št. 93. V Trsta, v soboto 21. novembra 1HN5. Tečaj > EDINOST Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko »EDINOST« izhaja Škrat na tedan vsako areda in tabot« o noludna. Cena za vse leto je 6 (rld., za polil leta 3 gld.. za f.otrt leta S. gld. 50 kr. — Posamezne številka se dobivajo pri opravni3tvu in v traftkan v Trata po S kr., v Barlcl in v Ajdovščini do « *r — Ivtroanint. reklamacije in inanrate prejema Oprava lit va, vla Ter rent 8, »Nav« tlakam«. , , V*!poSilJajo Uredniitvu »vts Tormatp* .Nuov* Tlpografla;. vsak mora hi« rrnriRirau. Kukopul o-e/ poienn* vrednosti ae ue vrcaju. - internu (razne vrhte naznanim in poslanice) »* zarartunijo po pop.idM prav c.enć; pri kratkih oglaalh z dr ' iiiml ?Pkamt »s plačuje za vsako b*stidn i k • Nove volitve in statut tržaškega mesta. fKonec). Naši gospodje lredentarji se vedno aklicujejo na neke zgodovinske pravice; ali te se jim le potem dopadajo, ako so njim ugodne; toda radi tudi sami ovržejo stare postave, oko so jim novejše bolj primerne. V mestnem Statutu od leta 1850 je bila mej drugim določba, da oni, katerim mestni zbor odbije prošnjo za meščanstvo ali pristojuost v Trst, morejo pritožiti se na namestništvo, katero v tem obziru konečno razsoja. Ali leta 1863 je priSla druga postava o pristojnosti in ta postava je razveljavila §. 13 Statuta od leta 1850, kajti po tej no-vejšej postavi odločuje o pritožbah proti določbam stareSinstva le mestni zbor in ne namestništvo. — Glede te nove postavne določbe je pač mestni zbor dopustil spremembo mestnega Statuta, ker po godu mu je bilo, da je le on sam mogel določevati, kedo je v Trst pristojen ali ne. Ako so torej mestni očetje levičarji pripoznali, da uže navadna postava spremeni mestni Statut, kolikor več morajo zdaj pripoznati, da ga spremeni temeljni zakon. Smešno je nadalje da ti gospodje levičarji toliko povdarjajo zgodo vinsko pravice Trsta, ko je vendar vsem znano, da so bili oni prvi, ki so te pravice 7, nogami teptali. — Trst ni dajal vojakov; imel je svo j brambovski bataljon, ta bataljon je obstal iz okoličanov, uprav zato pa, ker je bil ta bataljon slovenski in predobra podlaga avstrijskega mišljenja, bil jim jo v želodcu in delali so vse, kar le mogoče, da se je odpravil. — Vladi je to mišljenje Lahonov prav prišlo, oni so Sli iz samega slepega sovraštva do Slovanov na brgon vladi, katerej jo bilo prav, da se odstrani bataljon in da se zaporedoma ruši o takozvane zgodovinske pravice, in xato moremo denes se smehom na ustnicah reči Tržaškim Lahonom: »Tu Tas voulu George Dandin«. Uprav zarad tega pa denes nemajo nobene pravice levičarji mestnega zbora, da se pritožujejo, da vlada skruni zgodovinske pravice Trsta. — Res je, da stare predpravice morajo pasti, da se vsaka ustava mora spreminjati v duhu časa; ako torej kaka stranka propade se svojim konservativnim menenjem, se svojim konservativnim zahtevanjem, da mora vse pri starem ostati, jej to ni v nečast, ker bila je vedno dosledna in se vidi, da je v misli imela le korist dežele; ali pri takej stranki, kakoršna je tržaška lahonska, je to ' vse drugače. I Vidi se uže denes, da ta stranka1 mora propasti; toda ne častno, ampak j uprav sramotno. Stranka, kise jele, svojatila, javne zadeve le osebno iz-koristovala, stranka, ki je ustvarila celo vrsto novih služeb, da jih je podelila ljudem, ki so za nju^Mltt^*-; stranka, ki je brezramno pravico pre-; zirala in se niti ni trudila, da bi bila I svoje delovanje previdela vsaj s tan-, kim plaščem navidezne pravice, stranka, katerej ni bilo za nobeno načelo, ampak le za sinekure; taka stranka mora sramotno propasti in zapustiti najža-lostnejši spomin o sebi. Žalostno je le to, da je taka stranka mogla toliko časa Škodovati živenskim koristim Trsta in da ni vlada uže davno našla sredstev, da odstrani terorizem samopridne, brez-srčne in poleg tega še na duhu uboge ; svojati. | Razvidno je torej iz vsega, da ministerstvo ukaže, da mora mestno starešinstvo dati vpisati vse ono po-' družnike (oonsorte) mej volile«, kateri so svojo volilno pravico reklainovali, in skoro gotovo je, da tudi to še ne, prepriča gospode rudeče gar le, da se! je zastonj braniti proti pripoznanju teh novih volilcev, kajti uže se sliši, da' bode starešinstvo rajše še enkrat to-; žilo, zdaj pri drž. upravnem sodišču1 in sicor z namenom, da se vsaj ta i pot izvrši volitev za mestni zbor brez nadležnih konsortov; ali kaj vsej to pomaga!? Gospodje Lahoni vidijo, da je s tem, da so pridobili volilno pravico za mestne volitve, tudi takozvani kon-sorti, razpršena njihova trdnjava, ker ako so letos pomnoži Število volilcev v IV. razredu za blizo 180, pomnoži se čez tri leta to število še za 4 do 500 večinoma Slovencev, Nemcev in j pravičnejih Italijanov. Pred to po-množitvijo jih je toliko strah, da uže [ne vedri, kaj delajo, kajti doslej je bil IV. razred njihova domena, in ako jo j tudi za zdai Se obdrži, pred seboj vi— : dijo p^Bfcotovo nje zgubo čez tri i leta. j^^Hnt našo rudečkarje ve-.Jika^JHHHHfv javnem menenju mej i tžaTKt^^Jrfaitvom. | Isto orožje, katero je ta nemoralna stranka rabila proti Slovencem j in drugim Avstriji zvestim elementom, | obrača se zdaj proti njim; oni so z | ljudskimi tumulti terorizovali drugače misleče in sploh ves Trst. Zdaj pa so se začeli vršiti ljudski tumulti proti njim. — Venezian, Raskovid, Vidakovič in drugi uže j kriče po policiji, po istej policiji, katero tako iz srca sovražijo, ljudje, ki so poprej razsaja ako je policija ka-cega od njih kupljenega demagoga zaprla, danes očitajo policiji, da jih premalo bran1. Oni sami so v mestni Statut na- pravili prvo luknjo, oni sami so sejali veter in denes oni sami tožijo zopet vse to in kličejo na pomoč pravico. Ali ne zasluži tako stranka one osode. katera jo nepreprošljivo čaka — da namreč sramotno propade! Politični pregled. Notranje dežela. Avstrijska delegacija je 17. t. m. sprejela v t'etjem čitauji storjene sklepe. Grof Kilm>ky je izrekel delegaciji c snjevo z hvaio In priznanje za domoljubnu po-»topaiij* in požrtvovalnost, potem z hvalo sk u p ne na tnluisterstva zapodpo'o m zaupanje delegacijo, kakor tudi svojo zahvalo, ker uvažuje domoljubne razloge, ki so de-legacijo napotil-, da je vsled ozbiljn h do-godeb na jui iem vzhodu odstopila od natančne razprave zunanje politike. Načelnik je izrekel upanje, da razpor n. bal-ktnskem poluotoku ostane omejen, ponavlja delavnost delet-aoije in z*klič« c-sarju trikratni «boch». Grof Hohenwart izreče načelniku zahvalo skupSčine za razumno in ljubeznjlvo volatvo. Načelnik -e zahvali in delegacija zapre. Poprej pa je minister Kal!ay dijnl še pojasnil,i kolonizacije in ljudskih Šolah v Bosni ter izrekal, da bo podpiral izvrstni frančiškanski red. V tgerskej delegaciji je 17. t. m. prosd načelnik Kardinal Haynald za dovoljenje, da sme 19. t. m. čestitati cesarici h godu. | 18. t. m. pa se je tudi ta delegacija /, djen klicni na cesarja zaprla. V Zadrti zadnje dni zelo rogovili iredenta. 9. t. in. so hoteli v gledišči igrati ! neko beneško burko na korist propalega igralca Papadopoh-jn. Ali gosposka je to burko prepovedala j vsled tega pa so napravili iredentarsko demonstracijo. Ko se je vzdignola zavesa, klic >11 so: Fuori Pa-padopoli! ter niso hoteli nehati, da je morala policija gledališče spr znoti in zapreti. PODLISTEK. Ponos in ljubezen. Povest; spisal Ivan Tralt. Šesto poglavje, V.a Mln'«o živeti, Jo imeti žilliu, 111 hotka ino vzeti, K poroki hitim. M. Kuatelec. reoelimo se v duhu časa na kakih dvajset let nazaj in poglejmo nekoliko, kako se je godilo takrat z našima osebam i Radivojem i Ano. Po o?.kej ulici glavnega mesta meri korake uže pozno po noči mladenič skoro visoke rasti, lepegi in četudi aristokratskem, vendar nekako pnkupljivega obraza, kakor se more razbrati pri brlečej svetlobi pouliških svetilnic. Mladenič zavij« v neko po zvunajnosti vsaj imovito in lepo hišo. Precej pri velikih vratiti se ustavi in pogleda okolu sebe. »Saj je ni«, reče sam seboj mladenič, ter gleda okrog. "J-, j*-«, oglasi se mil, nežen glas iz?a vrat in deklica s* mu ovije okolu vrata. Mladenič se nasmeje ter poljubi krasno nagajivico v lepo lice. »Viktor«, leje ona smehljajočim glasom, • datira pa smeš z manoj gori k očetu. Vse sem mu naznanila, vse razo iela iu on je zadovoljen ter te želi videti in po- znati, oj, kako sera jaz vesela. Viktor, ti še ne veš ne !« • Kdo ti je pa rekel, naj mu poveš?« praša on nekako strogo, ali ona ja danes tako vesela, da tega ue čuti ter nadaljuje : »Ni drugače, danes inoniŠ z manoj gori. Oče moj hočejo tako. Potoni bodeš smel hoditi v n iŠo hišo in meni in tebi ne bode več treba, da bi se tukaj m tem mestu skrivaje shijala. Da bi bila tudi moja mati še živa, kako bi se ona veselila z manoj, ali ni je v^č. Viktor ti mi bodeš nadomestoval roditelje, ko bom tvoii, je-li ? J' On se sicer nekako obotavlja, ali vendar odide z leoo, runienovlaso spremljevalko, katera ga je vedla za roko in jo vedno stiskala z belimi prstlči svojimi, ko sta stopala po stopnjicah v prvo nadstropje. Dojleta v bogato opravljeno sobo premožnega mestnega trgovca. Petdesetletni mož, dekličin oče, sedi na mehkem naslanjači ter se trudi, da bi vstal in odzdravil ptujcu, katerega je njegova hčerka Ana pripeljala za roko v sobo. Viktor se nakloni prijaznemu možu ter mu po la roko. Začnejo govoriti. Kakor navadno v prvih trenotkih spoznanja, tako so tu li znanci govorili samo o navadnih rečeh. Ali ker je Viktor skoro vedno sdil le naravnost k smotru svojemu, jel ga je mož spraševati o tem in onem v zadevah njegovih. Kaki so oČ to*a posestva, katera misli podedovati, ali bod* oče zadovoljen ali ue, če se on ož-iii. Ni vsa prašanja je Viktor lepo odgovarjal iu Ana ni obrnola t či od lepega svojega ž-i nina. S ij ga je tuivo iskreno ljubila. Odhajajočemu je dejal starec: »Veseli me, da ste nas obiskali in upam, da nas boste Še mnogokrat predno dovršite studije svoje I« Ana je sprejela potem novega gosti in vroč poljub, ki je z IruŽil ustni ob-h, bil je mogočen porok iskrene njegove ljubjzni. Poglejmo nnkoliko uže znanega nam mladeniča in razmotrujmo družinske njegove razmere. Sin je bogatega erofa Zagrajskega. Studira na juridičnej fakulteti, katera je v glavnem mestu. JuridiČni nauki so bili takrat pri pl-menitnik'li navadne studij-*. Pravo njegovo Ime je R idivoj. Radi samosvojih namer si je spremenil bil ime — Viktor. Ko je bival v mestu, zaljubil se je bil v mlado, brhko hčerko trgovca Zoblta — vsega mesta krasotico Ano. Ker sti s.* shajala le po noči, ni nikdo vedel za nju ljubezen.. On ni nikdar ozbiljno mislil n i ženitev, tem bolj pa njegova ljubimka, nepokvarjeno src-4. Ljubila je Viktorja z vsem ognjem prve ljubezni. Njej ni on nikiar resnice g >voiil, če gaje prašila po njegovih roditeljih, o domu iu rodnem mu kraju. Ko bi bil r>o-vedal. da je grofov sin, ne bi bil i verjela slaikirn besedam njegovim. Kedar gi je ravno nail govah s taJJfiii praSinji, oi-govarjal jej je, da je oče njegov veleposestnik na Notranjskem. Ljubeče sree mu je vse verjelo. Ali da bi bila ubožci velela, kaj misli nje ljubimec, gotovo hi b:lo vse drugač'. Da wa nebi spoznali v nelepih nakanah njegovih, nadel si je bil drugo ime. Viktor ali prav Radjvoj izvrši nauke in se oipravlja nt svoj dom. Ali tu se oglasi Ana, da je ne sme zapustiti, da se morata prej ko mogoče poročiti, ke<' tako hoče njen stan, kajti ona je uže Ćulila — novo živenje pod svojim srcem. Tega se Radivoj ustraši in pobegne skrivaj iz mesta in oomov. Ubogi starec Zobek je hodil ves obupan okolu nekdanjih prijateljev Rui voje-vih in k i) izve — Viktor je grof Z >t!rad-kl. Taki uda>ci razžal jo do smrti ljubeče roditeljsko srce in naš narod Ima io za veliko sramoto, kar je, č? se opazuje to z moralnega stališča našega lju istva, tudi rep. — Zobek se je razjokal, kakor dete in neprestano karal svojo hčerko, č tuai je bil on toliko kot ona vse nesreč« kriv. Pretil je| je, da j > zapodi oi hiše, ko se približa Čas porodil. Togojočei Ani so bile to žalostne ure. Nč več ni mo.li bivati pri svojem očetu, ki jo vznemiruje dan za dnem, nj« no s> ce pa gme za njim, kmrar je ljubili in ki je odšel, ko jo zakopal v straSno sramoto. Napravi s« in oiide za Radivojem suma ne vede prav kam. Odšla je po noči brez dovoljenja oč tovejja iz mesta. Kako je ubožica potovala !u ho lila, ni mi pravil staree, a vs-kdo si more misliti, da je bil ta pot pravi trnjev pot. Srečno, a malo živa je doŠla v vusico Orehovje ter tu vse E D IN 08 T izvedela o svojem ljubimci, a nikomu ni črhnola ni besedice, da jo je on nekdaj ljubil. Voljno je trpela ter si lajšala žalost svojo z obilnimi solzam , s kojimi je cele noči pred porodom moći .1 vz^'lavje postelje svoje. Ker je imela seboj še precej denarja, ni se jej godila krivica. Gostoljubni ljudje so jo prejeli pod streho ter jej zvesto stregli pri porodu. Dober mesec po porodu vzame Ana v naročje dete svoje, dobro ca zavija — bilo ja namreč po zimi — ter nese v grad, da oče otroka, než 10 deklico, sprejme in očetovski odgoji. A prevarila se je uboga deklica, O Ignali so jo hlapci iz gradu, kakor da bi bila kaka norica. To je bil nov uda rec za nežno čuteče materinsko srce. Res, veliko mora mati prebiti z majhnim svojim otrokom, ali žalost. če jo zato Še zaničujejo in zasmehujejo, hu|ša je 01 bolečine. Ftad i v o j je pogledal skoz grajsko okno na dvonšče, kder so odganjali njegovo nekdanjo ljubimko. Videl je tisto lepo oko, tista h pa ustna, ki so se mu nekdaj 1 aj-ki nasmebovala, s kratki: videl je isto podobo. katera je mislila, da jo on tako ljubi kot je ona njega. Oglasila se je v njem ona vedna naša spremljevalka, kojej pravimo: vest. Jel se jr* kesati. Ali kako da vse to popravi. 06^ njegov ne sme vsega tega nič vedeti; bil bi ogenj v Btrehi. (Dalje prih.) Vnanje dežele. Z srbeko-bolgarskega bojiSČa so poročila zelo navskrižna. Iz Slivnice se 16. t. m. zvečer poroča: Knez je popoladne sem dospel. Ob cesti Be delajo redute. Srbi so podnevi spravili ranjene v varnost, prodi, rajo skoz Dr;.goman in so sotesko zaprli; danes niso več napadli Slivnice. Bolgari so zavarovali Črto Breznik Slivnica. Ceste v Palanko sovražnik ni zaprl .Zguba Bolgarov znnŠa zdaj 800 mrtvih in ranjenih; Srbi imajo večjo zgubo. Čuje se, da so Bil-gari pri Vidinu 150 Srbov ujeli. Iz Hume-lije dohajajo vojaki, množica jih z veseljem pozdravlja. — Poročilo iz Sredca 17. t. m. dopoludne: Misli se, da Srbi poskusijo vzeti Slivnico od levega krila skoz dolino, ali Bolgari so opazili to gibanje, kakor tudi napid od strani Loinpalanke. Trdno s*1 upa, da se bo Slivnica, če tu ii ima sovražnik večjo moč, krepko branila, sicer pa bo v treh d neb vojska dovolj močna za ofensivo. — Poročilo iz Belgrada od 17. t. m.: Srbski glavni stan se je ponia-knol v Caribrod. Srbi so pri Trnu zajeli mnogo Bdgarov in zaplenoli dva kanona. Bolgarski prostovoljni polki so orožje odložili. — Oficijelno srbsko poročilo iz Cari-broda 17. t. m.: Srbi so Caribrod zasedli 14. novembra popoln ine. Drugi dan je bil štiri ure trajajoč hud boj pri Trnu, Bolgari so bili popolnoma pobiti. Srbi so mesto vzeli z naskokom. Poveljnik major Nikolajev je padel, 300 Bolgarov je bilo ujetih, kralj je sam napad vodil. 16. novembra je imel general Lešjanin pred vhodom v Adlič trd boj. Pri daljem prodiranju proti Vidinn, na reki Vitbol so Bolgari na štirih mestih Srbe napali. Bolgari so bili popolnoma potolčeni ter so pobegnoli, tisoč je biio ujetih in zaplenjeno mnogo streliva. Tudi imajo veliko zgubo. Prebivalstvo povsod pozdravlja Srbe kakor rešitelje (?). — Poročilo iz Belgrada od 18. novembra; Včeraj je srbska vijska zasedla Breznik. Bolgari so tukaj pustili osem kanonov in voz z strelivom. Bolgarski vojaki v Vidinu so se razkropil'. — Poročilo iz Sredca od 18. novembra: Včeraj so Srbi prijeli Slivnico 0.1 levega in desnega krila z močnimi krdel', ali na obeh straneh so jih vrgli Bolgari, ki so potem stopili v ofensivo ter Srbe pet kilometrov daleč podili, veiiko zgnbo jim povzročili in mnogo jih ujeli. Poročilo od 17, novembra ponoči iz Sredca: Vsled denašnje zmage se skoraj gotovo sovražnik vrže iz Slivnice, Sredec ni več v nevarnost1, tudi dragomansko po-brdje utegno Srbi zapustiti. Levo srbsko krilo je bilo popolnoma pobito, Bolgari so ga proganjali. Tudi desno srbsko krilo je bilo potoićeno, ali ne proganjano. Na večer so stali Bolgari 17. kilometrov na levej strani od Slivnice, Poročila od 18. novembra zjutraj iz Sredca: Včeraj je bilo v boji 25.000 Srbov z 6 ali 7 baterijami Bol-gari so imeli 15.000 mož in 4 baterije. Ranjene Bolgare m Srbe so pripeljali v Sre- dec. Neprestano dohajajo iz Kumelije reini vojaki in prostovoljci ter se po večernem počitku pošiljajo na bojišče. — Srbsko uradno poročilo iz P rota od 18. novembra: B »Igari so vtorek z veliko močjo pred Slivnico napadli srbsko levo krilo, Sovražni napad je bil po trdovratnem boji odbit (?). Vsled tega napida se vse druge srbske divizije stopile v dejanje zoper Bolgare. Po hudem in trdovratnem boji, katerega je noč končala, vzdržali so se Srbi v novo pridobljenih pozicijah. Srbi imajo bO mrtvih in 300 ranjenih, Bolgari imajo večjo zgubo- Pri Trnu so Srbi vzeli 8 kationov in ujeli 400, pri Adliču pa 2000 Bolgarov. — Poročilo iz Slivnice od 18. novembra zvečer: Pozicije pri Slivnici niso več v nevarstl. Ko so Bolgari srbski napad odbili in sovražnika proganjali, vrnoli so se pred Slivnico. Danes dopolu ine so bile majhne prask«-; popoludne pa 30 trije bolgarski bataljoni po boji, trajajočem polu-drugo uro, zaseli višave ter Srbe z njih izgnali. Od Lompalanke dohajajo na pomoč močna krdela. Čujo se, da so Srbi zvečer zasedli Breznik in da bodo skoraj gotovo skušali Bolgarom za hrbet priti, Srbi delajo nasproti Slivnice baterije. Jutri ae pri čakuje bitvn. — Poročila iz Sredca od 19. novembra: Desno bolgarsko krilo je danes dopoludne srbski napad odbilo, nato je središče z desnim krilom h krati uiarilo na Srbe in desno krilo vzelo in zr.sedlo višave, na katerih so stali Srbi. Srbi so se obrnoli proti levemu bolgarskemu krilu. Bolgari pa so vrgli in zapodili desno srbsko krilo. Noč je konec stoiila zmagovalnemu daljšemu prodiranju Bolgarov. V Sredcu vlada velika navdušenost. Jutri se pričakuje odločilna bitev.Te bitve menda ni bilo,ker so Srbi prejSnji dan preveč trpeli, toliko pa iz zadnjih poročil.za gotovo vemo, da Srbi avanzirajo — nacb riickwarts, ker glavni stan se je vrnol uŽe včeraj z Bolgarskega v Pirot. Srbija ima v vojni 75 bataljonov, 1065 častnikov in 78.'255 mož pehote; 25 eska-dronov, 191 častnikov in 4758 mož konjice z 4859 konj ; 40 poljskih baterii^^D kanonov, 248 častnikov, 6820 n^tt^^Arjev z 6390 konj. Vsega skupaj zdravstvenim krdelom Srbski kralj Milan je uže pred voino napravil načrt, kako raztrga Bolgarijo; mislimo, da njegov račun, storjen brez gospodarja, prekriža kdo drug, ki ima več pravice in oblasti, nego on, če mu ga ne prekriža vojna osoda. Ta račun je pa tak le ; on priklopi Srbiji: 1) vidinsko okrožie, ki ima 100.500 prebivalcev; 2) in kovaško okrožje, ki ima 59.000 prebivalcev; 3) trnsko okrožje, ki ima 65.500 prebivalcev in 4) kistendilsko okrožje, ki ima 144.000 prebivalcev; vsega skupaj 220 sosesk m 369.000 prebivalcev. Srbska vlada mora imeti slabo vest; srbski vojni minister je namreč dal ukaz, da dopisniki v časnike smejo poročati le take vesti, katere so srbske gosposke odobrile. Kdor bi skušal pismeno ali brzojavno poročati druge vesti, postavi se pred vojno sodbo. Bolgarski minister zunanjih zadev je 16. t. m. v knježevem imenu brvoj.Til turške) vladi, da so Srbi, ki so porabil i to priliko, Bolgarija kakor vazalno država nema pravica, napovedati vojne in tor a j nema skoraj nič ofenzivnih sredstev, skoraj do vrat Sredca prodrli. Knez. ki seje napotil proti sovražniku, dal mi je ukaz, naj se pri turŠkej vlaoi potegnem za to, da on dobi odgovor na poslanico, katero je poslal sultanu in velikemu vezirju, ker vsled člena 1 berol nske pogo-ibe knježe vej vladi ni mog če naravnost z sovraž mkom občevati. — Minister je poslal ve-levlastim tudi okrožnico, v k a te rej dokazuje, da je Bolgarija, zvesta dnnej beseii. čuvala, da se v Rumeliji ni kri prelivala, da je skrbela za mir in varnost v Bolga nji in Rumeliji, da je zabranila agitacijo, nevarno sosednim deželam; da pa jo je zdaj nanauloma napadli neodv.sru Srbija brez ultimatuma, brez posredovanja turške vlade, popolnoma nasprotno mej narod nem u pravu, ven iar pa niso protestirale velevlasti in tudi Turčija ne zoper to, da neodvisna država z nogami tepta načelo celo-kupnoati tuiške drž »ve, na katero se po krivici zoper Bolivijo sklicuj'. Bolgarija, kakor vazalna država, ni mogla l tudi m napovedala vojne. Kne2 se je obrnoi n.» sultana i 11 velikega vezirja, ko je zvedeli 7.a naval Srbov, ali do zdaj ni dobil odgovara ter ukazal ministru d tnes, koje odpotoval k vojski, naj se obrne na turškega ministra zunanjih zadev, da dobi odgovor. Glede nezaslišanega vlomastenja, katerega ntstopke bo Srbija gotovo sama morala nositi, meni bolgarska vlada, da se celo-kupnosti turške držive ni dotaknola Bolgariji s posredovanjem v Rumeliji, ampak neo ivfsna Srbija z navalom v Bolgarijo, da razširi meje svoje držive na škodo sosednje države. Knježeva vladi pričakuje razsodbo o i pravičnosti evropBkih vlad, katerim gre zadnja beseda. Konferenca v Carigradu po polževo napreduje. 16. t. m, je sklenola, do bo nadaljevala svoje delo, če tudi se je mej Srbi in Bolgari unela vojna. Sprejela je naavetovane resolucije, ali sklepa ni storila nobenega, ker angleški poslanec od svoje vlade ni Še prejel zadostnega poduka. Turlka vlada je zapet zbrala v Damasku 25,000 vojakov, katere nemudoma pošlje na Kreto in v Epir. Turčija ima zdaj v Evropi uže blizu 200.000 vojakov. Če jej Grki res napovedo vojno, slabo se jim bo godilo. Nemiki državni zber se je 19. t. m. odprl. V nagovoru, kateri je po cesarjevem ukazu imel Botticher, naglaša se mej drugim, da se karolinško praŠanje vsled papeževe razsodbe k malu reši. Razmere do vseh zunanjih vlad so mirne iti prijateljske. Cesar se trdno zanaša na to, da boji v balkanskih dtžavah ne skale evropskega miru, in da se posreči velevlastiro, ki so pred sedmemi leti vsem dragi evropski mir s pogodbami zapečatili, da zagotove spoštovanje teh pogodeb na Balkanu samostojnim narodom: Francosko ministerstvo ne more združiti v parlamentu republikanske večine, vsled tega bo skoraj gotovo moralo odstopiti. AngleUa kraljica je 19. t. m. izdala proglas, s katerim se razpuSča parlament i nov parlamet sklicuje najanuvarja 1886. Karolinško praianje je rešeno, ker je nemška vlada sprejela dotično papeževo Mej Angleži in Birtnani je vstala vojna. Angleži so 17. t. m. po tri ure trajajočem boji z naskokom vzeli Minhajo; zgube niso imeli velike. Zdaj Imajo odprto pot v pre-stolno mesto Mandalaj. DOPISI. V 1.0 nje ril, 17. novembra 1885. — V enem pred tnalo časa iziŠlib listov Edinosti je poročal sv. Ivanski dopisnik o nekem cikorjaSu J. Čok-u vulgo Kov»fi-u. Po dopisu bi se moglo soditi in sklepat', da imenovani cikorjaš biva v Lonjeru in da je le-ta vas kako gnezdo cikorjašev. Motil bi se. Imenovani cikorjaš je sicer rojen v Lonjeru, ali zapustil je očeta in se tja k sv. Ivanu preselil; v Lonj ru domačin ni nobeden cikorjaš. Menil »fm do zdaj, da pri cikoriji se vendar le dobi kak človek, ki ima še kaj poštenosti, čeprav se j* dal revež zapeij .ti, da z nasprotno stranko vleče. Miloval sem t evedneže. Ali to. kir se je poročilo o Bokaliču in tutti quanti in kir sem dozna! o novem cikotjašu J. Čok-u, prepeljalo m" je do spoznanja, da je le družba brezbožnih divjakov, pred katerimi moramo p Štene ljudi svarit i, da se ž njimi pečali ne bodo. Njih ostudno ravnanje bole poštenemu Človeku branilo, da ne vstopi v njih (trniho.v Niso sic^r vredni le ti ljudje, da sh v poštenem listu imenujejo ali v svarilo še ne zapeljanim le razglasnjte njih nepoštena dela. Naj čitatelji sodijo najnovejšega ci-korjiša J. Čoka 1 L"-tu je sin poštenega moža, dobrega kristijana. zdaj uže 73 tet -nega staička in starešine v L-injeru. Gojil ga je skrbno, trulil ae z.i nje^ja in tudi dal mu kolikor mu je le mngoče bilo, da mu preskrbel listni itom. Ali kako povra-čnje grdi nehvaležni ž trud in skrb svojemu «,Četu na s Ure dni? — Noče govoriti z njim in Še pogleda ga ne! G. ureimk, zagotavljam Vas, da ae Vam p'i prvetu pogleiu prikupi ljubeznivi st irček, njegov oče, in on — Ša pogled:« gi n I Ki*j i.e, ia dober, hvaležen sin j. I Kalil Zi cikoriju prav zrel! No, cikoriji in njenemu pr vouiestniku pa priporočamo, naj le pobira iu pobere vse take izrod k". Od zd:ij na dalje, ko bo dem Blišal: ta ali oni je Hkoijiš, bo lem už- sodbo o njem izrečeno imel, ne da bi moral prašati, kuj tela, in gotovo se motil ne ho lem. «Cikorjiš j»», to j* dovolj, da si stavljam pred oči človeka, kateremu ni nič več sveto, ki nema nobenega pojina o lepem, dobrem, poštenem. Ćlovek je nezvest Bogu, cesarju, domovini i ženi. — Človek je brez vere, brez Boga brez poštenja i 1 pri katerem je vse pošteno na prodaj. Ćlovek je, ki zaničuje svojega očeta in mater, k-atko rečeno: človek, katerega Bog je — trebuh 1 V tem prepričanji so me poznani cl-korijaŠi z svojim ostudnim vedenjem n«-omahljivo utrdili. No, hvala Bogu, takiti izrodkov pa v Lonjeru še ni, da bi sam ne bival mej poltenimi delalnimi ljudmi,, pobrisal je iz vasi zgoraj imenovani. Tisti Žuljan, katerega ji sv. Iranski dopisnik dobro narisal, ni domačin, ampak se je prišel v Lonjer le hranit, no kako, to se bode uŽe še si šalo. J-li vaŠ^i župan potreben? Jaz sera do nekaj časa mislil, da skrben, moder, pošten, dejaven župan, kateremu je blagost aovuščanov kaj mar, da tak je potreben, k?r hudi lahko kaj poduči, k dobremu jih napeljuje, od kake nespametnosti odvrne m kake škode obvamje. Lonjerci so i neli takega žup m 1, namreč Mart. Pečana. Vsak pošten človek, da celo njegov nasprotnik priča, da j s vestno opravljal svojo službo; ali magistratovci bo napake našli ria njem rekoč: Z ljudstvom drži — narodnjak je — strani ž njim.^ Odstavili so ga in Lonjerci so nže več'mesecev brez župana in poljski čuvaj opravlja županska opravila. Sklepam pa tako: Kakor Lonjer, tohua vas, more biti brez župana toliko časa, tako nepotrebni so župani v Bazovici, Rojanu itd. Uganite, zakaj magiBtrat ne odstrani Pakelca-Dreja in tatn tistega v Barkovljab? Uganka ni težka! Je li pa to pošteno? O Ipavecl mnogo jih imaš uže ni vesti! Slišim, da hode nova volitev Lonjer-skega župana; ali magistrat je neki naznanil, da bivšega župana ne potrdi, ako hi ga zopet izvolili. Lonjercem pa bi svetoval, naj bi soglasno zopet volili M. Pečarja. Naj le magiBt'at voiitev ovrže, naj pa tudi uzrok pove, v čom se je bivši župan pregrešil, je-li česar zoperpostavnega delal. — Naj tie govorć samo, mi ga nočemo, nočemo, naj tudi povelo, zakaj ga nočejo. iZ itoi ga nočemo, to ni nobeden dokiz, tako le otroci dokazujejo. 11 Podgrada 16. novembra. Naše gozdne zadeve so vsled prestrogega izvajanja gozdne postave zelo zamotane. A, namesto da bi vlada previdno postopala, da ae polagoma vse uredi brez občutljive škode za posestnike in da se na drugej strani iz"ede, kar je potrebno za obvaio-vanje gozdov, dohajajo tu sem nep:etniš-ljeni ukazi, ki ne dosežejo druzegi, nego da se ljudstvo še bolj razburi, kakor je uže. Najnovejši ukaz c. kr. okr. glavarstva slove; »Ker Poigradski zadružniki načejo voliti gozdnega odbora, niti sprejeti gospodarskega načrta, zato se jim prepoveduje pod strogo kaznijo, da ne sm^jo več v gozd ne po drv, ne po listja, ne po suhljadi« itd. Z drugimi besenami siovel bi ta drakonični ukaz: »Ker se našim na-redbam protivite, zato bodete zmrzavali zdaj. ko se je pričela ostra zima, zato ne bodete kuhali si jedi, ako n-, da poseČete ono malenkost sadnega drevja, kolikor ga imate, zato naj gine in gnjije vaša živina v mokrih hlevih, na golih tlehU To je prehud poper ! Gosp. okr, glavar ni pomislil, ko je ta ukaz podpisal, da bi mogel imeti zelo nepovoljnp, da žalostne nastopke. Mar se ne da drugače vladat', nego s tako silno silo? Upamo, da c. kr. namestnifitvo brsto in ugodno reši dotično pritožbo Pod-gradcev. Potreba je velika! Kmetom pa priporočamo, ne j bodo mirni, naj potrpi, kajti le z lepi se da kaj dosiči. SI. Domače in rasne vesti. I m«*»dan presvllle cesarice se je tudi v Trstu v mnogiti cerkvah in v uiživtiej dekliški Šoli, posebno slovesnosti pr iznoval, katere zadnje slovesnosti se je ud ležil tudi c. k. namestnik, gospod baron Pretiš. Imenovanje. Višje deželno sodišče za Primor ko je imenovalo pravna praktikanta Antona Tentor in Edvarda Vascon za bre/p MČna avskultanta. Tržaški občinski svef. Pred-včerajšna seja našega občinskega sveta je bila jako burna. Na dnevnem redu sicer ni bilo noben« zanimljive stvari, a slutilo se je, da levičarji ne opuste t" prilike, da ne bi demonstrativno interpeliraii z istran odlož-mja občinskih volitev in zato so se tudi galerije nenavadno napolnile. Ko se je prečital zapisnik zadnje sej-*, gorko se je spomin al g. župan rajnkega nv^tovalca Siruithoffa; svetovalci so v znamenje so-žaljevanja vstali. Sprejelo se je potem v znanje zahvalno pismo novolmeno-anega mestnega fliiika dr. G^ . —N to je skrbni mestni oče tfr. Moz^s Luzznto poprijel besedo in sklicevaje se na S§- 32. in 44 mestnega statuta zelo godrnj.l zoper odložitev volitev v mestno zastopstvo ter predlagal, naj občinski svet takoj o nje-govej interpelaciji prične razpravo t r zahteval uujnost za ta predlng. Na galeriji je bilo mej njegovim govorom veliko mrmran e, ker zasedli so galerijo večinoma pristaši avstrijske stranke. Svetovalec EDINOST Dimmer je predlaga), naj se ta zadeva !»ostavi na dnevni led prve prihodnje seje. Na galeriji pohvala pa tudi žvižganje), {njnost se je potem sprejela z večino glasov. Zdaj pa vstane Dimmer in izreče, da ne bode glasoval in on meni, da bodo ta izgled posnemali tudi njegovi somišljeniki. Zdaj se oglasi dr.Venezian, govori zoper Dimmeria, a ko se začne laskati volilcem, nastane na galeriji tak Šunder, tia ni besede ni bilo uraeti. Načelnikov namestnik Dimmer podpre svoj predlog in pravi, da ga navdušujejo tisti domoljubni Čuti, katere dr. V..nezian sebi pri svaja, (Na galerijah zopet burna pohvala, pa tudi nasprotovanje; župan preti, da galerijo sprazne). Svetovalec Venezian se zopet poteza za svoj predlog in pravi, da tu ne gre za domoljubje, ampak za to, da se branijo z ikoni, katere so dali naši predniki. Tržaški meščmi nuj izvedo, k do se je potegnolza njihove pravice. Dimmer odgovori, na galerijah burna pohvala, župan Bprazne galerije. Zdaj zahteva Dimmer, da se zapiše v zapisnik, kdo se ju izdržal glasovanja in potem zapusti dvorano vsa desnica; občinski svet ni bil več •■klepčen, ker je bilo s županom vred le še 26 svetovalcev pričujočih; pri vsem pa se na Venezianov predlog po imenih glasuje, da se potrdi, kdo je za Luzzkttov predlog. Desnica je vsaj enkrat pokazala nekoliko enežlje. Tako postopanje bi veljalo vsaki krat kadar hoče kak Venezian ali Baškovič terorizovati ves zbor. Naj še omenimo, na se je po seji na stotine ljudstva zbralo pred mestno palačo in energične desničarje ko so prišli na ulico živahno pozdravljalo, mej tem ko j? isto ljudstvo za nekaterimi levičarji sikalo vsled česar se Venezian niti ni upal na ulico, dokler se ni ljudstvo razšlo. Iz tega se vidi, da bodo homatije vedno veče in aa v Trstu ue bo še Uk > hitro miru. Nesrečna cikorija Pred ne-dolgo jih je »Fasalt, kakor znano tajnik cikorije Bukanč. Pred nekaterimi dnevi pa je še ialostm-ja osoda zadela glavnega adjutanta Bokaličevega zloglasnega Vei-zoto. Morda našim bralcem 6e ni znano, da je ubogi Verzota moral zapustiti sv. Ivan, svojo staro drugo domovino, kajti tatu je zadel uže ob vogel in Še celo dečki mu neso dali več miru zaradi nesrečne cikorije. Ni mu torej ostalo druzega, ubogemu Verzotu, nego da je dal slovo sv. Ivanu in se v sv. Mariji Magdaleni na-stanovil in tako zapustil očetovo hišo. V bv. M. M. je mislil, da bode šlo boljše s propagando za Cikorijo. \li tam je še slabše naletel. V nedeljo je bil v nekej taniošnjej krčmi ter začel zabavljati čez Nabergoja, Eilnost in Slovence sploh, na-zoči okoličani so v začetku molčali, a Verzota ni hotel mirovati in v svoji sveti jezi potegnol celo nek kalabrefiki nož iz Žepa ter zakričal: »S temi jim bomo iz Trsta posvetil:«. Tudi ta pratnja še ni okoličanov vznemirila; pustili so Vrzoto aa razsaja. Ali ko je Verzota Sel iz krčme na ulico je kar nakrat začelo po njemu padati in v tn notku je bil ubogi Verzota nekda tako pololčen m ranjen, da so ga morali domu nesti in da už mu še le p*ed nedolgo mogli priti na sled. Odbor delaUkegra podpornega društva naznanja svoinn udom, da je presk bel, da bodo odraščeni delalci in rokodelci dobivali večerni poduk v prostorih društva. Ta poduk bode razdeljen v 3 kurze. — V prvem se bodo po uučevaii taki, ki na znajo ne pisati ne brati; v drugem se bode nČilo uži spiso-vanje, računstvo, navadno knjigovodstvo; v tretjem pa se bode podučevalo uže te-2eji račuujanje, potem risan]e, geometrija iu tudi ni ko. i ko o mehaniki. — Tisti udje, kuten se hočejo vdeležiti tega poduka, naj se precej oglasijo v društvenej pisarni. Tržaške novosti: Napud. Pod takozvano Škarpo v Greti je po noči tako vse zapuščeno iu temno, da tam, ak->prem blizo mesta, lebko člo veka ubijejo in v morje nesejo, bre.". da bi ke.io zapazil. V četrtek v noči je uprav pod škarpo bil napaden nek služabnik Železnice o j nekega potepuha, ohranil s ga je «icer, pa v boju dobil še p *cej lepo rano. P meja naj bi tam bolj pazila. Herpeljsko železnico so začeli delati ne 1 p:i Bo štu, ampak tudi pri sv. An dreju po.- g Trsta. Kakor se v di, bo le šlo delo hitro naprej, le pr0več Italijanov je pri tem delu. Skparija v tržafikej bolnici je nekda še veča, nego se j- v začetku govorilo. Znano ie po vsem mestu, da so v bolnišnico prod «jab tržaški trgovci vse blago, katero n1 so mogli .drugemu prodati in znane so še druge enake in še iiujV stvari. Mrtvo truplo novorojenega f* tičkaje našel riti č Anton PecuMn iz G'i lca v morju poleg mola Sv. Kuola. Siiši se, da so prišli na sled brezsrčnej materi in da jo PŽe imajo v zaporu. Policijsko. 24letnega so i .i rja Pavla G. so z.pri, ker je v nedelo močno z no fem ranil v prepiru ntkega druzega oe-lalca. — V|eli so tudi nekega nevarnega! tatu, ko je ravno vkradel nekej kuharici mošnjico z denarom. — V Rocolu so nekemu kmetu pokrali kotle in pokrivače, ker druzega ni bilo. — Zaprli so 3 malopridne vbičuge in 5 nevarnih poslopačev, da jih pošljejo domu s posebno poŠto. Tarifi za Lljuliijano Državnih železnic svet je pripoznal, da se Ljubljani škoda godi vsled obstoječih tarifov za morske luke. Ker se pa splošna enakost vsled načel, merodajnih za promet morskih luk, zdaj ne more uvesti, zato se je predlagalo, naj se na važniŠo trgovinsko robo tarif zniža, pri tem pa ozira na trgovinske interese zaliubijanskih postaj, Stolna cerkev v Zagrebu katero je potres pred petimi i-ti silno poškodoval, Zopet je popravljena. Na petletnici potresa se j^ zopet odprla iti posvetila. Svečanosti se je udeležil ban in zagrebški dostojanstven ki. Knj iževnost. Slovenska Matica. 70 . odborota seja »Matice Slovenske« d:ie 24. oktub* a. (Konec). Nekaterim poverjenikom poslala so se opoui'njevalna pisma. O t bor poprosi svojega prvosednika g. dr. Poklukarjn, da konečno dož*neKoe-kejevo zadevo. Prošnja »Matice Slovenske« na deželni zbor ztradi ponpore glede izdanja šolskih knjig se konečno odobri in odbornik pooblasti, Ivan. župnik in uuhovni svetovalec na B >h njsk^j Bistrici; M a ar Ivan, kaplan v Pazinu; Novak Josip, žu >n k v Povirjt; Petan Franc, Župnik pri sv. Ve.iclji; Petnč Martin, posestnik v Doieuj*ui Logatci; Prešern Ivan. kaplan v S vnici; Riznorfiek Josip, dekan na Bledu; Rozman Rober, redovn ic v Va-r ■ ž dnu; Rudolf Ivan, učitelj na Viabč .h, Ryuar Omkar, piavuik na Dunaji; Sedej Andrej, stroievooja v Seegralmu pri Luih-nem; Hivestr Franc, trgovec v V pavi; Skubin Anton. o. k. vadniški učitelj v Goric ; Smole Josip, posestnik v ole-njetn L gate', S ršak Lnacij, posestni' o* sin v Kropi; Stijer Fr >nc, c. kr. notar v MetlnJ; Sta'kl Mijo, c. k. kanceljst v'Sev-nic ; Srca Josip, truovec v Ž*vc ; Škerjanc R k, naittčMj v Makolah; dr. Žmidinger Karol c. „k. not »r v Kammkn; Šola v Metliki; Stnbelj Leopold, iiogoslovec v Gorici; Sufiaj Dani'1, c. k. okr. sodn'k v Velikih L'šiČai.j Teran Ivan, duhovnik v Storph; V zjak J., učitelj v Slatini; Vol-kar And'-ej, c. k. »'krajni komisar v Kar-liuu na Č*skem; Vrunktr Raloslav, učitelj v Makolah; ~ajec Franc, c. kr. gozdar v Gorenjem Logatci; Zamik Josip v Vipavi; dr. Znaš-nik Fr, c. kr. vladni koncipist v Lju-bljani; Zigon Franc, bogoslovec v Goric — v>i kot letni plačniki. Gosnodarskfl in troviusko stvari Izpiti na deželnej kmetijskej šoli, slovenskem oddelka v Gorici. (Konec.) Prvih šest tabel kakor so: »listnica delalcev« fki spada strogo stvarno govorjeno v »pismeno uredovanje gospodarstva« (SVirththaftsbetneb), ko)i del splošnega Knjigovodstva kmetijskega, dasiprav je eminentne važnosti, najbrž i i gotovo niti podučeval nt), »blagajnica«, »natura!«, • fabnkat«, »materijal« in »inventar mrtvi« ima še nekaj pomena, pa le gledć razvr-Ščenji predelkov (rubrik) in njih naloge; venuar sto|ć navedene zadnje Štiri tabele, ki 3e prištevajo na splošno v knjigovoi-stvu k »računi z n.turali in materijali« in se po bitstvu in svojej nalogi »dnev- i niki« imenujejo, v takej zvezi mej f-aboj in z »denarnimi računi«, da ni nobenemu veščaku mogoč*, li k?d j izračur.ati s pomočjo istih vsaj približno čisti dohodek gospodarstvi. No, tabela » zkaz« kaž- pr-v^em kaj po-ebnega v posebno prilične] obleki in značajnim (?) napisom I Da je začini g. voditelj fin iiolj kos tej vedi, pritrjuje pa o-obito: »ŽepiČevo dvojno knjigovodstvo«, katero polni zadnje uvp strani pismenih vaj in katero zasluži v istini patenti Vodja slapenske šole gosp. R. Dolenc je omenil o slednem vzvišenemu gospodu Francu grofu Goronlni-jn: »da-ist wol die einfachste doppelte Bucbfuht ung, • lie es auf der Welt geben kanuu 1 — Zadosti za sedaj o zanimivem predmetu; razpravil sem tu njega poduk na tej šoli radi te^a obširnejši, ker sem se lahko o njem popolnoma informiral. Poleg knjigovodstva je izprafieval učence iz zemljemerska. Bavil se je začasni g. voditelj razutt z rešitvijo najpri-prostejših nalog v praktičnem merstvu sosebno z vprašanji, kako se zemljišča različne podobe (kakor npr. neko šolsko zemljišče v podobi trapte* itd.) mapujejo s pomočjo »teoilolita«; tega instrumenta se neki poslužujejo gojenci navadno pri praktičnem merstvu (1) Zares, veseli napredki 1 Iz sadjarstva so je vprašalo le, kako naj se sadnemu dreaescu za presaditev na stalno tj^it^iami) pripravi in potem ^kiftfre bai^^RR^I^rdrevja se poŽlahtuu-jejozokuliranjtjmiu kedaj sm okullra s živim iu z spečim oče-om. Za izvršitev slednega dela je razpolagal čez dokaj časa, kajti za prvi način okuiiranja t. j. s živim očesom priporočal je tudi mesec maj(???). Da se ie pa pri tem načinu okuiiranja oziral le na letni čas in čisto nič na podlago fdi vjak), ki je eminentnoga vpljiva, da še v tistem letu oko dobro požene in les dozori, to mi je nerazumljivo (?) Iz rastlinar-stva so bili učenci dovelj površno vprašani. Vprašanja začasnega g. voditelja, kako se k detelji orje, kako se seme zagrne iu kedaj naj se Ista kosi, bila so dognana tein kratkim potom, naj se k detelji radi globokosežnih korenin globoko o:je, seme plitvo zagrne in detelja kosi, kedar je v cvet ji s kaj stvarnim (!) — morda po najnovejših znanstvenih pre iskavah naŠlim — razlogom, da bi se re-dilne snovi v detelji, ako bi se poznejše kosila, spremenile v kremenico (I 11) Vprašal je tudi nekaj o pridelovanji koruze in sicer na kakšen svet naj se seje in kako naj se tnej raščo oskrbuj -. Odgovor, naj se koruza le v zveznej zemlji in ne pe-ščenej prideluje/?!) in naj se mej raščo okopnje in osipa, bil je odobren. To bi bilo približno vse, kar smo slišali pri preskušriji v predmetih začasnega g. voditelja, Mo ius izpraševanja opustim označiti, dasiprav je precej zanimiv. Omeni m naj le t' , da so bila na splošno kaj plitvim vprašanjem, kakor je le nekoliko iz mojega popisa razvidno, le plitvi odgovori posleiice. No, pa ako bi bili vsaj ti povsem stvarni in ne zabeljeni in osoljeni tu pa tam s kako debelo —1 Le škoda, da mi ni bilo dano, poslušati še nadalje izpite v ostalej še dolgej grešiti učnih predmetov. M mia bi se nasrkal več modrosti, Če so boljše za pozneje hranili —? Mislim, da na željo državnega poslanca gosp. dr. Jos pa viUza Tonkli-ja in možno (!) tu li isto začasn ga g. voditelja se je hipoma po izptašanju 17. rastli-narstva pre*kuŠnja, ki |e bila sicer do 12 ure odločena, končala iu napotili smo se ogledovat Šol-ko gospodarstvo. Znatnega prevrata v kmetovanji, odkar vlada na Soli pro'izor.jum, jaz nisem opazil, da si tu li ga hočejo zavezniki ali privrženci začasni g 1 g. voditelja v vsakem početji sled-ijega Šoli na dob'o na korist vedeti in znati in to uže v tako kratkem času njegovega gospodarjenja. No, da se je na nekem zemljišču šolskega posestva po mankljivo zasejana in po naravi prerit:. repa dobro obnesla in je debela, kar j* veliko začudenje v nekaterih ogiedovalcih vzmijalo, to je res ! Da se je za krmsko peso po nesrefinej zmoti zasejalo lep pro- stor z mangoltom in ga - oter do jeseni obdelovalo, kakor peso, kakor tudi, da se je mej ietos zasejano travo z deteljo pridelalo skoraj ua polovico maka — to vse so lo podrobne malenkosti! Kiki je drevesnica, solilo se je na mestu in kako živa potreba je na zavo lu »vrtnar«, dognalo se je tudi s tem, da se hoče na to delati, da se nastivi v prilio inje na zavodu en vrtnar. Potrebuje li to obširnejšega razlaganja? Pa vse to so sodbe, katere se ponujajo v h;trici očem Ja li pi zadosta, ako se Človek le z očmi presodi ? — to je drugo vprašanje! V marsikaterej lastnosti se ga presodi, vendir ne v vseh! In tako |e tudi s kmetijo. Kako j « uospidarstvo šolske kmetije organizirano, v kikej inejse-bojnej zvezi stoje posamezne vejice gospodarstva, ali se iste tudi mejsebojno podpirajo ali ne, v kakem kolobaru in kake kulturne rastline se pridelujejo in v kakem razmerji stoji njih pridelovanje s živinorejo itd. itd. itd. mislim, da ri dognano. Možno tudi, da se na šolskem zemljišču samo eksperimentira! To vsaj poizvedeti sem uže nekoliko skušal, dobil pa odgovor, kateri mi je jasno pričal, da slednja vprašanja še niso rešena — žallbog! Na ž«d jo Z.časnega vo iptva toliko za danes v pojasnilo, »da zmaga resnica, katero vs k lo lju ni !■ Slap, 7. novembra l;-85. Viljem Rohrman pristav deželne kranjske vinarska in sadjarske Šole na Slapu. Ts'žsio paroello. Kava — kupčiji če piecej živahna, tendenca j: ko trdna in z » više cene. Prodalo se !JUO vreč kave liio po f. 46 do 56, 800 vreč Santos p» f. 50 do 59, C.00 vreč Jiva Mal. po f. 6') do 04, Portor cco -dane f. 5)0 do 97, G-ylon plani, f. 82 do t'. 126. Sladkor. ~ Ivt j« iz Italije došlo mnogo naročeh za sladkor, je te dni cena posebno za Pil* t poskočila za f. t, in čez. Danes Ftine sladkor Pilet f.2d do 25, in prodalo se j i te dni sladkorja v kosih lU.UOi) vreč po^t 23 do 26.25. Sadje — živahna kupčiji po trdnih cenah. Pomeranče, limoni f. 2 50 do 6. rožiči f. 6 do 7, datlji f.35, fige v vencih f. 14 do 15, fige Smirnske f. 88 do 50, opaša f. 22 do 24, cvebe navadne f. 17 do 22, Eleme f.26 do 38. Sultanina f. 26 do 38. Olje — cene trdne. Denes stane namizno olje f. 60 do 88, jedilno f. 39 do 47 Petrolje — dobro obrajtano, cena jako trdna; plačuje se denes uže po f. 9.90 do for. 10. DomaČi pridelki. — Fižol §-? precej obrajtan, rudeči se plačuje po f. 10.50, bohinec po f. 11 do 11.50, koks f. 12. Žito. — Skoro nobene kupčije pri vsem tem so cene trdne. Les — slabo obrajtan. Seno — še precej iskano, plačujejo ga po f. 1.30 do 1.75. Borsno poročilo. Ugodna poročila, da se nimrtč k ljubu srb8ko-bulgarske vojne ohrani evropski mir, so tol ko oplivala na našo borso, da na njej sopet prevladuje optomizem iu do se kurzi skoro vsi h papirjev sopet pomikajo na viSe. Dunajska Barsa dne 20, novembra. Enotni drž. dolg v bankovcih 82 gld 15 kr. Enotni drž. dolg v srebru 82 • 55 » Zlata renta......108 » 1)0 . 5°/, avst. r«"^'! .... lJ9 • 85 » Delnice narodne banke. . 861 » — • Kreditne de -^co .... 284 • 70 ■ London 10 lir sterliu . . 125 » 65 • Napoleon . ...... 10 » — » Iz Predarelsketfa. Lustenau. Vaše Blagorodje I S tem pismeno potrjujem, da sem uže mnogo let bolehal ua Želodečnem krču iu da so mi med vsemi pomočki koje sem rabil, največ pomogle hvalevredne Svicarak** krogljice lekarja R. Brandt-a in Zategadelj j h najgorče priporočam vsem onim, ki na enakih boleznih trpć. Z spoštovanjem Josip Fitz, krojač. Naj se dobro pazi, da vsaka škatljici B. B andtovin krogljle (na prodaj po 70 kr. v lekarnah) itna bei križ ua luiečetn polju iu ime R. Brandt te r naj se vsaka drugačna ne kupi. SLOVENSKI tržaški almanak izide v našej tiskarni te rtnl, to jo velik:! pola, da se pribije na zid, na njej se nahajajo vse važnejše firme Trst ti oavetniki, zdravniki, konzuli tujih vlad, poštne tarife, vozni red po morju in po žcleznici, koltdar za 1880, šku!a za kolekovanje in sploh vse, kar more zanimati take, kateri imajo posla z Trstom. Almah velja le 5o soldov in kedor ga hoče imeli, naj ga precej naroči. EDINOST Pravi tropinovec *Vlnnj° staro in novo hI »jio dob'v t p> j ko nizlipj ceni pri Ivanu Wagner, lastniku tovarne za žganje v M) ^'ru-u n i O -#r k*ra. 8—8 Tekoče ZLATO in SltEBRO za. pozl&čenje in pnlepŠanje okvirov, reči i z. lesa, kovi,,c . porcelana In stekla; za posre eni", vsakovrstnih stvari z kovine. Vsakdo lahko sam posrebri a i pozlati, katero koli reč. Jedna steklenica stane 1 gld. v gotovini (tudi v postnih markah), a I i z povzetjem pri L. Feithu jun. v Brnu (Moravsko). 2—6 MIMlia posebnoKi c, k. prlv. In odlikovane tovarne ROMANA VLAHOVA V ŠIBENIKU. Podružnica v Trsru: Via S. Lazzaro I B U Prijeten, knpčaten liker, W odlikovan se zlatimi kolaj- » II nami in diplomami na raz- 1 ■ stavah v Skradinu. Napolju, A ^^ Trstu, Sv. Vidu, Lincu, na Dunaju, v Kalkuti itd. Ta iz jagod Juniterus co-munls in dii čih leljlič na-^H^^^A pravljeni liker je prijetnega Jnko posf ?|ujo prebav-I KOM wDC€0Uy ljenje In se rabi z dobrim L jAc J uspehom za krepčanje osla B^^pftfl b.-lih moči, ker je dokazan J njega zdravilni upliv na iKliANOVLAlM živce, možgane in na hrb-I tNMi 1 tanec ^mmm Prodajo na debelo „pre-^H skrbujejo moje hiše v Sib ^HJHV niku in v Trstu. Pradaia na drobno v vseh kavarnah, prodajalnicah likerjev in slad&lČarij ih. Nepokvarjeni pravi liker se pozua po steklenici, v katerej je vtisnena firma, potem po zamahi z grbom in po malem ovitku z uutografovano lirmo Roninno Vlahov. 20-48-10 Odlikovan na rastavi 1 1882. Anton Donne kroj >5 piazra S. Catterina N ro 1 prvo nadstr priporoči se -lav. občinstvu. Obleka po najnovejšem kroju, importaclja najfinejšega avstrijskega in inostran-ske >n blaga 3— najnižje cene. Ivan Gorjup .na Prošeku 2—3 priporoča svojo močno zalogo pravrga nanoskega sira po jako ugodnej ceni. Podpisani ni znanja p. n. občlns vu, du je odprl v ulici Barriera vecchia Št. 8. Trgovino z dežniki z bogato zalogo toliko svinatih, kolikor volnatih in bombažnih dežnikov. Popravlja tudi dežniku in solfin k-1. 18—24 Giulio Grimm. Najboljši papir za cigaretke 6—3G ji pristni fraue. fabrikit Ca\vlejev in Hearje? v Parizu Svari se pred ponarejanjem. ^ Pristen je ta papir za cigaretke le, V? i lako nosi vnuki listek znamko; t j K- „LL! HOIHLOV" in c i 1 dolnjo zuvarovalno marko ter si- \l e naturo.__/B : r> o o /n;r:iLi.Cil® . !ig;m T/^g*^ jp (.A-ivr £33 -------.-.<• _jj j fabh/casts. Fao-Slmllp rfej'Efignptte 17 Ku« lt»»ig*r i 1'IKIS Štefan Nadlišek naznanja ol činstTn, Ha ja prebavijenje ni Sii5en)e, je zanesljivo sre^^v^ar^^gziivatn v želodcu odvisnim od zato pa ga vsi strokovnjaki in zveilenci priporočujejo proti neješčnosti, zabasanju, smrdljivi sapi. gnjusu, riganju, bacanju, proti hemoroidalnem trpljenju, zlatenci in vsakej bolezni v Črevesju. Steklenica z navodom vrod stane ilO novcev. 9—4 GLAVNO SKLADIŠČE u LEKARNI G. B. PONTONI v GORICI. Skladišča v Trstu v lekan i 0. B. Rovis, na Reki v lekarni al Redentore, G. Gmeiner, v Kor minu v lekarni A. Fran-7Q»d. v Toininn v leka-ni E Paliscn. Zdravilni plašter (cerotV I Ozdravi temeljito vsako rano, bodisi še . tako zastarana in kronična in tudi take, ki so I su uže spr menile v raku, ustavlja še tako mo-, can glavobol, vse bolečine živcev in revma-tizna v zglobah, čudelno pomena v ool.'či ah j materirskih i. t. d. oG letna sk;;š::j.: i iz.vrst-i 'dm uspehom, kukor razvidno bo neŠtevilnih ! spričulih, kateie se morejo pi.kuziiti vsakemu — dohira se Je v lekarni 9-24 Rovls, Curso št. 47. Poziv castitemu občinstvu! fKia volna, 10.000 komadov sukna za gospode za jesen in zimo. N ijceneji komad 4-7o for. nnjdružji fi'70 for. za popolno obleko. Sukno j.' različno barvno: sivo. temno-sivo. rujavo itd. takova cena vzbuja z;iču-denje Ni torej Čuda, cla se je Že prodalo, odkar obstoji moj i prodajalnicu, neizmerno veliko blaga In da sem v prijetnem položaji io tuko nizkej ceni prodajati blago in vi s svt*t iznenaditi. Kompletna obleka stane najcenaja for. 1 7.') in najdražja for. 6 75. Sukno je i z čisto volne in Še enkrat toliko vredno Sukno zadošča za suknjo, hlače in telovnik tudi največjemu m uajmofinejemu možu, močno ju taku, da je nosi lehko vsak kavalir. PojuHnlloi Radi pomanjkanja čafia razpošiljavati se ne morejo uzorci. Iz» rečemo pa javno, du vrnemo vsakemu denar, komur blago tie ug:ija. Adressa: Exj)ortwaarenhaus «zur Austria» Wien, OberdObling, Mariengasse 31 7-12_v liistnej hi.^i. Nič več kašlja Prsni čaj napravljen po lekarničarja G. B. ROVIS v Trstu, Corso 47 ozdravi vsak kašelj, še tako trdovraten, kakor to apričujejo mnoga naročila, spričevala in zahvale, ki dohajajo od vseh strani in pa uspehi prvih tuk. zdravnikov. Ta čaj j ' sestavljen iz samih rystl'n I« čisti kri ima dob*>r okus in velja en zavoj za 9 dni 60 ti. Omarijena lekarna izdeluje tudi pile za jirestenje života in proti mndrona iz soka neke posebne rastline, katerih uspeh je velik, posebno pri zaprtem truplu, želodčnih boleznih itd. in se lehko uživajo o vsakem času brez obzira na dijeio. Fnn Škntlja velja 30 N«ld 9—24 P 1 a š t e r in tudi t i n k t u ra proti kurjim o č e s o m in d c b e 1 e j koži — cena 3 plaštrov za kurja očesa 2SO Noldov. — Ena steklenica tinkture 40 soldov. Edina zalog« v Trstu v lekarni JR. o v i M, v Gorici v lekarni CriPtofollettl in Pontoni j v Ajdovščini v lekarni G u g 1 i e 1 m o V tej lekarni govori se tudi slomski. Čudovite kapljice i Sv. Antona Padovanskega. I To priprosto in naravno 'zdravilo je prava dobrodejna pomoč in ni treba mu oprl h besedi, ila so dokaže njihova — Čudovita moč. Će se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratniše želodine bolesti. Prav izvrstno j vstrezajo zoper hemorojde. proti boleznnim na I jetrih in rta vranici. proti črevesnim bolesnim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadlež-nostih, zoper beli tok, božjast, zoper seropok ter čisti pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolez-d, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo 53—31 Prodajejo se v vseh elavnlh lekarmcah n »vetu; za naročbo in pošiljatvo pa edino v le-karnici Cristofoletti v Gorici, r Trstu v lekarni E. Zanetti i G. B. Rnris, d. B Faraboschi in M Ravasini. Ena steklenica stane 3 dru/.ih t>1ra»ll rabilo, sej« po teh krogtjlcah ntjflievilokrat in v y0i6 k atkeni fiasu popolno ozdravljenje zu lo enk at noskufi. l jo h temi kiogljlciimi zdtavltl jih priiio-rofia i iiruglm. 1 Maj wlod6 (iak.n| ucknlcm toli zahvalnlli nlNoni 1 Leoni nng, lfi maja 1883. 11 agi rodni gospod ! Vaife kroj{ljicfl delajo hur Pnda; ono ucao enake d iigini hvaliianlm pomoCkom, t rabivBl ViiHj krosljleo ndniveli. Martin Deutlngpr. Bega Szt. Gyorcy 17 fi br 181«. Veleeonjenl gospod! Ne morom se Vam zado trn zahvaliti za ViiSo krogljiee ker u?e mnogo let Jo moja Hoprot-a bolehala na zaprtju Sev ter le VaSlm krlii stilnim krogrljieam «0 ima mahvalUi, da Po t idi nI S popolnima ozd uvela ter motu Fo kdaj pa zdaj kako v ž ti, vendar se jej jo ona lnlndenifika bvcJfost povrnila, da moro gcd.ij pri svojih opravkih biti. 1'roslm da to mojo zalivalo razglasite, da io spoziiiijo vsi bolni ter da mi poSIJete 9» dva zavitka krogljie in ilva kosca kitajskega mil«. / odličnim spo^lovaujem Alojz Novak, cvetličar. Vafie blago odjo! dolov, da moriijo vho VaBa le-6ila bjtl enakag.i dobrega vspoha inkor vhB znani ledeni dalzain knjl je v inojej dru« ni mnogim starim ozcblniim koi ee storil, Čeprav nifi k«J rad ne zaupam onim tako Imenovanim nnivorsaln 111 ponioSki 111, vendar sem so odloČil si VaKih kri ftl stilnih krogi j h; vkuplti, da z njimi prarenem d 1 g'letno lieuiorojd.ili o bole/en. In res Izpovoiia I moreni, da mi jo Va*e sredstvo pi ftirin dnem nJii-vanju mojo 8faro bolezen o.lvielo ter tla ga seilaj mojim znancom gorko priporočam. Dopulfam Vaju, da to mojo vrstlee objavite, ali brez mojega polneč i pilnega podpisa udanl c. T. V Uefn. 30. februarju 18-1. J. Paarhofer-Jnv Ledeni balzam ^ «■0 let »a najboljši pomnC k spo-znan proti ozeblinam vsake vrste kakor tlidi protit,ir m ra- ani Itd. I pisodiea 40 kr B i!2am ;a rjoltanoc *«»«djiv pom^eit proti mbmh^b—^ili'beleina vrntu, l 1 os. •10 kr. Živinska es^nen'vr^ke kaptjM proti Po- irrininb ............i..,1.1,-ji,ilcu, g|iLbl prebavi, vsiikovrstneni trženju v dolenjem telesu, izborno ilomaCe vraSilo I flaeon PO kr. Trnolč^v sok "kBn-i znano izvrstno zdravilo 1 1 1 )>r<>ti k it ra hripavos' 1, > rCnemu htlHlJll it.tr l steklenica 5G kr. Amerikansko ma7iln ,/a '^''"J0 i'° udill> ■mmbmhhkismu najbolj BI pomoCek proti protlnu la druuim reuinatifnim bolestim v hrhionoin mozgu, migreni, nervoznim /,nbo ollm, glavobolira. trganju v uBesih itd. itd. I jjU. 20 kr. Psarhoferjeva tannokininska nomada .-up.' i1 . | mnogr let od zdravnikov prlpoznana k .t naj-P"IJffe sredstvo za rastje las. Lepo op i,vijena Bkat-Ijira 8 gold. Univerzalni plaštor p^fes. steudeia pr ti noBBMMBam vauknvriitiiiin . ranam, gnjuanlm ulesom, celo proti starim ulesom na nogah. ki se zdaj pa zdaj zmvW odpirajo, proti ervu na prstu (l'liigerwurm/ Itd. 1 pos. o kr. A. VI/ Bulrichova Čistilna sol. ■iii—i—imii m m Izvrstni p m Pok proti vsem nastopk m sllilie pribave kakor : glav bolu, vrl.-nju v plavi, Jul tlefinl in UrCu, hemorojdalitlin bole-tim, zapeki itd. 1 zavitek 1 gld. Vriobivnjo se vedno vsakovrstna homeopatična zdravila. Izven Imenovanih izd-dkov vdobivajo so še druge farmaceutične specijalitete ki so bile |u; vsih avst ijskih časopisih oznanjene : Liker Iz alpinsklh trav W, O B mhurd-ov 1 sklenioa gld. 0 kr. pol st.kl. 1 gl-l. 50 kr. Dr, Hufonlandov očesni tabak 1 Skotil ca M kr. Kwizdov tekočina za traanje 1 stt-kl. 1 gl. Z dravilna tekočina zakonje 1 stckl. gl. 140. Kor eubur>kl prah za živino I zavit 42 kr Francovo žganje 1 stekl. 60 kr. Stajer, sok Iz trav 1 stekl 88 kr. Marija Celjske kapljice 1 sti k 1. 35 'ur. Schaumanova želooeČna sol 1 škatljiea 75 kr Herbanvjev neuroxylin l st ki. l gld in 1 gld 20 kr. Hzrbanvjrv apneno-žekzni sirup 1 stekl I gld 25 kr. Oxforil ko kapljice za zobe I stekl.50 kr, Krogi j icr za pse 1 škiitljii-n HO kr Tuurlstnl plašter 1 zavitek 60 kr. Prah za znoj na nogah 1 škntljioa T.O itd. itd. vse druge zdravila ki se v zalogi ne nahajajo, pripravijo so točno in v ceno Po pnšti za vsote pod 5 gl *e h pošilja: ako so nrnrian nn Dosrni nakaznici denar dopošljo; pri večjih naročilih se i z poštnem povzetje-n pošilja. 8—12 I.HRinik drufltvo «KDINQ8T* - l«dt»ifov«rin »^mu VIK TO H DOLENC Nn v h tiRitarna V. DOLENC