor črnovojnika. 421etne-ga infanterista 27. črnovojniške-ga polka Ivana Starca iz Rihov-ca, občina Trebinje, katerega so pogrešali od 19. nov., so 21. nov. našli ustreljenega v Rihpovcu. Zraven njega je ležala lovska cno-cevka, s katero se je ustrelil. Sta-rrc je bil pred tremi leti umobo-Irn ter je samomor najbrŽe izvršil \ napadu blaznosii.
Umor ali ubojfi Posestnikovo hčer Marijo Kremžarjevo iz Sp. Jahlanice so našli v gozdu mrtvo.j Zadnjič so jo videli v Smartnem pri Litiji v družbi treh fantov. Gre /a umor ali /a uboj. Zaprli so nekega 23 let starega fanta iz 'iVadišča, ki je deklico že dalj ča-.*« nadlegoval.
Nevarno je ranil na potu iz Kranja skozi Strazišče posestnikov sin Hafner, po domače Krlu kov iz Hitenj, posestnika Perkota odondot, in sicer tako nevarno, da ga je moral obvezati okrožni zdravnik dr> Kdvard Globočnik iz Kranja, nakar so ga odpeljali z rešilnim vozom domov.
Vodne sile na Savi. I pravno sodišče je razpravljalo o pritožbi firme Leykam-Josefstal in Tomaža Pavšlarja v zadevi vodoprav-ne koncesije ua Završniei. Okrajno glavarstvo v Radovljici, deželna vlada in poljedelsko ministrstvo so dovolili kranjskemu deželnemu odboru izdelati razne naprave v svrho izkoriščanja Zavri niče. Firma Leykam-Josefstal se je pritožila, češ, da so s tem njene vodne naprave v Medvodah in na Ver ju v nevarnosti. Vlada se je sklicevala na izvedence, češ, da lake nevarnosti ni. Vpravno sodišče je ugodilo pritožbi firme Lcykam-Josefstal in izpodbijano odločbo razveljavilo, češ, da je bilo postopanje pomanjkljivo, ker ni določnega izvedeniškega mnenja glede vpliva projekta na podjetja firme Leykam-Jo»efstal. Pavšlarjeva pritožba je bil kot ne utemeljena zavrnjena.
Vlomi. Ponoči na 25. novembra je postajenačelnik v Trebnjem. Troppan, čul sumljivo šumenje v pisarni, nato pa žvenketanje šip. Hitro je vstal, da vidi, kaj da je. Tatje so vdrli v pisarno, kjer so poizkušali vlomiti v blagajno, ki so jo že na več mestih navrtali.
Vlomljeno je bilo tudi v skladišče, kjer so bili že nekatere zaboje tatovi odprli. Takoj obveščeni orožniki so zasledovali vlomilce. Slrdi v novopadlein snegu so vodile na Hrib, kjer bivajo heguuci iz (¡a lic i je. Aretirali so fante Na tana Tncherovsky, Jožefa Novak, Mariana Kaura in Vincenca Ga-sHu. ki ao vsi iz Krakova. Krivdo so zanika vali, a prišli so spat šele jh> polnoči, tudi primerjave čevljev s sledovi v snegu so se vjema lil. Ko so ležišča preiskali, so našli skrito vlomilno orodje. Pri Tsche-lovskem so pa našli še steklenico ruma, ki je bila dne 20. novembra ukradena ob vlomu v Pavi i novo gostilno v Trebnjem. Osumljence so izročili okrajnemu sodišču v Trebnjem.
Požar. Od Sv. Trojice v Slov. goricah poročajo: V Zg. Porčiču je zgorelo gospodarsko poslopje zakonskih Črnec. Hišo'so komaj redili.
Tat. Pekovski učenec Anton Kokol je svojemu mojstru Majce-noviču v PobreŽu pri Mariboru ukradel 44 K in je z njimi pobeg nil.
Občinske volitve v Zagorju pri Pilštanju so zaradi nepravilnega razpisa razveljavljene. C pa t i je, da bo prišel sedaj vendar enkrat mir in redne razmere v to občino.
Zastrupila se jc v Zagrebu 29 let stara Marija Videnič, doma iz
Čateža. Umrla je kmHu po zavži-tju strupa.
Ponesrečili so. Vlaga tel jica Pr Rozmanova je hotela v Zcsehkovi tovarni za vrečice v Ljubljani iz stroja potegniti raztrgan papir, a je prišla z levim kazalcem med dva valjarja tekočega stroga, katera sta ji prste zmečkala. — De lavka Apolonija Kosova je prišla v ljubljanski tovarni za lep z desnim prstancem v stroj, ki ji ga je zmečkal. Obe sta morali zapustiti delo in iskati zdravniške pomoči. — Marko Gilj&ča, 12 let stari delavca siti v Podbrezju, se je ponesrečil; na neznani način mu je slamoreznica poškodovala desno nogo. — Hlapca Franceta Ivana je v M^sah sosedov hlapec po nesreči sunil, da je z desno nogo priletel v slainoreznico in si jo nevarno poškodoval. — V Zagradcu je slamoreznica 7 let staremu dečku Ivanu Krek, čigar stariši i bivajo v Ameriki, na neznan način nevarno poškodovala levo roko.
Obsojen morilec. 441et stari A. Lekanc iz Most je prišel v noči 3. sept. v neko kočo, ki jo je opravljala Ro/.alija Selišuik, in je le-to z udarci po glavi ubil. Sodišče v Ljubljani ga je obsodilo na deset let težke ječe.
Na opazovalni oddelek v deželni bolnišnici so prepeljali v Ljubljani interniranega Jakoba Želeta s Primoskega




DELNIČARJEM
Jugosl. Delavske Tiskovne Družbe
NA ZNANJE!
V Htnifllu zakonov držav«' Illinois in seje direktorija dne 0. decembra ne \rSi v soboto dne 16. jnniutrja 1915 ob 8. uri zvečer v proNtorih uprav-niitva Proletarca, 4008 W. 31 »t 8t.
VII. redni občni zbor Delničarjev Jug. delavske tiskovne družbe s sledečim dnevnom redom:
1.	Otw>ritev zbora po predsedniku:
2.	Volitev odbora /a presedanje pooblastil; .1. Volitev predne«lnika za občni zbor;
■4.	„tttanje zapisnika zadnjega občnega zbora;
5.	Poročilo tajnika, blagajnika in drugih odbornikov;
«t.	Poročilo upravitelja in urednika;
7,	V koriftt družbe;
K.	Razno;
0.	Volitev direktorija za leto 1015;
10.	Kazpunt zbora.
Delničarji, ki iz enih ali drugih vzrokov ne uiorejo prisostvovati občnemu zboru, naj polljejo svojim zaupnikom pooblaHtilu, da jih na zboru zastopajo. Vnuka delnica ima en glas.
Za Dlrekt. Jugsl Del. Tisk. Dražbe
F. J. AleS, tajnik.

Neoretirano ROJAKI! Oglasite se v moji gostilni kadar
- greste v mesto ali iz mesta in prepričali se
boste, da točim najboljšo vsakovrstno pijačo. Ako pridete
v mojo gostilno, sem zagotovljen, da boste še prišli.
jos. slabe:
Tel. 302	tVaukegan, Illinois
enkrat
216 So. Genesee Street
t
ZA CLEVELAND IN OKOLICO!
Socialistični klub v Clevelandu ima v zalogi večje število 3; "DRUŽINSKIH KOLEDARJEV".
Kdor izmed delavcev v Clevelandu hoče koledar takoj in za ravno isto ceno kakor pri nas, naj se zglasi na 1107 East ttlst Street
Kupite koledar doma, s tem si prihranite stroške za znamke, "»t
W M
//CA
Plain-En3
CIGARETTES
'Z*
V
10 for 5 Cents
VSE ŽIRA kupone s« lahko iamenja sa
gotovino ali vrednostne predmete
Cigareta, ki vas bo zadovoljil*
Ugotovljena, da zadosti okusu Slovencev Poskusite eno in nikdar ne boste kadili drugih, ako želite
cigareto bre* ustnika. Naprodaj pr« veeh prodajalcih.
P.-LORILLARD COMPANY
New York City
S* (i
,T

Pošiljamo denar v staro domovino cenejše—kod kedaJ poprej!!!
Setfantl ta» po*ll|amo denar po aledeélh cenah:
10 kron 20 kron 50 kron 100 kron 200 kron 250 kron
Nltlfr pttlltl »lili!
sa za aa za za za
$ 2.05 $ 4.05 $ 9.95 $19.65 $39.25 $49.20
58.95 68.85 78.50 88.45 98.00
1000 kron za $196.00
300 kron za 350 kron za 400 kron za 450 kron 500 kron
za
za
$ $ $
!
M
Izrabiti «godno priliki!
h deaar jiačia«!
KASPAR STATE BANK
1900 Blue Island Ave., Chicago» 111.
Ameriška Državna Banka
1825-1827 Blue Island Avenue
vogal Loomls ulice Chlcago.
KAPITAL $500,000.00 VLOŽENA GLAVNICA $2,300,000 00
JAN KAREL.
pvsdsednik.
J. F. ŠTEPiNA
BLAGAJNIK
Naie podjetje je pod aadzorstvom "Clearing Houaa" čikaAkih bank, torej je denar popolnoma sigurno naloiea. Ta baaka prevzema tudi ulo-ge poetne hranilnice Zdr. držav. Zvriuje tudi denarni promet 8. N. P. J.
Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v torek in četrtek je banka odprta do 9 ure zvečer.
Denar vlotan v naAo banko noal tri procente. Bodite uvejereni, Sa J« pri nas denar naioSen varno ln doblčkanosno.
t
J^ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zastave, kape, re-galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka
F. KERŽE CO., 2711 South MUlard Avenue.
CHICAGO, ILL.
Cenike-prejmete zastonj. *	Vse delo garantirano. J
P
< ►
5 pristnih pijač, in to ao:
Kranjski Brlnjsvec, SUvovlc, Troplnovec, Grenko Vino is Highlife Bittera. Moja tvrdka ja prva in edina slovenska^ aamoatojna v Ameriki, ki importira igane pijače naravni ' iz Kranjakega. Naročite si poekustni zaboj, koliko stekle» in katere pijače hočete, samo da bo eden zaboj, 12 steklenic. Moje cene so niije nego kjerkoli drugje, ker mi ni treba plačevati drazih agetrtov. Prodajam samo na debelo. Pilite po cenih.
A. HORWAT,
600 N. Chlcago, 8t.. JoUet, 111.
Edini slovenski pogrebnik |f
MARTIN BARETINČIC
124 BROAD STREET	THL. 1475	JOHNSTOWN, PA.
,. . y. ¿'J *.•>	"Ar
¡•'•'á.í V/ »i'f-t*,,
4 T. V-.".V >«,.j 5

triners elixir
BiTTER-WlHt
STEDENJE.
Dozdeva se nepotrebno, priporočati narodu, naj si hrani svoj največji zaklad— zdravje—ki se ne da zopet tako lahko pridobiti, ako je enkrat zgubljeno. In vendar vidimo pred nami nevrjetno nevarnost, kakor če bi narod vabil bolezen in smrt v svoja telesa. Hranite si svoje zdravje l>olj kot svoje dolarje. Mi nudimo onim, ki so izgubili svoje dobro zdravje in ga žele zopet nazaj pridobiti
Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino
/v^ * \
«ovo
horke vi no
To naravno zdravilo, obstoječe iz čistega rdečega vina in zdravilnih zcliič ima čestokrat zelo hiter in dober učinek, ako so redno uživa pri
okorelih |etrlhv zapeki, zgubi slasti, nenadni slabosti, bolečinah v čevlh, krčih,
želodčnem kataru,
in pri vseh boleznih, kjer ie treba hitro isčiičenje telesa, ne da bi se ga oslabilo. To sredstvo ojača sestav ter ga usposob^a, da deluje brez prenehanja. V boleznih želodca, jeter in droba deluje dobro.
V LEKARNAH
JOS. TRINER
izdelu|o«l kemik
1333-1339 So. Ashland Ave.	Chlcago.
Trintrjt» liniment im«jt« vodno pri roki. Mogat«, da ya n« dan««, a« I o dobro van bo «aatroffol jutri pri olajionju kolaiii milicah ali oklopik. Cona 2Sc in SOc, po potti 3Sc in