CEUE, 9. SEPTEMBRA 1982 - ŠTEVILKA 36 - LETO XXXVI - CENA 10 DIN
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE,
SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
ŠMARSKI
KOMUNISTI O
GOSPODARJENJU
Rezultati gospodarjenja
šniarskih delovnih organiza-
cij v prvem polletju letošnje-
ga leta so bili osrednja tema
razprave na torkovem zase-
danju občinske konference
ZKS Šmarje pri Jelšah Po-
seben poudarek v razpravi
so komunisti namenjali
izvoznim naporom in uresni-
čevanju dogovora o razpore-
janju dohodka in sredstev za
osebne dohodke.
Na seji so komunisti spre-
jeli tudi informacijo s seje re-
publiške skupščine o skla-
dnem razvoju vseh obnrK>čij
v SR Sloveniji.	DS
^ teh dneh se v dveh občinah celjskega območja -
fflozirski in šmarski, vrstijo prireditve v čast praznikov
V/j občin. Med obema praznikoma lahko potegnemo
.■eč vzporednic. Mozirjani praznujejo spomin na osvo-
jitev Mozirja 12. septembra 1944, in s tem spomin
osvoboditev celotne Zgornje Savinjske doline iz-
^ okupatorjevega jarma. Šmarčani praznujejo v spo-
jin na 9. september, ko je bilo osvobojeno Kozje.
^ vzporednice ne segajo samo v preteklost, v težke
ijfleva NOB. Ne slavijo le uspehov narodnoosvobo-
0ne vojske. Tudi današnjih vzporednic ne manjka. V
giteh občinah (o tem v današnji številki obširno poro-
(iino) prožijo silne napore, da bi v današnjih nič lah-
j^jh časih hitreje odvrgli breme svoje manjše razvitosti.
pa bi z uspehi v svojem združenem delu in še posebej
^■]imetijstvu in gozdarstvu dah svoj prispevek družbi v
fljenem celovitem hitrejšem in stabilnejšem razvoju.
Ijj da bi hkrati odločneje zmanjšali še vedno nič kaj
ffiajhen razkorak do razvitejših občin v Sloveniji in na
oljskem območju.
V obeh občinah so na dobri poti! Poročajo o trdni
Izločenosti vseh svojih delovnih ljudi in občanov, da
izbojujejo zastavljene stabilizacijske naloge. Da posta-
vijo trdne temelje svojemu gospodarskemu razvoju.
Da z izboljšanjem gospodarskega položaja in razvitosti
skupno ustvarijo osnove za hitrejši družbeni razvoj. V
yseh krajih, na komunalnem in drugih področjih druž-
Ijenega standarda.
In ko v teh dneh Šmarčani in Mozirjani slavijo svoj
praznik, s ponosom predajajo namenu nove gospodar-
ske objekte, komunalne in druge pridobitve. A pri tem
ne pozabljajo preteklosti, v kateri so korenine sedanjo-
sti in bodočnosti, ki jim korenine sadijo danes.
Naj bo korak v nove dni uspešen, odločen, da bodo
dosegli vse smele načrte. To želimo vsi, ko se skupaj z
občani obeh občin veselimo pridobitev ob praznikih in
ko se pridružujemo vsem številnim čestitkam in do-
brim željam ob praznikih.
BRANKO STAMEJČIC
v okviru prireditev ob praznovanju krajevnega praznika
5 Pod Gradom v Celju, bo v četrtek, 16. septembra od-
Itje spominske plošče na samostanskem obzidju pri Ka-
icinski cerkvi na Bregu. Obeležje je namenjeno spominu
zatiranje zavednih Slovencev in redovnikov v poslopju
ipucinskega samostana. V letu 1941 so Slovenci in redov-
Id v tem priporu prvič občutili zlonamemost okupatorja,
ffiimiv zapisnik o takratnem življenju zapornikov obstaja
iupnišču Sv. Cecilije pri patru Podgoršku.
To spominsko obeležje je nastalo na pobudo Občinskega
Iruženja ZB Celje - komisije za intemirance, zapornike,
leljence in vojne ujetnike ob sodelovanju OK SZDL in KS
ud Gradom.
Organizatorji vabijo, da se slavnostnega odkritja spomin-
te plošče, v četrtek, 16. septembra ob 16.30, udeležijo preži-
tli samostanski zaporniki.
Pričela se je celjska sejem-
ska jesen. Komaj, da se je
zaključil sejem Vse za otro-
ka, organizatorji že priprav-
ljajo 15. mednarodni obrtni
sejem, ki bt» od 17. do 26.
septembra.
Na največji jugoslovanski
prireditvi obrtnikov bo raz-
stavljalo 3800 samostojnih
obrtnikov, 62 obrtnih zdru-
ženj. 40 obrtnih zadrug, pre-
ko 70 obrtnih organizacij
združenega dela in POZD.
Na prodajnih pultih pa bo
svoje izdelke prodajalo pre-
ko 100 obrtnikov - prodajal-
cev. Vse to bo razstavljeno
na 5500 m^ razstavne povr-
šine.
Bogat bo tudi program
spremljajočih prireditev.
Osrednja pozornost bo na-
menjena inovacijam in
vključevanju osebnega dela
pri skupnih prizadevanjih za
izvoz.
Najboljši gostinci iz vse
Slovenije bodo prodajali
svoje kuharske specialitete:
domače štajerske in primor-
ske jedi, ribje specialitete,
divjačino in najrazličnejša
domača vina.
VVE
To je najbolj razveseljiv
podatek iz Titovega Velenja,
^kjer kljub težavam v rudni-
ku in tudi drugje, dobro de-
lajo. Tako se deponija pre-
moga pred termoelektrarna-
mi v Šoštanju oz. v Prelogah
počasi polni, saj je na njej
vedno več premoga. Trenut-
no je na deponiji nekaj več
kot 400 tisoč ton premoga,
kar je sicer nekaj manj kot
ob istem času lani, vendar
zaradi drugih podatkov to
zaenkrat ni zaskrbljujoče.
Da je nekaj manj premoga
na deponiji, gre na račun ne-
kajkratnega nedelovanja je-
drske elektrarne v Krškem
in termoelektrarne v Trbov-
ljah, zaradi česar je bila večja
poraba v Šoštanju za pokri-
vanje izpadlih potreb po
energiji v našem prostoru.
Do bližajoče zime bo treba
zaloge na deponiji povečati
vsaj še za 300 tisoč ton pre-
moga. To bo sicer težko, ven-
dar velenjski rudarji upajo,
da bodo uspeli. Veliko lažje
pa bi bilo, če bi normalno
obratovala JE v Krškem in
bi tako bili velenjski knapi v
težki delovni bitki vsaj malo
razbremenjeni.
Sicer pa so velenjski ru-
darji v letošnjem letu od 1.
januarja do 31. avgusta nako-
pali tri milijone 286 tisoč ton
premoga ^i poprečno na
dan 17 tisoč 730 ton. S tem so
presegli osnovni načrt za dva
odstotka, delovnega pa za
nekaj manj kot en odstotek,
pa čeprav so v primerjavi z
lanskim istim obdobjem de-
lali tri delovne dni več. To
pomeni, da so letošnji rezul-
tati domala povsem enaki
lanskim. -
V petih delovnih dneh sep-
tembra so nakopali dodatnih
78 tisoč 200 ton premoga ali
poprečno na dan 15 tisoč 640
ton. Za osnovnim načrtom
zaostajajo za sedem odstot-
kov, za delovnim pa za tri in
pol. Sicer pa morajo v sep-
tembru v 23 delovnih dneh
po osnovnem načrtu nako-
pati 386 tisoč 830 ton, pb de-
lovnem pa v 25 dneh 399 ti-
soč 80 ton. Vsi ti podatki ka-
žejo, da bo bitka kljub soli-
dnim dosedanjim rezulta-
tom za izpolnitev letnega
plana (4,9 milijona ton) izre-
dno težka. Od vseh rudarjev
pa tudi ostalih bo zahtevala
maksimalne napore, da bo
izkopanega toliko premoga,
da bo plan izpolnjen. Po lan-
skih dosežkih lahko velenj-
skim rudarjem verjamemo,
da bodo uspeli.
TONE VRABL
SLOVENSKE KONJICE:
VSE DELO SINDIKATA
JE PRIPRAVA NA KONGRES
Samo prebiranje korigresnih dokumentov še ni vse-
binska priprava na kongres, pravijo na konjiškem Ob-
činskem svetu ZSS. Kljub temu so dokaj zgodaj pričeli
tudi s temi pripravami, ko so na različnih sindikalnih
ravneh razpravljali, kako bodo gradiva za kongres slo-
venskih sindikatov in za zvezjii kongres obravnavali
Preko poletfa so sicer nekatere naloge zastale, vendar
se tudi vse druge dejavnosti sindikata vključujejo v
priprave za kongresa, so njim sestavni deL
Kongresna gradiva skrbno prouču^jo od osnovnih
organizacij do občinskega sveta in njegovih organov.
V rsizpravah ne bodo opredelili le svojega odnosa do
dokumentov, ampak tudi svojo problematiko in prou-
čili, kako so uresničili številne naloge med kongre-
soma, ki so jih vse tri konference ZSS začrtale.
V samem predkongresnem obdobju nameravajo
večjo pozornost nameniti obeleženju kongresa s kul-
turnimi prireditvami, o njem pa bodo spregovorili tudi
v osnovnih in drugih šolah... Ob tem p>a se zavedajo,
da je najbolj pomembno, kaj bodo storili po kongresu
in kako bodo uresničili naloge, ki jih bodo pred njih
postavili slovenski delavci.
MILENA B. POKLIC
t Za otroke je bil tudi letošnji sejem prava peša za oči. Seveda so jih najbolj pniegniie
Fafe in didaktični pripomočki. Na žalost pa marsikatero igračo lahko občudujejo sanic na
Jmu. Pa ne zato, ker jih v trgovinah ni možno kupiti, predvsem zato, ker so cene visoke m
rbodo starši za takšne nakupe težko odločili.	VVE
2. stran - NOVI TEDNIK
Št. 36 - 9. september 193^
OZIMNICA NA CELJSKEM
KROMPIR, ZEUE
Ugodno ocenjujejo prodajo
Po rokovniku za prodajo
ozimnice so v SOZD Merx
na več kot stotih mestih kon-
čali s prodajo paprike in sliv
za ozimnico. Papriko so pro-
dajali po 25, slive po 23 di-
narjev. S ponedeljkom, 6.
septembra, se je začela pro-
daja krompirja in svežega ze-
lja, ki bo trajala vse do 10.
oktobra. Krompir za ozimni-
co je letos sploh »na ceni«,
saj bomo za kilogram sorte
Igor morali odšteti kar 11 di-
narjev in 90 par, za sveže ze-
lje pa 8,20 dinarja.
Do konca septembra bodo
prodajali še čebulo in česen,
prvo po 25 dinarjev, česen po
127,40 dinarja. Po 15. sep-
tembru bodo začeli prodajati
še jabolka, vendar zaenkrat
cena še ni znana. Ve se, da
bomo ceneje kupovali jabol-
ka na sadnih plantažah, v
Dobjem dolu. Kmetijske za-
druge Slovenske Konjice in
na plantaži Slom-Dobje,
Kmetijskega kombinata
Šentjur. Seveda pa bomo
morali iti po jabolka sami.
Konzervirane povrtnine za
ozimnico bodo na vrsti po
25. septembru. Po mnenju
pomočnika direktorja mar-
keting sektorja SOZD Merx
Maksa Mačka prodaja pri-
delkov za ozimnico dobro
poteka, zalog ne bo zmanjka-
lo, vendar kaže po splošnih
izkušnjah vendarle pohiteti z
nakupom MITJA UMNIK
NAGRAJENCI OB ŠMARSKEM
PRAZNIKU
Na slavnostnem zasedanju občinske skupščine in
družbenopolitičnih organizacij, ki bo ob prazniku ob-
čine Šmarje pri Jelšah 12. septembra ob osmi uri v
Rogaški Slatini, bodo podelili tudi priznanja in na-
grade »deveti september« zaslužnim posameznikom in
organizacijam.
Plaketi »deveti september« prejmeta: Steklarna Bo-
ris Kidrič in LADISLAV TKAVEC. Priznanja »deveti
september« prejmejo: H. P. Medex Ljubljana, Anton
Aškerc, Marija Horvat-Cerovečki, Zlatko Kunst, Cita
Saj ko, Jože Skorjanc in Alojz Vrenko.
Nagrade »deveti september« pa prejmejo: Združenje
borcev NOV Podčetrtek, strelska družina Kozjanski
odred v Kozjem, osnovna organizacija ZSMS Osredek
ter ženski košarkaški klub iz Rogaške Slatine.
SLOVENSKE KONJICE:
TUDI SAMOUPRAVNO
SEDA SPORAZUMETI
Ob dokaj skromnem od-
stotku temeljnih organizacij,
ki so v Sloveniji podpisale
samoupravni sporazum o
združevanju viškov sredstev
samoupravnih interesnih
skupnosti za pospeševanje
izvoza, izstopajo konjiške te-
meljne organizacije in delov-
ne skupnosti, ki so se eno-
glasno odločile za podpis.
Zaslugo za to ima tudi sindi-
kat, ki je takoj sprožil akcijo
v vseh sredinah. Res se poz-
na, da je v občini vejj
izvoznikov, ki izvažajo p?
vsem na konvertibilno
šče. Tako imajo delovne
ganizacije v večini sartie!
teres za .združevanje jJ
stev, saj lahko pričakujejgj
lani obljubljeno stimulaJ
(nekatere delovne org^
cije so že v neugodnem i>2
žaju zaradi visokega d^
izvoza). Toda tudi v tistilu
lovnih okoljih, kjer
izvozniki, so razumeli j,
men združevanja sredste
Med njimi je namreč p^Z
delovnih organizacij, ki p^
dobivajo dohodek v velifa
delovnih organizacijah, lci|
so izvoznice. Ker je bilo m
ko razumevanje tudi v diij
benih dejavnostih, so Ko«
čani sporazum podpjjj
skoraj 100 odstotno. ,
Ne glede na podpis spoq
zuma, pa imajo v konjj^
občini nanj pripombe. la
žajo bojazen, da bodo izvjj
no stimulacijo dobili izgub
ši, ne pa vsi, ki izvažajo i
konvertibilno tržišče. Zal^
vajo, da bi obračune stimul
cij opravljali preko celega)
ta in da bi bila izplačila p
vočasna, saj ni sprejemljiv
da bi stimulacijo dobiv^
novi izvozniki, torej tisti,
doslej niso za izvoz vloj
nobenih naporov.
V občini Slovenske Koi
ce so s podpisom sporazui
dokazali, da se je mogoče
samoupravni način sporaa
meti, da je prisotna solida
nost in razumevanje dela
cev in seveda enako pričah
jejo od vseh drugih v m
družbi.
MILENA B. POKU
LAŠKO: OSKRBA S PREMOGOM
DOBRO LAHKO GREJEJO TUDI DRVA
Skrbi ob dobro organizirani akciji povzročajo premajhne količine premoga
Vse kaže, da je oskrba s
premogom v občini Laško
letos zaškripala. Da bi ne
prišlo do večjih motenj in s
tem nezadovoljstva med ob-
čani, bo potrebna široka ak-
cija in, seveda, razumevanje
občanov, saj ne gre za slabo
ali prepozno akcijo oskrbe s
premogom, ampak za objek-
tivne težave, s katerimi se
srečujejo premogovniki.
Lani je bDa v občini T^ško
prvič organizirana akcija
vpisa naročnikov za laški
premog. Obenem so potroš-
niki v Merxovih in trgovinah
Kmetijske zadruge Laško
naročji še trboveljski in ve-
lenjski premog ter brikete iz
uvoza. Lani je na ta način
naročilo laški premog pri-
bližno 800 občanov, bil. pa
jim je vsem dobavljen do le-
tošnjega marca.
Energetske razmere so le-
tos še povečale zanimanje
občanov za trda goriva, pred-
vsem za premog iz laškega
rudnika. Upoštevajoč razme-
roma dobre rezultate lanske
akcije za organizirano pre-
skrbo občanov s premogom,
so se v občini Laško tudi le-
tos odločili za organiziran
vpis in ga sredi aprila zaklju-
čili. Akcijo je usjješno vodila
občinska konferenca SZDL
Laško. Laški premog je na ta
način naročilo 1244 občanov
v količini 4260 ton. Obenern
pa so v prodajalni Menca v
Laškem in trgovini v Rim-
skih Toplicah občani naroča-
li še velenjski premog, v tr-
govini Kmetijske zadruge pa
Radečani še trboveljskega.
Ob dobri akciji vpisa pa je
njena realizacija sedaj pod
velikim vprašanjem. Nego-
tovost je razumljiva ob ra-
zmerah v Rudniku Laško in
možnostih dobave premoga
iz Zasavja in Velenja. V la-
škem Rudniku se je izkop
zelo zmanjšcd, ker je na neka-
terih nahajališčih prišlo do
vdora vode, nova nahajališča
pa bodo za izkop sposobna
šele v novembru. Ob teh te-
žavah so se zmanjšcile tudi
dobave iz Zasavja in Titove-
ga Velenja.
Do konca avgusta je po
seznamu prejelo naročene
količine laškega premoga
300 naročnikov, to pa pome-
ni 1000 ton dobavljenega
premoga. Ostalih 3000 ton pa
bi, ob sedanji dinamiki pro-
izvodnje lahko izdobavUi še-
le konec aprila prihodnjega
leta, s čimer se pa vsi naroč-
niki gotovo ne bodo mogli
zadovoljiti.
V Merxovi trgovini Zelez-
nina v Laškem upajo, da bo-
do do konca leta l^ko pro-
dali 330 ton velenjskega pre-
moga, nujno pa bi ga potre-
bovali še 500 ton. Zagotovila
o tej dobavi ni. V Merxovi
trgovini v Rimskih Toplicah
imajo po oceni do konca leta
zagotovljenih do 260 ton ve-
lenjskega premoga, naroče-
ne količine pa znašajo še do-
datnih 200 ton. Težave z do-
bavo velenjskega premoga
imajo tudi v prodajcilni Kme-
tijske zadruge v Radečah, saj
iz Titovega Velenja nimajo
nobenih zagotovil, da bodo
dobili naročenih 500 ton. Za-
gotovljenih je le 550 ton trbo-
veljskega premoga, vendar
bo tudi tega veliko premalo.
V občini Laško, ob vpraš-
ljivi oziroma prepozni doba-
vi 3000 ton premoga iz laške-
ga rudnika, manjka še 700
ton velenjskega premoga za
območje Laškega in Rim-
skih Toplic ter 1000 ton ve-
lenjskega in trboveljskega za
območje Radeč.
S premogom bodo torej te-
žave, ki bi se jih dalo omiliti
s preskrbo z drvmi, saj je
znano, da so, na primer, do-
bra bukova drva celo boljša
od slabših vrst premoga. V
občini Laško pa je drv do-
volj. MARJELA AGRE2
še vedno predstavljajo sa-
mo potencialno bogate vire
sekundarnih surovin, ki
smo jih lani morali uvoziti
ter zanje plačati 3,18 mili-
jarde deviznih dinarjev,
izvozili pa le za 1,29 mili-
jarde.
Ti podatki o »slabi letini«
sekundarnih surovin samo
kažejo na našo slabo organi-
ziranost tudi na tem po-
dročju. Domača javnost je
osveščena, ljudje so pokaza-
li pripravljenost, da poma-
ranje kurantnih odpadkov.
Borba za obstanek v poslu,
ki je drugod po svetu zelo
donosen, naše zbiralce raz-
dvaja, namesto da bi jih
združevala. To pa nas odda-
ljuje od organiziranega zbi-
ranja odpadnih surovin, ki
ga imajo skoraj vse evrop-
ske države.
Z druge strani pa tudi ti-
sti, ki sprejemajo predpise,
mislijo, da je samo zavest
ljudi dovolj, da bodo sekun-
darne surovine pritekale
ZBIRANJE ODPADNIH SUROVIN ŠEPA
Polletne bilance poslova-
nja, ki jih pričakujemo,
nam bodo pokazale, kako
uspešni smo bili letos pri
zbiranju odpadnih surovin
za ponovno predelavo v
proizvodnji. Čeprav se iz le-
ta v leto veča odstotek zbra-
nih odpadnih surovin, ki se
vračajo v proizvodnjo, pa je
to kljub temu še daleč od
možnosti, ki jih imamo.
Če pri tem pogledamo sa-
mo nekaj podatkov, vidimo,
da je staro železo v domači
proizvodnji udeleženo samo
s 15 odstotki, da papirna in-
dustrija dobi le okoli 10 od-
stotkov starega papirja in
še bi lahko naštevali. Po
drugi strani pa gospo-
dinjstva in negospodarstvo
g a jo pri izbiranju uporab-
nih odpadnih surovin, iz-
polnjeni so tudi normativni
pogoji, sprejeti republiški
in pokrajinski predpisi.
Imamo celo kopico zaključ-
kov in priporočil - toda re-
zultatov ni I To niti ni ču-
dno, saj predpisi vsega niso
rešili, marsikatero stvar pa
samo zamešali. Status orga-
nizacij, ki zbirajo surovine,
še vedno ni urejen in je v
vsaki republiki drugačen.
Delovne organizacije, ki
so se specializirale za zbira-
nje odpadkov, in ki bi mora-
le biti skelet dobro organi-
ziranega odkupa in oddaje
surovin koristnikom, so se
usmerile v glavnem na zbi-
kakor lava. Celo občan, ki
koristne odpadke zbere in
sortira, le težko izve, komu,
kdaj in kam jih mora odda-
ti. In če že izve, ga je potreb-
no tudi materialno stimuli-
rati, pri nas pa, kot da se
bojimo, da bo kdo obogatel
pri tej za družbo tako po-
membni nalogi.
Vseeno pa ostaja obvez-
nost in odgovornost, da niti
en sam koristni odpadek ne
konča na smetišču. Ne samo
zaradi stabilizacije, ampak
tudi zato, ker nam dajejo
zgled mnogo bogatejši od
nas, ki so že pred naftno kri-
zo vse, kar so lahko, tudi
vračali v proizvodnjo.
IZTOK
BENETEK
Iztok Benetek je
predsednik nogomet-
nega kluba Elkroj iz
Mozirja. Človek, ki ga
pravzaprav pozna vsa
Zgornja Savinjska do-
lina in človek, ki ga
spoštujejo tudi mladi.
Če ga iščete v Mozirju,
ga ne bo težko najti.
Prav gotovo bo kje na
stadionu, ali pa v klub-
ski pisarni. Nogometu
je predan z vsem svo-
jim srcem in zanj, še
zlasti pa seveda za mo-
zirski nogometni klub
Elkroj, mu ni žal pro-
stih popoldnevov, so-
bot in nedelj.
Ponosen pripovedu-
je o mozirskem stadio-
nu, ki je izredno lepo
urejen in vzbuja obču-
dovanje številnih obi-
skovalcev ter gostujo-
čih moštev. Nekaj ma-
lenkosti bo treba še
urediti, vendar to ne
predstavlja nikakršnih
težav. Sedaj, ko sta
urejena igrišče in nje-
gova okolica, bo treba
vso pozornost name-
njati trenerskemu delu
in seveda s tem v zvezi
strokovnemu delu s
selekcijami. Iztok Be-
netek se veseli skupaj
z Žarkom Benetekom,
ki je opravil izpit in je
sedaj trener prvega ra-
zreda, kar pomeni, da
je usposobljen za delo
s članskimi selekcija-
mi.
Zakaj so mladi v mo-
zirski občini tako nav-
dušeni nad nogome-
tom? Iztok je prepri-
čan, da predvsem zara-
di vzornega dela nogo-
metnega kluba Elkroj.
Tu imajo možnost za
tekmovalni šport in če
k temu dodamo še žen-
ski odbojkarski klub
na Ljubnem, potem je
to tudi vse. Mozirski
nogometaši se bodo
vključili tudi v prazno-
vanje občinskega praz-
nika. Z ljubljansko
Olimpijo bodo odigrali
prijateljsko srečanje, v
kratkem pa tudi z Ru-
darjem iz Zenice. Ta
tekma bo v počastitev
650 letnice Mozirja.
Iztok Benetek je člo-
vek, ki ga cenijo tudi
na delovnem mestu. V
tovarni malih gospo-
dinjskih aparatov v
Nazarjah je strojni te-
hnolog. Tudi ta tovar-
na pomaga zgomjesa-
vinjskim nogometa-
šem. Levji delež pri
tem pa ima seveda El-
kroj. Pozabiti pa ne
gre tudi Glina in Zgor-
njesavinjske kmetij-
ske zadruge ter TKS
Mozirje.
JANEZ VEDENIK
PRED
KONGRESOM
Mladi v šentjurski občini
se pripravljajo na XI. kon-
gres ZSMS. Priprave so se
začele že lani, ko so bile
opravljene programsko-vo-
lilne konference po osnov-
nih organizacijah, v mesecu
februarju in marcu pa je bil
sprejet program dela pred-
kongresnih aktivnosti. Za-
tem so se začeli postopki evi-
dentiranja in kadrovanja de-
legatov. IzvoUIi so jih pet, za-
stopali pa bodo predvsem
po<^očje kmetijstva, mladih
delavcev, mladih iz krajev-
nih skupnosti in vzgoje in
izobraževanja.	MP
ZDRAVSTVENI SLUŽBI
NAMENJAMO LE OČITKE
Vedno znova in znova, že kar do onemoglosti, oči-
tamo zdravstveni službi na vseh ravneh premajhno
učinkovitost, pa naj gre za bolniški stalež, čakalne
dobe, podvajanje storitev ali za celo vrsto nepravilno-
sti in nedorečenosti pri pridobivanju dohodka zdrav-
stvenih temeljnih organizacij in njihovih medsebojnih
odnosov. Istočasno slovenska zdravstvena služba stag-
nira in istočasno so izgube v zdravstvu vedno večje. Da
t^o ne gre, so enotnega mnenja tako uporabniki kot
izvajalci. Povsod pa to samo ugotavljajo. Sprememb,
ki bi nelepo sliko korenito spremenile, ni. Ni, čeprav
vemo, da je od zdravstvene službe odvisna tudi pro-\
duktivnost v združenem delu. Zapleta pa se v glavnem
pri sredstvih (ker o stroki je razen v čisto strokovnih
krogih le malo besedi).
Pravimo, da so potrebe večje od možnosti, ob tem p^
sploh ne vemo, če so vse potrebe res objelctivne-
Zdravstvene . temeljne organizacije prilagajajo svoje
programe zmožnostim občinskih zdravstvenih skup-
nosti, v občinah pa se včasih obnašajo, kot da morajo
zagotoviti sredstva le za zdravstveno varstvo, ki se ^
njihovi občini neposredno izvaja in pozabljajo, da ob-
sega zdravstveno varstvo njihovih občanov vse, od
preventive do uslug Kliničnega centra. Res so zmoglji-
vosti občin različne, res pa je tudi, da bi to različno^
lahko uspešno prebrodili s solidarnostjo - tako regij-
sko kot republiško. Da so tu nujne spremembe, sO
potrdih tudi na delovnem pogovoru /ned predstavnil^
Zdravstvenega centra Celje, družbenopolitičnih org^
nizacij in delovno slupino Centralnega komiteja ZK^.
prejšnji teden. Mnenje Zdravstvenega centra, da bi
morali v Sloveniji zagotoviti enak obseg zdravstvi
nega varstva za vse na osnovi solidarnosti, da bi ^
morah v Sloveniji dogovoriti za enotno metodologij'^
vrednotenja zdravstvenih storitev ter da so občinski
zdravstvene skuprfosti premajhne rizične skupnosti,]^
bilo enotno. Zdravstvo se kljub še številnim notranji'^,
rezervam samo iz globoke jame, kamor ga s svojih
zahtevami pogrezamo, ne bo izkopalo. Dokler bo sanJ'^
in bodo vsi drugi ostajali le pri številkah, pri indeksih-
tako dolgo prave rešitve tudi ne bo. Na pamet in ^
denarju izraženo ne moremo zahtevati od zdravstven^
službe, da opravlja celovito in kvalitetno zdravstveno
varstvo. Če pa tega vozla ne bomo presekah pravočB-
sno, takoj, se lahko zgodi, da bo zdravstvena slui^
odpovedala na takem mestu in v takem času, ko bi bU^
posledice najtežje.	.
MILENA B. POKU^,
jg - 9. september 1982
NOVI TEDNIK - stran r^
0RJE:
0OBITVE
^ PRAZNIK
.•počastitev 9. septembra,
.jiika občine Šmarje pri
pfi, je bila v preteklih
^ že vrsta prireditev. Ta-
50 že v soboto v krajevni
Lnosti Rogaška Slatina
jvesno odprli novo asfalti-
^ cesto od Brestovca do
^a. v torek pa so v Merxo-
'Industrijski pekarni v Ro-
Slatini predali namenu
jjove žitne silose.
i'čeraj pa je bila sloves-
^t v Hmezadovi sirarni v
^u pri Jelšah. Združili
je s položitvijo temeljne-
jlcamna za nove proizvod-
.prostore, v katerih bi lah-
j predelali 40.000 litrov
jjlca v sedanje in nove
ste sira.
panes bodo v počastitev
i^inskega in krajevnega
aznika slavili tudi v kra-
mi skupnosti Kozje, jutri
I bodo v Vitalu v Mestinju
Iprli nov obrat za predela-
Imatičnih sokov.
Osrednja slovesnost ob
azniku občine Šmarje pri
jSah pa bo v nedeljo v Ro-
iki Slatini, ki bo združena
i z otvoritvijo nove
Dovne šole.
DS
Predsednik zveznega zbora dr. Anton Vratuša, ki opravlja pomembno delo tudi v okviru
Centra za sodelovanje z deželami v razvoju, si je v Cometu ogledal hidravlične stiskal-
nice in način izdelovanja brusov,kakršnega so prenesli tudi na Malto.
COMET ZREČE
MALTEŠKE IZKUŠNJE
Z obiska dr. Antona Vratuše v občini Siov. Konjice
»Comet resnično opravlja
na Malti pionirsko delo, ki je
zanimivo za celotno naše go-
spodarstvo,« je v soboto med
obiskom v Zrečah dejal
dr. Anton Vratuša, ki je tudi
sam spremljal vse od začetka
oblikovanja prvega jugoslo-
vansko-malteškega mešane-
ga podjetja Coflex Ltd, v ka-
terem ima Comet 70 odstot-
kov vloženega kapitala. Prva
tri leta so pokazala, da je bil
prenos znanja, tehnologije in
sredstev, pri katerih je tvor-
no sodelovala tudi Ljubljan-
ska banka, uspešen. Comet
je zgradil na Malti trdne te-
melje s stalnim medseboj-
nim prenašanjem znanja in
tehnologije in želja, da bi se
brus pojavil na blagovni listi
Malte, ki ima izredno razvito
menjavo s Kitajsko in Sov-
jetsko zvezo, ni neuresničlji-
va. Seveda bi to pomenilo še
nadaljni prodor Cometa pri
osvajanju tujih tržišč, saj
bruse, ki jih izdelajo na Mal-
ti, dopolnjujejo z proizvod-
njo v Zrečah.
Vpetost ene delovne orga-
nizacije v neuvrščeno Malto
pa pomeni velike možnosti
številnim drugim delovnim
kolektivom v Jugoslaviji, za
katere bi lahko postala Malta
še kako pomembna in ko-
ristna - tudi kot odskočna
deska za druga tržišča. Toda,
naša družba bi morala
ustvarjati pogoje, da bi bili
naši delovni kolektivi za
takšne kooperacij ske pogod-
be z deželami v razvoju tudi
materialno vzpodbujeni. Na-
migov ni manjkalo, saj bi na
Malti lahko uspešno delova-
la tako steklarska, zlatarska
kot tudi kmetijske delovne
organizacije. Comet jim je s
svojimi izkušnjami priprav-
ljen pomagati in sodelovati z
njimi.
Ker so v razgovoru z
dr. Vratušo sodelovali tudi
predstavniki občine Sloven-
ske Konjice, je beseda stekla
še o uspehih in težavah obči-
ne, ki sama s svojimi dosežki
ni najbolj zadovoljna, čeprav
na večini področij regijska in
republiška povprečja v po-
slovnih uspehih krepko pre-
koračuje. »Skoda, da ni pov-
sod tako dober položaj kot
pri vas,« je dejal dr. Vratuša.
V zvezi s tem pa so namenili
precej pozornosti samou-
pravnemu reševanju težav,
ki v konjiški občini rojeva
dobre sadove. Med drugim
so spregovorili tudi o možni
zamrznitvi osebnih dohod-
kov, ki bi seveda konjiško
občino, ki se je pošteno drža-
la družbenega dogovora,
močno prizadela. »Takšna
rešitev ni sprejemljiva,« so
dejali, dr. Vratuša pa je potr-
dil: »Sporazume je treba
spoštovati. Kdor jih ne, naj
to občuti!«
MILENA B. POKLIC
POD GRADOM
Športna društva Partizan Store, Gabrje in Pod gra-
dom se bodo jutri v prijateljskih srečahjih pomerila v
različnih športnih disciplinah. Tako se bodo že jutri
pričele prireditve v počastitev krajevnega praznika
celjske KS Pod gradom.
V	tednu dni se bodo zvrstile številne kulturne in
športne prireditve. Tako bo v nedeljo pohod po poteh
partizanskih kurirjev na območju te KS, v ponedeljek
bo otvoritev razstave ročnih del krajanov, v torek pa
bo že tradicionalno srečanje starejših občanov in čla-
nov ZB »Tone Grčar«. Srečanje vsako leto organizira
Svet za socialno skrbstvo pri KS. Za kulturni program
pa poskrbijo člani OO ZSMS, učenci osnovnih šol in
vrtec Anice Černejeve na Polulah.
Na sam dan praznika, prihodnji četrtek, pa bo od-
kritje spominske plošče pred vhodom v kapucinsko
cerkev na Bregu. Sledila bo svečana seja Skupščine
KS ter tekmovanje v namiznem tenisu.
Športne prireditve se bodo nadaljevale do sobote, ko
bodo v Zagradu športne igre med »levim« in »desnim«
bregom Savinje.
«	VVE
PREBOLD
z nedeljsko svečano sejo skupščine krajevne skup-
nosti Prebold so zaključili praznovanje krajevnega
praznika, ki ga v tej krajevni skupnosti praznujejo v
spomin na veliko stavko slovenskih tekstilnih delav-
cev, ki je bila leta 1936.
O pridobitvah v kraju je na svečani seji govoril pred-
sednik skupščine KS Prebold Anton Ajdič. Omenil je,
da so v višinski Marija Reki krajani dobili telefonsko
omrežje, da so asfaltirali nekaj kilometrov krajevnih
cest, dobili novo balinišče ter drugo.
Letošnji praznik so praznovali v Latkovi vasi. V tej
vasi so uredili tri nova avtobusna postajališča ter pre-
uredili gasilski dom. Precej nalog pa še čaka. Na
prvem mestu je vsekakor treba omeniti novo trgovino,
ki jo kraj z več kot 1200 gospodinjstvi že nujno potre-
buje. Kot vse kaže, jo bodo pričeli graditi prihodnjo
pomlad. Slej ko prej bo treba obnoviti tudi kulturni
dom.
Anton Ajdič je govoril tudi o vzorni povezanosti
kraja z organizacijami združenega dela na tem ob-
močju. Se zlasti velja to za tekstilno tovarno, pa tudi za
MIK in Gradnjo ter Hmezad.
Ob koncu je predsednik OS ZSS 2alec, Branko
Povše, govoril tudi o pestrem športno-rekreacijskem
življenju v Preboldu. Poleg števUnih priznanj so zlato
plaketo ob 140-letnici TT in krajevnem prazniku poda-
rili bivšima direktorjema tekstilne tovarne Emilu Jugu
in Stanetu Marcjanu.
JANEZ VEDENIK
BLAGOVNA
v spomin na otvoritev partizanske bolnišnice Zima
v Cerovcu bodo krajani krajevne skupnosti Blagovna
letos tretjič praznovali svoj krajevni praznik.
S praznovanjem bodo pričeli v soboto, 11. septembra
ob 9. uri dopoldan s turnirjem v malem nogometu med
ekipami vaških skupnosti, ki ga organizira osnovna
organizacija ZSMS, popoldan pa mladinci orgaiuzirajo
pohod mladine in občanov k bolnišnici Zima.
V	nedeljo bo ob 14. uri svečana seja delegatov skup-
ščine, družbenopolitičnih organizacij ter društev v kra-
jevni skupnosti, na kateri bodo podelili priznanje KS
in OF. Sejo bodo zaključili s kulturnim programom in
ogledom adaptirane podružnice osnovne šole. V pro-
gram praznovanja pa je vključena tudi otvoritev no-
vega igrišča pri osnovni šoli in pričetek del na moder-
nizaciji ceste v vas Bobovo.	f ^
I PRIZNANJE CELJSKI RIBIŠKI
: DRUŽINI
Celjska ribiška družina je ob svoji tridesetletnici
F ustanovitve dobila priznanje. Red za ribiške zasluge
I tretje stopnje z modro zastavico. Podelil ga je Maks
?odlesnik, sekretar skupščine Ribiške zveze Slove-
mje, na slavnostnem zboru delegatov RD Celje ob
navzočnosti številnih predstavnikov celjskih delovnih .
organizacij, družbenopolitičnih organizacij ter pred-
stavnikov drugih ribiških družin.
Na petkovem slavnostnem zboru je v uvodnem go-
voru Franc Vitanc, predsednik celjske družine, opisal
tridesetletno razvojno pot te organizacije ter njeno
dejavnost. Ob tej priložnosti je tudi pet članov RD
Celje dobilo plakete Ribiške zveze Slovenije za prispe-
vek k razvoju slovenskega ribištva. Devet članov pa je
dobilo Red za ribiške zasluge. Predsednik družine je
nato podelil še plakete in priznanja RD Celje dolgolet-
nim članom družine ter delovnim organizacijam in
skupnostim za uspešno sodelovanje.
Osrednja prireditev ob jubileju RD Celje pa bo v
soboto, 11. septembra ob 8. uri na Smartinskem jezeru
z ribiškim tekmovanjem ekip pobratenih mest Cu-
prije, Doboja in Celja. Ob 18. uri pa bo v Narodnem
domu proslava.
VVE
EMPETER
tov, LEP VRTEC
^ njem je prostora za 160 otrok
krajevni skupnosti Sem-
^ter so bogatejši za pomem-
objekt - vzgojnovarstve-
" ustanovo. Priložnostne
''vesnosti, ki je bila v sobo-
' dopoldne ob otvoritvi
so se udeležili številni
IJiani z otroki in predstav-
il^ družbenopolitičnega
^'jenja kraja in občine.
^rtec je bil dolgoletna že-
'Sempetranov, saj je imela
v starem prostoru le
^^ica otrok, ostale pa so
'"^fali voziti na Polzelo in v
Objekt ima 8 igralnic
[druge pripadajoče prosto-
J-gradil pa ga je Marles v
^elovanju z Ingradom
Žalec. Vrednost del in
f^^rne znaša 44 milj ono v
farjev.
otvoritvi je zbrane po-
^avil predsednik skupšči-
^'^S Šempeter, Rudi Zu-
^ ki je orisal potek pri-
^JJjalnih del in gradnje ter
enil vire sredstev, s kate-
Je bil vrtec zgrajen. Jože
predsednik odbora
za svobodno menjavo dela je
podrobno poročal o sami
gradnji, nazadnje pa je spre-
fovorila še direktorica VVZ
;alec, Mija Fon, ki je pouda-
rila, da je z novim vrtcem v
organizirainem varstvu v ob-
čini 1420 otrok, kar jih uvr-
šča na 20, mesto v SRS. Di-
rektor delovne organizacije
SIP Šempeter Rafko Konči-
na je kot darilo vrtcu izročil
televizor z video recorder-
jem. Otvoritve se je udeležilo
veliko krajanov.
Tone TAVČAR
SREČANJE
AKTIVISTOV OF
Okrožni odbor aktivistov
OF Saleško-mislinjskega
okrožja pripravlja 12. sep-
tembra ob 10. uri v Smiklav-
žil pri Slovenj Gradcu že še-
sto tradicionalno tovariško
srečanje. Orgariizatofjl pozi-
vajo aktiviste OF, da se sre-
čanja udeležijo.
SVET SE VENDARLE ŠPREMiNJA
Piše: JOŽE ŠIRCEU
Bil je prizor, ki se ga še pred nekaj
meseci ne bi bilo mogoče zamisliti. Bri-
tanska ministrska predsednica Marga-
ret Thatcherjeva, vrsto let znana kot
najzvestejša zaveznica Washingtona v
okviru atlantskega zavezništva, je ob
obisku na Škotskem povsem nedvo-
umno in v svojem znanem odločnem to-
nu pred TV kamerami rekla ne predsed-
niku Reaganu. »Pogodbe je treba spošto-
vati*, se je glasila izjava. Torej se Velika
Britanija ne bo uklonila Reaganovi za-
htevi, naj ne pošilja delov za sovjetski
plinovod, po katerem bo dotekal iz Sibi-
rije zemeljski plin v Zahodno Evropo.
Thatcherjeva ni navedla samo poslov-
ne morale kot razlog za pošiljke Sovjet-
ski zvezi, marveč tudi brezposelnost. V
deželi je brez zaposlitve že 3,2 milijona
ljudi in za zdaj nič ne kaže, da bi se v tem
pogledu kaj obračalo na bolje.
Drugi prizor: sovjetska trgovska ladja
»Dubrovnik* je pristala v Livomu v Ita-
liji in začela natovarjati opremo za pli-
novod.
Uradni Rim je bil med tistimi, ki so
zadnji rekli ne Reaganu.
Prej sta to storila ZR Nemčija in Fran-
cija in še nekatere druge članice atlant-
skega pakta.
Ameriški predsednik in njegovi sode-
lavci pa še naprej ženejo svoje. Podpred-
sednik ZDA Bush je ondan celo - po več
Jetih, ko tega v ZDA niso poudarjali,
vsaj javno in uradno ne - spet spregovo-
ril o ZDA kot voditelju »svobodnega
sveta«. Voditelj pa mora kajpak voditi,
kazati pot drugim, manj močnim in
manj osveščenim. Tega pa Zahodna
Evropa očitno ne mara.
Svet se očitno spreminja tudi v tem
pogledu. Ob prizadevanjih, da bi prepre-
čili gradnjo plinovoda, se je vnovič po-
kazalo, da supersili ne moreta več meni
nič tebi nič »voditi* druge, jim nareko-
vati, kaj smejo, in česa ne, jih po potrebi
celo prisiliti, da se uklonijo ukazu vodi-
telja te ali one vojaško-politične zveze.
Eden vodilnih ameriških komentator-
jev Stanley Kamow je pred dnevi zapi-
sal: »Washington ne more več diktirati
niti prijateljem niti nasprotnikom - kar
pomeni, da je njegov globalni vpliv
omejen.*
To seveda ne pomeni: da je res tisti,
kar trdi bivši ameriški predsednik Ric-
hard Sixon, da so Združene države po-
stale »usmiljenja vreden, nemočen or-
jak.*
Gospodarska, vojaška in politična ve-
ljava ZDA v sodobnem svetu je velika.
Vendarle, je treba pripomniti, ne tolikš- ■
na, da bi lahko Washington dosegel, kar
se mu zahoče. Ti časi so mimo. Tudi pri
najboljših zaveznikih, kot smo videli na
primerih Londona in Rima.
Predsednik Reagan kajpada ni po-
vsem prepričljiv, ko sili zaveznike, naj
se odrečejo. ekonomskim prednostim
plina v časih splošne energetske krize,
prednostim zaslužka z dobavami. Ko bi
namreč rad prepovedal drugim prodajo
blaga Sovjetski zvezi, je sam odobril
prodajo žita taisti državi. Tudi pri žitu
so v ozadju neizprosni ekonomski razlo-
gi: ameriško kmetijsko ministrstvo je te
dni objavilo, da so imeli lani ameriški
farmarji najnižji dohodek od gospodar-
ske krize v tridesetih letih dalje, upošte-
vaje seveda inflacijo. Ekonomika je ta-
ko spet čisto določno postala politika
ali: politika je zgoščena ekonomika.
Ronald Reagan za zdaj še ne uvidi, da
se je svet spremenil. Svet je postal za-
pleten, zapreden v tolikšne gospodarske
skrbi, da mora skrbeti za gospodarsko
(pre)živetje. Razen tega ~ in ne nazadnje
- je proces politične osamosvojitve pri-
šel tako daleč, da si dandanašnji nobena
država, tudi še tako močna ne, ne more
privoščiti nadvlade.
4. stran - NOVI TEDNIK
Št. 36 - 9. september 193^
NALOŽBENA POLITIKA V LETU 1982
POUDAREK BO NA IZVOZU
O delu regijske komisije za oceno investicij
v teh dneh bo preteklo le-
to dni od ustanovitve regij-
ske komisije za oceno inve-
sticij pri Medobčinski go-
spodarski zbornici celje. Ko-
misija je v tem času na dvaj-
setih sejah obravnavala 103
zahtevke za izdajo mnenj o
družbenoekonomski upravi-
čenosti investicij. Se v lan-
sko obdobje sodi 38 zahtev-
kov, v letošnje pa 55 zahtev-
kov.
Pomembno je to, da se je v
letošnjem letu delokrog ko-
misije za oceno investicij
razširil tudi na obravnavanje
naložb s področja negospo-
darstva. Prav tako so bile po-
stavljene nove meje glede
pristojnosti obravnavanja
naložb. Do višine 15 milijo-
nov dinarjev predračunske
vrednosti naložb v osnovna
sredstva je predpisan skraj-
šan postopek obravnave. Za
predračunske vrednosti od
15 do 50 milijonov dinarjev
velja regijska pristojnost, za
vrednosti nad 50 milijonov
dinarjev pa komisija za oce-
no investicij v republiki.
Tisti, ki za svoje naložbe še
ne razpolagajo z investicij-
skimi sredstvi, njihova pre-
dračunska vrednost pa je
predvidoma visoka, lahko
svojo naložbeno namero faz-
no verificirajo tako, da iščejo
mnenje o družbenoekonom-
ski upravičenosti same za-
snove. Predvideno je tudi,
da republiška komisija
obravnava investicijske za-
snove, katerih predračunska
Iz te preglednice je jasno
razvidno, da je skoraj 60 od-
stotkov vseh naložb usmer-
jenih v tri ožje prednosti -
izvoz, osnovna kmetijska
vrednost presega 150 milijo-
nov dinarjev.
Glede na izredno restrik-
tivno politiko naložb in ob
izrazito zoženih prednostih,
kot so naložbe v izvoz, v
osnovno kmetijsko proiz-
vodnjo, v proizvodnjo uvoz-
nih in na domačem trgu defi-
citarnih surovin, v energet-
ske objekte itd, je regijska
komisija v Celju v letu 1982 v
glavnem verificirala investi-
cijske programe, ki so bili v
omenjenem prednostnem
okviru.
Predračunska vrednost 55
zahtevkov za izdajo mnenj o
družbenoekonomski upravi-
čenosti v letu 1982 znaša
skupaj 835 milijonov dinar-
jev, njihova sestava pa je na-
slednja:
proizvodnja in deficitarne
surovine. To pa je tudi do-
kaz, da v naložbeni politiki
prihaja do opaznega premi-
ka v sestavi naložb. N. KAC
VEGRAD NA
TUJEM
Gradbeno industrijsko po-
djetje Vegrad je 9. avgusta
1982 v Spittalu v Avstriji, v
sodelovanju s PS RUDIS Tr-
bovlje, podpisalo pogodbo z
delovno skupnostjo ILBAU
iz Spittala za izvedbo grad-
benih in obrtniških del na
projektu SAAD 21 v Al Ame-
riki v Iraku, kjer gre za grad-
njo industrijskega objekta s
čistilno napravo.
Vrednost celotne investici-
je je 500 milijonov avstrij-
skih šilingov, naš delež pa je
64 milijonov Asch, kjer gra-
dijo konvertersko jeklamo v
Eisenhiittenstadtu.
ZRCALO
RIŠE: BORI ZUPANČIČ
V BITKI ZA HRANO
VEC KRME ZA VEČ MESA
V poljedelstvu so še velike rezerve
Problematika proizvodnje
in porabe osnovnih pre-
hrambenih proizvodov na
širšem celjskem območju je
dokaj pestra. Osnovna zna-
čilnost pa je, da proizvodnja
pri večini proizvodov ne sle-
di porabi.
Pretežna usmerjenost v
proizvodnji na območju je ži-
vinoreja. Tako kažejo podat-
ki o vrednosti odkupa kme-
tijskih proizvajalcev (zaseb-
nih), da predstavlja odkup
govejega mesa skoraj 50 od-
stotkov, mleka dobrih 26, pe-
rutnine in jajc 8, ostalih pro-
izvodov skoraj 16. Skupno
«d živinoreje torej dobrih 84
odstotkov. Takšna usmerje-
nost je v osnovi dobra, dru-
gačno podobo pa dobimo, če
analiziramo količinske ka-
zalce v tržni proizvodnji. Na
območju odkupimo okrog
8800 ton govedi za klanje
živi teži, ali poprečno na hej
tar kmetijskega zemljišča
zasebnem sektorju približi
100 kilogramov. To prei
stavlja pri povprečni klavn
sti 50 odstotkov komaj 50 k
logramov govejega mes
Čeprav je to dosti več, kot
jugoslovansko povprečje,)
je istočasno dosti manj, k
to dosegajo na primer v Ai
striji 71, Danski 83, NeraS
demokratični republiki 641
Zvezni republiki Nemčiji I
kilogramov. Tudi fond go\
jih živali, merjen na rodov
no zemljo, je nižji kot v di
gih državah s podob
usmeritvijo. Na širšem o
močju redimo na hekt
kmetijskih zemljišč poi
prečno 0,83 goveda ali 0,1
krav.
Te slabe podatke pa lahi
spremenimo v boljše letak
da korenito menjamo odm
do zemlje kot osnove za pn
izvodnjo, tako hrane b
krme za živino. Velike rere
ve so še v poljedelski prta
vodnji in od tovrstne veij
proizvodnje je odvisna vv
liki meri večja ekonomi
nost v proizvodnji živali. ^
hočemo v prihodnje dose
večje uspehe v prireji mei
in proizvodnji mleka, pota
je neizogibno in na pn'ei
mestu potrebno • povefs
lastno proizvodnjo krrt
doma.
MITJA UMNI
16. ZLATARSKA RAZSTAVA
»ZLATO« CEUE
Odprta bo od 17. do 25. septembra
Tudi letos so Zlatarne Ce-
lje organizator zlatarske raz-
stave z mednarodno udelež-
bo. Letošnji koncept reizsta-
ve obljublja svežino novosti,
to pa je tudi opravičilo za sta-
bilizacijsko-varčevalne po-
misleke v pripravah na raz-
stavo.
Sedanja, že 16. zlatarska
razstava, torej ne bo samo
predstavitev novih izdelkov
izpod spretnih zlatarskih
prstov, ampak bo pomenila
spodbudo ustvaqalnemu
oblikovanju za potrebe kup-
cev v sedanjem času. Ta čas
je zaznamovan s posebnimi
značilnostmi, ki segajo od
novih vplivov okolja in raz-
voja urbanizacije do realno-
sti mehanizacije in avtomati-
zacije pa tudi sedanjih in pri-
hodnjih gospodarskih težav.
Skrajnosti, kot sta pretiran
pesimizem ali prav takšen
optimizem s svojimi posledi-
cami negotovosti, strahu in
nestrpnosti, so morale nav-
dihniti tudi zlatarske ustvar-
jalce z novo vsebino. Le-to je
mogoče poiskati v presega-
nju izključno prisotne trgov-
ske posrednosti in na spod-
budah, slonečih na neposre-
dnih stikih s kupci, da bolj
do izraza prideta tudi kupče-
va osebnost in ustvarjalnost.
Končno so oblikovalci zla-
tega in drugega nakita odgo-
vorni za modo in slog svoje-
ga časa, tudi za iskanje novih
materialov - vse to omogoča-
jo zlatarske razstave. Razsta-
ve so istočasno izziv za mer-
jenje moči v tehnologiji in
oblikovanju domačih s tuji-
mi oblikovalci nakita.
Pa še nekaj stvarnih po-
datkov o letošnji razstavi.
Pokrovitelj je Splošno zdru-
ženje predelave kovin pri
Gospodarski zbornici Jugo-
slavije, razstavljalo bo preko
50 oblikovalcev, poleg do-
mačih še iz ZDA, Švice,
Francije in Japonske. Ek-
sponatov bo preko 1000 in to
novih modelov iz malo in ve-
likoserijske proizvodnje in
ART DESIGNA.
Več bo tudi spremnih pri-
reditev, kot so modne revije,
seminarji za zlatarske obli-
kovalce in o poznavanju
okrasnega kamenja za pro-
dajalce ter vrsta strokovnih
posvetovanj in sestankov -
vse to oblikuje tudi letošnjo
16. zlatarsko razstavo v logič-
no umetniško, poslovno in
strokovno celoto.
MITJA UMNIK
DNEVIAERA
S planinskim pohodC
delavcev Aera na Smohofi
je v nedeljo začel tradicion^
ni Teden Aera. Ogledali si"
si lahko razstavo o proizvo'
nih dosežkih te delovne
ganizacije, nekatere prosto"
Aera ob Ipavčevi ulici ,
Šempetru in v Medvod^
Delavci te delovne organi^
cije so nam prikazali P
pravljenost gasilskih
TOZD-ov, organizirali so sij
čanje L^okojencev, na sl^
nostni seji pa bodo danes P
delili priznanja in odlik"!
nja zaslužnim delavcem- ^
nimive so bile odbojkai^
tekme in nogometno sr^^
nje. Šahovski turnir se
pričel danes ob 16. .
Izvedli so tudi krvodaja'^'
akcijo, ki so se je udel^
številni delavci.
Dnevi Aera se bodo za^J
čili jutri, ko bodo ob CoP"
ulici v Celju odprli nove r
izvodne prostore TOZD
fika, popoldne pa bo drU^
no srečanje delavcev A^'
BLANKA DECf^
55 LET TOVARNE »POLZELA«
Danes, 9. septembra, praznuje delovna organizacija Pol-
zela, tovarna nogavic, svoj praznik. Tega dne, leta 1950, so
delavci izvolili prvi delavski svet, s tem pa so prevzeli tudi
upravljanje v svoje roke. Ob tem pa danes praznujejo tudi 55
letnico obstoja. Danes bo slavnostna seja delavskih svetov,
jubilantom bodo podelili za 10, 20 in 30 letno zvestobo
nagrade, zvrstilo pa se bo tudi več kulturnih in športnih
prireditev. Na sliki: Že prejšnji petek so v razstavnem sa-
lonu Komenda odprli razstavo »Polzela« tovarna nogavic
skozi 55 let.	t. TAVCAR
ALEŠ ILC V
kOVINOTEHNO
Prvega septembra je prev-
zel funkcijo predsednika ko-
legijskega poslovodnega or-
gana v Kovinotehni Aleš lic,
dosedaj profesionalni sekre-
tar komiteja občinske konfe-
rence ZKS Celje.
Aleš Ilc je pred izvolitvijo
za sekretarja opravljal odgo-
vorne naloge na področju
gospodarstva in družbeno-
ekonomskih odnosov v
Skladiščno-transportnem
centru v Celju, vodil je Me-
dobčinsko-gospodarsko
zbornico v času njenega na-
stajanja in uveljavljanja, po-
memben pa je tudi njegov
delovni prispevek v času, ko
je kot izvršni sekretar komi-
teja ZKS Celje delal na po-
dročju družbenoekonom-
skih odnosov.
Do programsko-volilne
konference ZKS Celje bo
Aleš lic opravljal funkcijo
sekretarja komiteja neprofe-
sionalno.
BR
TEKSITLNA TOVARNA PREBOLD
KMALU TUDI TEKSTILNI STROJI!
Letos bodo podivojill Izvoz In namestili 64 novih strojev
Tekstilna tovarna iz Pre-
bolda se res srečuje s podob-
nimi težavami kot vse naše
gospodarstvo. Občasne usta-
vitve proizvodnje zaradi po-
manjkanja surovin res niso v
prid stabilizaciji, skušajo pa
storiti vse, da bi proizvodnja
nemoteno tekla še v naprej.
Problem je tudi pri preskrbi
z mazutom, le tega pa nado-
meščajo s premogom in na-
črtujejo priključek na plino-
vod.
V Preboldu se natanko za-
vedajo, da tudi v stabilizaciji
ne gre brez naložb. Smotrnih
seveda. Ni torej naključje, če
v Biogradu na moru gradijo
novo predilnico, ki bo merila
6000 kvadratnih metrov, pro-
izvodnja v njej pa se bo po-
dvojila. V novi predilnici bo-
do mesečno proizvedli sto
petdeset ton preje. Z dogra-
ditvijo nove predilnice se bo
oskrba s surovinami bistve-
no izboljšala, kar pomeni, da
bodo dane še večje možnosti
za izvoz, ki ga bodo sicer v
letošnjem letu podvojili.
Predilnico v Biogradu na
moru grade s sredstvi tozdov
preboldske tovarne, splitske
banke, ljubljanske banke -
Splošne banke Celje, repu-
bliškega rezervnega sklada,
skupčine občine Žalec in
sklada za nerazvite SR Hr-
vatske.
Proizvodnja se bo prav go-
tovo povečala tudi z name-
stitvijo 64 novih tkalskih
strojev, ki so jih že kupili. To
so brezčolnični tkalski stroji
dvojne širine. Nova oprem-
ljenost bo zmanjšala tudi
nočno delo žena.
V	tekstilni tovarni Prebold
se pripravljajo tudi na pri-
ključitev tekstilne tovarne
Biokovka v občini Imotski.
Ta tovarna je namreč že dlje
časa v izgubi, delavci pa pre-
jemajo minimalne osebne
dohodke. Preboldčani vidijo
v priključitvi možnost za do-
polnitev svojega proizvod-
nega programa s čipkami in
vrvicami ter podobnimi iz-
delki, v Imotskem pa razreši-
tev svojih dosedanjih težav.
V	tekstilni tovarni v Pre-
boldu razmišljajo tudi o
ustanovitvi nove temeljne
organizacije združenega dela
Novogradnja. V njej naj bi
izdelovali stroje za potrebe
tekstilne tovarne, z njimi pa
so se pojavili že na zagreb-
škem pomladanskem vele-
sejmu in na tekstilnem sej-
mu v Leskovcu. Delavci naj
bi se odločili tudi za ustano-
vitev razvojnega raziskoval-
nega inštituta.
JANEZ VEDENIK
jg - 9. september 1982
NOVI TEDNIK - stran r^
S^JEM VSE ZA OTROKA
AKOVOSTNI IZDELKI SO DRAGI
Lifilizacija neusmiljeno posegla v življenje naših otrok
{ggnji sejem Vse za otro-
^je bil v Celju od 3. do 8.
i^^bra, je bil v primerja-
2 lanskoletnim, veliko
jj O tem priča večje šte-
'^obiskovalcev in mnenja
lljovnjakov, ki so že drugi
jedli za skupno mizo in
^jli rezultate dolgoletnih
'^(jevanj za uveljavitev
2 sejma.
ja sejmu je sodelovalo
,1jo šestdeset delovnih or-
■^i^acij, ki so predstavile
oko paleto najrazličnejših
^ll^ov za otroke od rojstva
15. leta starosti. Kar smo
Ijli, priča, da naša družba,
rzadeva materialne dobri-
ma otroka, premore vse,
,naši najmlajši potrebuje-
V igri, v šoli, v vrtcu in
pa. Drugo vprašanje pa,
cene. Staršem je bilo ja-
5, da svojemu otroku ne
;^rejo kupiti tisto, kar naj
veljalo kot izdelek, ki ga
olcovnjaki priporočajo
de na normative o kvalite-
izdelka.
Iz cele kopice dobrih izdel-
n" je bilo strokovni'žiriji
fto izločiti najboljše, toda
lj, ko vsega tega v otroški
itii našega povprečnega
5)ca, ne bo možno videti.
^ o cenejših izdelkih (če
izdelki ocenjeni za kvali-
ue, naj bi bili oproščeni
umetnega davka), ni pro-
b niti v boljših časih, kaj
le danes, ko se vsa indu-
ija, tudi tista, ki proizvaja
telke za otroke, otepa s po-
tnimi, težavami. Te pa
ajo za končno posledico
»ke cene izdelkov. Kljub
mu je umestno vprašanje,
kolikšni meri so te cene
ijRvičene. Kajti, nehote
imk začne razmišljati, da
isne visoke tudi zato, ker
ifcvne organizacije na ra-
n starševske ljubezni in
hovega popuščanja, kadar
!za nakupe otrokom, ku-
10 svoj dobiček. Drugače si
Zmoremo razlagati, na pri-
k da hlače za štiriletnega
pka stanejo skoraj toliko
p enake za odrasle. Odra-
p oseba bo hlače uporablja-
jo in več, otrok pa jih po
fcij mesecih preraste. Isto
Sja za druga oblačila in
wtev. Da so pa igrače - zla-
"tiste, ki imajo tudi vzgoj-
' in poučno funkcijo - še
liko bolj drage od nava-
■"ih igrač pa kaže, da naši
'foci še dolgo ne bodo imeli
izenačenih možnosti za pri-
dobivanje znanj.
Ekonomski odnosi so neu-
smiljeno posegli tudi na po-
dročje naše skrbi za otroka.
To nam priča ta sejem, to
nam govorijo izložbena okna
v trgovinah in nenazadnje
tudi materialna in finančna
situacija, v kateri so se znaš-
le šole in vzgojno-varstvene
organizacije. Kljub temu, da
veliko govorimo o tem, da
naj stabilizacija ne bi priza-
dela naših otrok, vsaj v zago-
tavljanju osnovnih material-
nih dobrin in izenačenih po-
gojev za štart v življenje,
nam vsakodnevna praksa
govori drugače. Zato bo po-
trebno poiskati možnosti, ki
bi v tem času presegale zgolj
ekonomska in tržna gibanja
katerim je izpostavljena tudi
naša celovita skrb za otroka.
Ce se povrnemo k sejem-
ski prireditvi, ugotavljamo,
da je letošnji sejem bolj za-
stopan s strani delovnih or-
ganizacij kot lanskoletni in
da je prodrl in se uveljavil v
jugoslovanskem prostoru.
Vse vrste izdelkov za otroke
so bile dobro zastopane, ra-
zen obutvene industrije. Niti
enega predstavnika, ki proi-
zvaja otroško obutev, na sej-
mu ni bilo. Tudi Cicibana ne,
ki je za obutev dobil že vrsto
priznanj.
Tudi prodajni pulti so bili
bolj skromno založeni, le ne-
kaj zasebnih obrtnikov je z
ugodnimi cenami pritegnilo
veliko število kupcev. V na-
sprotju s cenami v trgovini,
je obutev, ki so jo obrtniki
prodajali, bila skoraj za polo-
vico manjša.
K ugodnemu odzivu je ne-
dvomno pripomoglo tudi le-
po vreme in Luna park, ki je
prvič ponudil celotni zaba-
viščni park za mlajše otroke.
Skratka, organizatorji so se z
letošnjim sejmom izkazali in
tako postavili trdne temelje
za nadaljnji razvoj sejma.
Ker pa je letos bil pokrovitelj
sejma UNICEF kaže, da bo
preko te mednarodne orga-
nizacije sejem prešel naše
meje in v bodoče lahko pri-
čakujemo tudi razstavljalce
iz drugih držav. Obenem je
bila to prilika, da naši proiz-
vodi prodrejo zlasti na trži-
šča tretjega sveta.
Spremljajoče prireditve, ki
so potekale v tem času, pa
naj bi dopolnile zgolj gospo-
darski vidik sejma. Na pet-
kovem pogovoru s predstav-
niki UNICEFA in gospodar-
ske zbornice Jugoslavije in
njenih združenj, so oblikova-
li koncept za nadaljnjo orga-
nizacijo sejma in sodelova-
nje z UNICEFOM. V torek je
bil posvet o sožitju otrok in
starejših občanov v krajevni
skupnosti. S tem posvetom
se je sejem vključil v medna-
rodno leto starejših občanov,
organizirala pa ga je sekcija
za zdravstvo in socialno poli-
tiko pri Zvezni konferenci
SZDL. V času sejma je bil
tudi seminar za prodajalce
igrač in seminar za vzgojite-
lje 6 normativih v naših
vzgojno-varstvenih organi-
zacijah. Tako kot vsako leto
so se vključili pionirji s tradi-
cionalno kolesarsko priredi-
tvijo: VSI NA KOLO, ZA
ZDRAVO TELO.
Otvoritev letošnjega sejma vse za otroke je popestril nastop najmlajših iz vrtca Tončke
Čečeve in nastop ^nskega pevskega zbora doma upokojencev, ki obenem simbolizira
mednarodno leto starejših občanov v katerem je posebna pozornost namenjena sožitju
otrok in starejših občanov. Otvoritvi so prisostvovali poleg predstavnikov celjske
občine in drugih predstavniki republiških in zveznih organizacij, ki se ukvarjajo s
področjem družbene skrbi za otroka, predstavniki gospodarske zbornice Jugoslavije ter
predstavnika Unicefa, Nevenka Novakovič, predsednica jugoslovanske komisije za so-
delovanje z mednarodno organizacijo združenih narodov za pomoč otrokom in Albert
Struna, predstavnik evropskega urada UNICEFA.
VSE ŽIVLJENJE $E UČIM- TO
Ml JE V ZADOVOLJSTVO
»Hotel sem imeti moralno
potrdilo, da je tisto, kar de-
lam, prav in da imam dovolj
znanja o predmetu, ki ga pre-
davam,« je dejal Vili Kregar
ob pričetku najinega pogo-
vora, ki se je v glavnem su-
kal okrog nastanka učbenika
za predmet gospodarsko po-
slovanje za drugi letnik
usmerjenega izobraževanja v
usmeritvi za poslovno fi-
nančno poslovanje.
Vili. Kregar je eden tistih
izjemno prizadevnih ljudi,
kateremu je uspelo z delom,
nenehnim izobraževanjem v
stroki, doseči to, da je ko-
mercialni direktor delovne
organizacije Avto Celje, kjer
je kot a^omehanik začel
pred več kot petindvajsetimi
leti. Ob delu je končal večer-
no tehnično šolo v Celju, na-
to višjo tehnično v Mariboru
in nato visoko ekonomsko-
kčmercialno šolo prav tako v
Mariboru. Več let predava na
Delavski univerzi v Celju, ta
teden pa bo izšel omenjeni
učbenik, katerega avtor je
prav on - človek iz množice,
ki se je samo s svojimi spo-
sobnostmi in znanjem prebil
iz anonimnosti.
NT: »Kako ste se odlo-
- čili, da prevzamete av^
torstvo za ta učbenik?«
V. KREGAR: »Lani junija
je bil objavljen razpis. Prija-
vil sem se. Nato je Republi-
ški zavod za šolstvo organizi-
ral informativni pogovor z
avtorskimi kandidati, kjer
smo dobili nalogo, da napi-
šemo poskusno poglavje. To
sem dobro opravil in tako
sem bil izbran za avtorja uč-
benika za drugi letnik. Za iz-
delavo učbenika sem imel le
tri mesece časa. Ker pa sem
bil prepričan, da bom dobil
avtorstvo, sem se na vsebino
celotnega učbenika že prej
pripravljal in že ob prijavi za-
čel pisati osnutek.«
NT: »Pisanje učbenika
ni preprosta stvar, še
zlasti, če ima človek ta-
ko malo časa na razpola-
go. Za to je potrebno ve-
liko znanja.«
V. KREGAR: »Pri izboru
in sestavi vsebine nisem
imel večjih problemov. Pri
tem so mi pomagale dolgo-
letne izkušnje, ki jih imam
kot predavatelj na Delavski
univerzi. Vzporedno s svo-
jim delom sem znanje nene-
hno dopolnjeval in spremljal
aktualna gibanja s tega po-
dročja. To je bila priložnost,
da preverim svoje znanje in
sposobnosti. Ponovno sem
se moral temeljito poglobiti
v strokovno literaturo in do-
polniti in aktualizirati svoje
znanje. Vse to pa mi lahko
koristi pri predavanjih pa tu-
di pri mojem delovnem me-
stu.«
NT: »Prebrali ste veli-
ko literature, učbenik pa
je po obsegu omejen in
vse kar veste, niste mo-
gli uporabiti. Kako je po-
tekala vaša selekcija pri
izbiri poglavij in vse-
bine?«
V. KREGAR: »Res je bilo
pri tem nekaj omejevalnih
faktorjev. Poskušal sem naj-
ti najboljše rešitve v skladu z
vzgojno-izobraževalno vse-
bino in metodiko po navodi-
lih Zavoda za šolstvo o obli-
kovanju učbenikov. Vsake-
mu učbeniku določa okvirje
ne le vzgojno-izobraževalna
vsebina, temveč tudi cena
učbenika, ki je odvisna od
obsega strani na eno učno
uro. Za take vrste učbenikov
je ena do dve strani na uro.
To sem upošteval. K razum-
ljivosti snovi sem pripomo-
gel z grafičnimi in matema-
tičnimi prikazi ter z vajami.
V predgovoru predlagam
učiteljem in učencem, z ozi-
rom na to, da je naše gospo-
darsko gibanje zelo dinamič-
no, da povezujejo učno snov
z delovno prakso, da uporab-
ljajo dodatno literaturo in
spremljajo dnevne informa-
cije s tega področja. V učbe-
nik sem vnesel tudi novo po-
glavje - o stroških. Pri tem ni
bilo mogoče najti vzorca in
sem na podlagi ustave in za-
kona o združenem delu to
poglavje sam na novo obli-
koval.«
NT: »Pa ste s svojim
delom - učbenikom - za-
dovoljni?«
V. KREGAR: »Moram
priznati, da sem. V usmerje-
nem izobraževanju večino-
ma učbeniki izidejo kot po-
skusni in jih bodo dve leti
intenzivno spremljali in pre-
verjali, v kolikšni meri zado-
voljujejo učnim programom.
Zato bom še bolj zadovoljen,
če bo moj učbenik potrjen
tudi v praksi.«
NT: »Najbrž pa ni lah-
ko biti direktor v delov-
ni organizaciji, predava-
telj na Delavski univerzi
in nenazadnje avtor uč-
benika. Človek za to po-
trebuje veliko časa, spo-
sobnosti, znanja...«
V. KREGAR: »In volje.
Vse življenje se učim in svo-
je znanje dopolnjujem. To
mi je v zadovoljstvo. V svoji
delovni dobi sem prehodil
pot od avtomehanika, za kar
sem se sprva izučil, preko
normirca, vodje priprave de-
la, vodje obrata do direktorja
komerciale. Nenehno sem
imel željo po pridobivanju
znanja in napredovanju pri
delu. Vse to sem dosegel s
študijem ob delu. Vse moje
delovne izkušnje pa mi kori-
stijo v odnosu do ostalih de-
lavcev. Ker sem delal različ-
na opravila, se mi zdi, da se
zato z njimi bolje razumem.«
NT: »Kdaj ste začeli
predavati na Delavski
univerzi?«
V. KREGAR: »Točno se ne
spomnim, kdaj. 2e več let.
Pa ne zaradi zaslužka. Ta je
bolj skromen. Gre mi za to,
da svoje znanje lahko prena-
šam naprej, ker me to nene-
hno sili k izpopolnjevanju.«
NT: »Ali vam potem še
sploh ostane kaj časa za
kakšen hobi ali kaj po-
dobnega?«
V. KREGAR: »Časa mi
praktično ne ostane veliko.
Kolikor ga imam, pa delam v
krajevni skupnosti Lava,
kjer živim. To mi tudi vzame
precej časa.«
NT: »Za konec še vpra-
šanje. Kako ocenjujete
usmerjeno izobraževa-
nje?«
V. KREGAR: »To je v naši
republiki zelo dobro zastav-
ljeno. Tak način izobraže-
vanj je družbeno bolj opra-
vičljiv. Končno tudi izbira
poklica ne sme biti prepu-
ščena le učencem in staršem,
temveč se moramo ozirati tu-
di po potrebah, ki jih ima po
delavcih združeno delo.«
VIOLETA VATO VEC
EINSPIELER
}fib mesta
ftJE
^zorotomič
2ora Tomič je od vsega na-
^ka sejma oseba, ki se je
^^hno prizadevala za vse-
^ko bogatitev sejma in
^ovo uveljavitev v jugo-
r^nskem in mednaro-
^^iTi prostoru. Zato ji je
^Pščina občine mesta Ce-
®'fročila priznanje Grb me-
''^ot zahvalo za njena pri-
"^vanja.
^•"i Tomič je priznanje
Edi Stepišnik, pred-
občine.
^kli so o sejmu
ROMANA ŠVAB, WZ Zarja: Sejem je
^^ in dobro založen z raznimi igračami,
Knjigah pa je izbira manjša. Moti me tudi
ne moreš kupiti vseh stvari. Zelo veli-
sestavljank in pohištva je namenje-
vrtcem, čeprav bi jih tudi starši radi
(J^^ANKA PAPRICA, Merx: Letošnji se-
mi zdi zanimiv in ne zaostaja za lan-
Otroška konfekcija je lepa, zanimive
Zelo pomembno se mi zdi, da si
fj^ lahko sam izbere stvar, ki jo želi, saj so
j^^ni pulti dobro založeni.
^•^OA JAVORNIK, Celje: Navdušena sem
(il^j^^^hištvom, všeč pa so mi tudi otroška
'la iz Jutranjke in Rašice. Igrač si ni-
sem dobro ogledala, saj je moja dvomesečna
hčerka še premajhna zanje. Mislim, da je na
sejmu veliko več stvari za majhne kot pa za
velike otroke.
DUŠKO KUSANOVIC, učenec iz Celja:
Na sejem sem prišel z mamico. Zdi se mi
boljši kot lani, ker je veliko novega, nekatere
stvari pa lahko tudi kupiš. Igrače so tako
lepe, da bi jih imel kar doma. Všeč so mi bile
zabavne igre in Miki Miška, zanimive pa so
tudi knjige.
TATJANA MALGAJ, mala šola na Zele-
nici: Letos je razstavljenih veliko kvalitet-
nih stvari. Vedno manj je kičastih igrač, ki
jih nadpmestujejo trpežne in uporabne igra-
če iz lesa in plastike. Oprema za vrtce je
uporabna, lepa in kakovostna. Cene pri obla-
čilih so nižje, izbira pa mala.
Letošnji sejem VSE ZA OTROKA je pokazal vrsto kvali-
tetnih izdelkov za otroke, ki pričajo, da naši proizvajalci
ne zaostajajo za kvaliteto tujih proizvajalcev.
priznanja
najboljšim
izdelkom
Podelili so jih že v petek, dan
po otvoritvi sejma v prisotnosti
vseh razstavljalcev, gostov in
predsednice sejma Vse za otroka,
Zore Tomič.
Zlato plaketo mesta Celja je pre-
jela DO Marles Maribor za opre-
mo vrtcev. Srebrno plaketo je
prejela Tribuna iz Ljubljane za
kombiniran športni voziček.
Bronasto plaketo pa tovarna
otroške konfekcije Jutranjka iz
Sevnice za kolekcijo oblačil je-
sen-zima.
Zlate zibelke, osrednje prizna-
nja za vrhunski izdelek, so letos
podelili prvič. Prve tri so dobili:
Skupnost otroškega varstva Slo-
venije za izdelek: Standardni za-
vitek za novorojenčka, Tovarna
pohištva in didaktike Dugo Selo
je dobila priznanje za opremo
vrtcev, Dopisna delavska univer-
za iz Ljubljane pa za film »Zim-
ska želja«.
Devet zlatih plaket pa so dobi-
li: LIK Savinja, Pedenjped iz
Ljubljane, Mehanotehnika Izola,
Rašica, Center za poklicno uspo-
sabljanje invalidne mladine Ce-
lje, Plastika Doro Izola in komisi-
ja za zdravstveno vzgojo pri med-
občinski zdravstveni skupnosti
Celje.
6. stran - NOVI TEDNIK
Št. 36 - 9. september 193^
ANTONA KAMPUŠA NI VEČ
102 leti je dočakal An-
ton Kampuš, najstarejši
občan v Šmarju pri Jel-
šah, človek, o katerem
smo kot o čilem in pogu-
mnem očancu v tedniku
večkrat pisali. Obiskovali
smo ga skoraj vsako leto.
Letošnji obisk smo name-
ravali opraviti te dni, pa
nas je prehitela smrt.
Anton Kampuš se je ro-
dil 9. julija 1880 v družini
šestih otrok v Bohovem
pri Šmarju. 1908. je poro-
čil Ano Sket in ohcet je
bila bogata, saj so v tistih
krajih še dolgo govorili o
povorki, ki jo je spremlja-
la godba na pihala. Zakon
je bil srečen, vse do 1961.
leta, ko je žena Ana umr-
la. V zakonu se je rodilo
šest otrok, najstarejši, 69-
letni sin Anton ima prav
tako šest otrok. Pravnu-
kov je imel Anton Kam-
puš rs.
Anton Kampuš seje ob
naših obiskih vselej rad
spominjal preteklih let.
Posebej, kako je gradil hi-
šo, kopal vodnjak. Pa ka-
ko je na tolminski fronti
vojsko služil in tifus pre-
boleval. Srečno se je izte-
klo in tudi zdravje mu je
bilo potem vselej milo. Le
zadnja leta ga je zapuščal
vid, slišal je že tudi slabše
in prehladi mu niso dali
miru. Mnogi ga pomnijo
kot veseljaka, ki je znal
lepo peti, ki ni poznal sla-
be volje. Delal je tudi vse-
lej rad in še v častitljivi
starosti, ki jo je dočakal,
ni mogel brez dela. Pletel
je košare in koše, brusil
škarje, še vrtno orodje je
popravljal.
Pogrešali bomo vesele-
ga starčka, polnega domi-
slic in dobre volje.
B. S.
II. SREČANJE HARMONIKARJEV NA UUBEČNl
RAZIGRANA MN02IČN0ST MEHOV
Organizatorje bii KUD Ljubečna, poicroviteij Novi tednilf in Radio
Srečanje harmonikarjev z diatonič-
nimi harmonikami na Ljubečni je pre-
kosilo vsa pričakovanja organizator-
jev. Okoli 2000 obiskovalcev, od kate-
rih so nekateri morali ostati zunaj pri-
reditvenega prostora, je navdušeno
prisluhnilo 35 harmonikarjem iz vse
Slovenije. Razen iz širše celjske okoli-
ce so prišli pokazat svoje znanje igra-
nja na diatonično harmoniko tudi
gostje iz Ljubljane, Ljubnega na Go-
renjskem, Bleda in celo iz Italije.
Čeprav je bila prireditev zamišljena
kot srečanje, so med nastopajočimi
izbrali tudi tri harmonikarje, ki so iz-
stopali. To so bili Jože Bohorč injže
predvsem Brane Klavžar ter Miran
Kline, ki je letos že drugič prejel priz-
nanje ZLATA HARMONIKA. Stro-
kovna komisija, ki so jo sestavljali Al-
bert Završnik, Zoran Kolin, Štefan
Zvižej, Vili Šumer in Marija Založnik
je še posebej poudarila, da je bila kva-
liteta igranja na solidni ravni, pričako-
vati pa je bilo, da bodo posebno starej-
ši harmonikarji igrali več narodnih
skladb. Tako pa so.igrali predvsem
polke in valčke Avsenika, Miheliča in
še kakšno lastno skladbo.
Zato bo v bodoče treba razmisliti ali
bo ta prireditev tekmovanje ali revija.
Zanimanje za nastop je bilo namreč
izredno veliko. V razpisnem roku se je
prijavilo 37 harmonikarjev, po njem pa
še enkrat toliko, zato ni odveč razmiš-
ljanje, ki bi v bodoče pripravili izbiren
nastop, s katerega bi potem najboljši
na zaključni prireditvi zaigrali dve ali
tri skladbe.
Ce upoštevamo star pregovor, da
»dober glas seže tudi v deveto vas«,
potem je srečanje harmonikarjev s
»frajtonericami«-ugodno ocenjeno tu-
di izven naših meja. Iz Italije, ali bolj
točno rečeno iz mesta Sauris v pokraji-
ni Videm, kjer organizirajo podobno
tekmovanje, so povabili najboljše, da
se udeležijo tudi njihove prireditve. In
kot kaže bosta vsaj dva najboljša z le-
tošnje prireditve potovala v Italijo.
Po uradnem nastopu harmonikarjev
so se obiskovalcem prestavili še Tam-
buraški orkester" in Moški pevski zbor
KUD Ljubečna in pa člani Zveplome-
tra Radia Celje, ki so z bodicami iz
življenja tamkajšnjih krajanov sestavi-
li odličen program. Seveda je treba
omeniti še napovedovalca Janeza Ve-
denika in pa trio Šabec, ki je prireditev
tudi začel.
Organizatorju te prireditve, to je
Kulturno umetniškemu društvu in pa.
tudi Gasilskemu društvu Ljubečna,
gre vse priznanje, saj je prireditev po-
tekala tekoče in nemoteno, v veliko
zadovoljstvo nastopajočih in obisko-
valcev.
F. PUNGERCiC
Pod vodstvom Alberta Završnika so ob koncu prireditve vsi harmonii^
skupaj zaigrali narodno »Mi se imamo radi.«	"
Najmlajši udeleženec Zlate harmonike 82 je bil Janko Simončič iz LjublJ,
star 5 let, najstarejši pa Miha Borin iz Jurkloštra, ki šteje 79 let.
Miran KImc. Brane Klavžer in Jože Bohorč so dobili največ glasov strokoi
komisije (stojijo z leve proti desni).
MLADI IZ OBČINE LAŠKO K
POBRATIMOM V VRBOVEC
Mladi iz pobratenih občin
Laško, Vrbovec in Trstenik
se vsako leto srečajo na pri-
reditvi, ki jo organizira ena
od občinskih mladinskih or-
ganizacij v teh treh mestih.
Letos so na vrsti mladi iz
Vrbovca. Srečanje bo od 17.
do 19. septembra z mnogimi
prireditvami in manifestaci-
jami, na katerih se bodo
predstavile skupine mladih
ustvarjalcev in športnikov iz
občine Laško, Vrbovec in
Trstenik. Približno petdeset
jih bo prišlo iz vsake občine.
Pri občinski konferenci
ZSMS Laško imajo za letoš-
nje leto v mislih tri društva
oziroma skupine, ki naj bi se
udeležile tega srečanja: kul-
turnoumetniško društvo An-
ton Tanc iz Marijagradca se
bo predstavilo s folklorno
skupino, kulturno društvo z
Vrga nad Laškim s tambura-
ško skupino ter skupina za
izrazni ples, ki deluje v okvi-
ru kulturnega društva v
Rimskih Toplicah.
Program srečanja pa je ta-
kle: prvi dan prireditve bo
potekal v znamenju humorja
in zabave, v soboto pa se bo-
do pomerile ekipe v strelja-
nju, malem nogometu, roko-
metu, košarki in šahu. So-
botna kulturna prireditev bo
potekala v znamenju prika-
zovanja narodnih plesov in
običajev ter drugih aktivno-
sti mladih iz treh bratskih
občin.
M. A.
Svet
TOZD Osnovne šole
Ivan Farčnik Buč
Vransko
razpisuje dela in naloge
kvalificirane
kuharice
za določen čas (nadome-
ščanje delavke na porod,
dopustu od 1.9. 1982 do
marca 1983.)
Pismfene ponudbe spreje-
mamo 8 dni po objavi.
Neposredno po ustanovitvi brigade,
ko so se drugi trije bataljoni razšli na
svoja operativna območja, je ostal I.
bat^jon pri štabu brigade v Gornji Sa-
vinjski dolini, kjer je skupaj z rednimi
enotami NOV, zlasti Šlandrovo briga-
do, branil osvobojeno ozemlje in omo-
gočal izvedbo volitev ter razvoj ljud-
ske oblasti, obenem pa predstavljal
brigadno bazo za vzgojo novih kadrov
in urjenje borcev v vojaških veščinah,
ki so bili nato poslani v druge bataljo-
ne. Predavanja so imeli člani bataljo-
na, pa tudi komandirji čet, ki so opra-
vili tečaj VDV v Gradacu v Beli Kra-
jini.
Ob napadu Slandrove brigade na
najpomembnejšo nemško postojanko
v Gornji Savinjski dolini, v Mozirju,
11. septembra 1944 je I. bataljon VDV
sodeloval z aktivnim zavarovanjem li-
nije Zavodnje-Soštanj-Topolšica ter
rušil cesto in železniško progo med
Šoštanjem in Celjem. Ko je naslednje
jutro pripeljal iz Šoštanja do bataljon-
ske zasede vlak s tremi vagoni vojaš-
tva, so ga »vedevejevci« prisilili k umi-
ku, ob enajstih pa so zavmUi še drugi
• lak. Nato so nemški vojaki s svojih
položajev začeli z minometi obstrelje-
vati bataljonsko zasedo in se-poskušali
prebiti na njegove obrambne položaje.
Vendar so jih borci VDV zavrnili tudi
popoldne, ko so Nemci pripeljali v po-
moč še en vlak vojaštva. Pod noč je del
bataljona celo izvedel napad na Šo-
štanj in s to taktiko prisilil sovražnika.
da se je zvečer popolnoma umaknil v
Celje. To je bil uspešen ognjeni krst L
bataljona III. brigade Vojske državne
varnosti.
Med težkimi jesenskimi obrambni-
mi in očiščevalnimi akcijami, ko je I.
bataljon VDV z drznimi udari uničeval
izdajalce, sovražnikove vojake in voj-
no tehniko, postavljal zapreke in rušil
komunikacije, se prebijal skozi ognje-
ne obroče ter z bojnimi pleni poveče-
val svojo oborožitev, se je tako v ognju
in mrazu prekalil in s povečano udar-
no močjo usposobil za vsakovrstne vo-
jaške akcije. Ko so močne nemške do-
mobranske čete 21. oktobra začele čez
Črnivec prodirati na osvobojeno
ozemlje v Gornjo Savinjsko dolino ter
poskušale razbiti partizanske enote in
uničiti zaledne organe, partizanske de-
lavnice in bolnišnice ter razbiti ljud-
sko oblast, se jim je I. bataljjon VDV
skupaj s Tomšičevo brigado in podofi-
cirsko šolo IV. operativne cone posta-
vil po robu ter vodil srdite boje. Več-
dnevni boji so bili silno razgibani in
taktično zapleteni. In ko je sovražnik v
zgodnjih jutranjih urah uspel vdreti
čez Dobrovlje v Bočno ter jo oropal in
zažgal, so ga tudi vedejevci napadli in
pregnali na izhodiščne položaje, hkrati
pa vaščanom pomagali reševati, kar se
je dalo rešiti. V Bočni je zgorela tudi
vsa oprema 25 borcev, ki so jo skrili na
nekem gospodarskem poslopju, pre-
dno so odšli po orožje na Dolenjsko.
S svojo nadaljnjo aktivnostjo je ba-
taljon uspešno onemogočal delovanje
domačih izdajalcev, ustanavljanje bele
garde na svojem operativnem območ-
ju in čuval pridobitve ljudske revolu-
cije. Vse to pa je bilo mogoče doseči
zato, ker so borci z visoko zavestjo
izpolnjevali vsa vojaška povelja in od-
ločitve organov ljudske oblasti.
Diverzantska patrola je 3. novembra
vdrla v Velenje in ustrelila obratnega
zaščitnika in upravnega vodjo krajev-
ne skupine nemške nacistične organi-
zacije Štajerske Domovinske zveze
Velenje.
Prvega decembra je bila udarna sku-
pina izbranih borcev poslana v Revir-
je, kjer je v Hrastniku v dveh akcijah
zasegla veliko čevljev in vprežni voz
živil, nato pa je 4. decembra v Cečah
napadla in uničila najbolj razvito in
krvoločno Gračnerjevo gestapovsko
tolpo, ki je pobijala in morila po Revir-
jih.
Zaseda treh borcev, ki jo je vodil
kurir Lojze, je 11. decembra pri mostu
v Sp. Rečici pri Laškem napadla pod-
oficirsko patrolo ter pokosila precej
podoficirjev, ujela 6 podoficerjev in za-
plenila več vojaške opreme,
(se nadsiljuje
PIŠE: VIKTOR DOBRIŠEK
NEVAREN MOST ČEZ LOtNICO \
Na odseku ceste med Zgornjimi Grušovljami in Zal«!
je čez Ložnico most, ki ga je mogoče uporabljati le na
odgovornost in s tveganjem, da se podre. Občani,
morajo voziti preko njega, se že dalj časa potegujejo, da^
obnovili. Čeprav so ponudili, da bi pomagali z udar^ j
delom in samopri^evki, se stvar dolgo ni premaknil^ j
munalno podjetje Žalec se je nadležnežev otreslo tako.
na vsaki strani postavilo prometni znak, ki prepo^^
promet čez most. Uporabniki pa znaka ne upoštevajo. ^
morali sicer delati zelo velik ovinek k naslednjemu
Da je negodovanje krajanov upravičeno, pove pož^
trhle mostnice (na sliki), da pa stvar vendarle ni tak® ,
zupna, nam je povedal predsednik sveta Krajevne sk^J
sti. Viki Cilinšek. Sklenjeno je že, da bodo z obnovo
pričeli sredi tega meseca in jo še pred zimo končali.
kamen spotike odstranjen in varnost uporabnikov moS
jih je okrog 60, zagotovoljena.
TONE TAVi^
jg - 9. september 1982
NOVI TEDNIK - stran r^
f^A HOMCU NAD ŽIČAMI
BRRR, PRI TISTI HIŠI STRASI!
4// kako se »strah«, ki meče kamenje, ne da ujeti
»Na Žičkigorcipa straši, straaaaašši, strrraaa
»Bela žena se prikazuje!«
»Ah, kje pa, bela žena. Hudič je, hudič. Ognjeno kamenje
meče. Saj sem ga \idel.«
»Sveti križ božji, Marija se prikazuje!«
»Kje straši? A tu? Kje so pa cahni?...«
Kot ptjletna nevihta so takšni in
podobni glasovi zvihrali po širni
Dravinjski dolini in poskrbeli, da
vrlim občanom ni bilo potrebno
odšteti ne dinarjev ne deviz, da bi
obiskali cirkus s hišo strahov ali pa
kar ta prave angleške strahove. Ze
skoraj dva meseca imajo »Strah«
kar na dosegu roke. Tam na Homcu
nad Žičami, pri Skaletovih. Menda
so ga vzeli čisto zares, saj drugače
ja ne bi prihajali večer za večerom,
noč za nočjo na travnik, vinograd
in v gozd, ki obdaja »hišo strahov«.
Po sto, stopetdeset in še več strahu
željnih radovednežev se je zadnje
tedne tam nabiralo. Da bi videli na
lastne oči, da bi lahko pripovedova-
li naprej. Pa ni bilo kaj videti, zato
pa toliko več povedati. Kar v praz-
no temo ali v polno luno menda ja
niso prišli zijat? Kar cele družine,
kar cela delovna izmena iz Konu-
sa? No ja, nekateri so res samo otre-
sli prah, ali bolje rečeno, zemljo z
nog in odšii, driigi so p>a videli in
slišali. Predvsem pa govorili. Kdo
ve, morda pa so razgrete glave, ki
so s seboj prinesle tudi različne pri-
pomočke proti »STRAHU« - od
izvijačev do nožev in žegnane vode
- res verjele, da nekaj vidijo?
NA LASTNE OČI
Na lastne oči strahu še nisem vi-
dela. Zdaj pa pravijo, da straši kar
am. za drugirn hribom. Take pri-
ožnosti ne velja zamuditi. Na pot,
torej! Samozaščita je pametna
stvar, zato sem se, ne sicer za izvija-
če in i>odobno orožje, odločila za
varstvo. Za moško spremstvo. Ta-
ko, za vsak slučaj, če bi bil STRAH
spremenil s\'oio metodo in name-
sto v okno hiše, kjer straši, kakšen
kamen namenil v moj hrbet, glavo
ali celo še bolj dragoceno novinar-
sko opremo. Pošteno priznam, da
se mi je na začetku poti takšen var-
nostni ukrep zdel kar malo smešen,
na povTatku pa sploh ne več.
Tisti dan, zadnji v avgustu je bil,
so STRAHA že vsi pokopali. Na
hribu, kjer bi se moralo treti rado-
vednežev, ni bUo žive duše. Soseda,
ki sem jo povprašala za pot, je takoj
zatrdila, da zdaj tako nič več ni. Tik
pred ciljem seveda ne odnehaš, pa
čeprav te na strmi poti med vino-
gradi najprej živčno spremi pes, ki
ima tujcev na hribu že preko glave
in takoj nato sprejmejo svoje rjove-
če varstvo kar trije. Ti so bili že
domači. Skaletovi. Ker že iz izkuš-
nje vem, da vsi čudno pogledajo, če
vprašaš, kje straši (ne morem ven-
d^ reči, kje nekdo nekam meče
kamenčke!) tu vprašanje malo zavi-
jem. No, če se tu dogajajo tiste ču-
dne reči. Potrdijo in naju kar prijaz-
no povabijo v hišo.
•Cela dolina že govori, da pri vas
straši?« le uporabim nerodno be-
sedo.
»Ja, ljudje res govorijo vse mogo-
če neumnosti. Resnica pa je taka:
nekdo, ki je vražje spreten, pa ko-
rajžen tudi, nam je metal v okno
kamenčke. V začetku se skoraj ni-
smo zmenili. Potem, ko ni in ni
odnehal, smo po štirinajstih dneh
obvestili Postajo milice. Navsezad-
nje ne veš, če bo ostal le pri meta-
nju kamenčkov. Kaj veš, kaj ti še
l^ko naredi. Pa še glas se je razši-
ril. da straži. Ljudje so se pričeli
Zgrinjati, povsod jih je bilo polno.
Poln senik, ljudje s cigaretami, ki
se nikjer niso ustavili... Neprijeten
občutek imaš. K sreči se je menda
naveličal. Štiri dni že nič ni.
V prijetno s^tli kuhinji, kjer se
je zbrala večina številne družine, si
domačim res lahko takoj verjel, da
jih ni bilo ves čas nič strah STRA-
HU. ki se je menda končno tudi
Sam ustrašil. In da kar ne morejo
verjeti, kako praznoverni so še lju-
dje, ki takim neumnostim naseda-
jo. Pogovor je stekel o tem in onem
in kmalu sem zvedela, da se je vse
skupaj začelo nekako takrat, kot
serija grozljivk na televizijskem
programu. Na okno, na eno samo
okno, so pričeli leteti kamenčki. Si-
pe so danes že čisto popikane, ena
je počila. Tistega, ki je kamenčke
metal, pa nikjer!
»Strašno je prefrigan in korajžen,
pa še teren dobro pozna,« pravi naj-
mlajša hči Judita, ki je te dni priče-
la drgniti klopi v osmem razredu
loške osnovne šole.
»Zakaj pa ves čas govoriš o
,njem'? Ce ga še niste videli, kako
pa veste, da je moški?«
»Saj sem govorila z njim,« zleti
Juditi z ust. Zdaj se ne more več
ustaviti in pove do konca.
»Dopoldan je bilo, ko sva bili s
staro mamo sami doma. Takrat je
prišel, zavit v rjuho, pri očeh reže in
zvezde okoli, z ogromnimi zobmi.
Na okno stare mame je začel metati
kamenje in razbil šipo. »Denar, ali
pa bom obe posilil,« se je drl. Stara
mama se je zaklenila, on pa je razbi-
jal po hiši. Vzel je tudi žago, s kate-
ro je stara mama žagala pred njego-
vim prihodom. Bežala sem, pa je
stekel za mano, me ujel, zagrabil
preko ust...
Tepla sem se z njim in pobegnila.
Ko je zaslišal očetov traktor, takrat
šele, je tudi on*pobegniL Kaki dve
uri je trajalo vse skupaj. Takrat me
je bilo res strah, drugače pa ne.«
»Saj ni nikogar strah,« ji pritrdi
sestra Marjana. Takrat pa: pes čisto
na kratko zalaja, začujemo, kako
prileti kamen v šipo. Vsi se zdrzne-
mo. Judita, ki je sploh ni strah, se
cela trese, Marjana p>a: »Cisto mrzle
roke imam...« En sam kamenček
je na mah zbrisal ves mir poletnega
večera.
MIŠKO NE ODNEHA
Deset minut je še manjkalo do
osmih zvečer, ko se je začelo. Malo
prej kot običajno, je pa tudi tema
bila že malo prej. Za prvim, pK>-
zdravnim ropotom, si je za deset
minut STRAH oddahnil. Potem pa
je nadaljeval večerno serijo.
V sobi, na katere okno so ka-
menčki leteli, zdaj ne spi nihče. Ju-
dito je bilo strah, pa tudi drugače ni
bilo mogoče spati, ko pa ropot ni
ponehal do dveh, treh ali celo štirih
zjutraj. Tisti večer je bila tretjina
okna odprta, zato smo kamenčke
lahko v sobi pobirali. Sploh niso
bili žareči, še topli ne. Sem potipa-
la! Pa mi je bilo kar žal, saj bi dru-
gače vsaj videli, od kod frče. Tako
pa nas je skozi okno pozdravljala le
tema, švis in kamen. Zaman smo
gledali skozi okno proti gozdu, ki je
le tri metre nad hišo, proti vinogra-
du na drugi strani in proti hlevu.
Tema, povsod tema. Tudi ko so do-
mači s svetilkami posvetili bližnjo
okolico, ni bilo nič bolje. Se jim je
pa menda tudi trapasto zdelo:
»Imeli smo že zasede po celem hri-
bu, okrog in okrog smo čakali, pa je
vseeno metal. Tudi miličniki so
prišli. Navadno je začenjal malo po
osmi, takrat pa šele po deveti. Toli-
ko časa je rabil, da se je prebil. Kar
dolgo smo upali, da ga bomo le do-
bili in je bilo vse skupaj vsaj malo
zanimivo. Zdaj pa je samo zoprno.
Cel dan delaš, ponoči pa tole.«
Ne vem, kako so domači to pre-
našali že več kot mesec in pol. Sa-
ma sem ga v parih urah imela pre-
ko glave. Čedalje bolj te jezi mego-
va vztrajnost in nesramnost! Ce že
drugače ne, je kamen priletel takoj
ko se je kdo pokazal v sobi. Boris,
Marjanin mož, je skozi okno posve-
til z baterijo. Nič. Ugasne baterijo
in že mu tik glave prUeti kamen.
Poskusila sem še sama. Dve besedi
skozi okno in zzzk, mimo glave. Ka-
men, jasno! V glavo pa ne, to je
■ menda pazil. »Hvala lepa, Miško.
Zdaj pa te že dolgo ni bilo. Kar dolg
čas je že bil... Miško (ali Baraba -
sliši na oba imena, ki so mu jih
dali), glej da ne boš grozdja kra-
del ...!« Saj bi navsezadnje bilo mo-
goče res čisto zabavno, če ne bi na
vsak pozdrav ali klic odgovoril le z
letečim kamenčkom. Jo j, kakšen
dolgočasen in tečen STRAH je ta
Miško!
Naj bo kakršen koli že je, nekate-
rim ljudem je vlil strahu. Nekateri
Žičani si menda še komaj upajo z
dela tam mimo domov. Ce pa stra-
ši! Se mi pa zdi, da bi se STRAH še
najbolj prestrašil, če bi ga Skaleto-
vi v roke dobili. Saj je še mene
imelo, da bi mu kako primazala
okoli ušes, pa nisem bojevite sorte.
No, pa mogoče komu drugemu tu-
di ne bi škodila. Samo tako, za
streznitev, da ne bi videl raznih ču-
dnih stvari tam, kjer samo kamenje
nekdo meče. Sploh je pa takle strah
dolgočasen. Mene že ni mikalo, da
bi čakala, kdaj bo odnehal. Priz-
nam pa, da bi se ob vrnitvi po poti
tik ob gozdu in vinogradu, sredi
trde teme, verjetno še zajčka na
smrt ustrašila.
MILENA B. POKLIC
»Noč ma nočjo letijo v to okno kamenčki. Ena šipa je ie počila, ostale so
čisto popihane,* je pohajala Marjana, STRAH pa je * novim hamenč-
hom potrdil njune besede.
RAZSTAVA PTIC V MOZIRJU
Ob 650 letnici Mozirja in ob občinskem prazniku je
društvo za varstvo in vzgojo ptic »Kalin« iz Možica pripra-
vilo v soboto in nedeljo razstavo 130 raznih ptic. Kot so
povedali, je bila razstava dobro obiskana in jo bodo čez
kako leto zopet pripravili.
T. TAVCAR
GARDEROBA ZA ALPSKI REPREZENTANCI
Konec prejšnjega tedna sta vodstvo in A moška repre-
zentanca obiskala delovno organizacijo Modni salon iz
Titovega Velenja. Namen obiska je bil izbira oblačil in
podpis pogodbe, da bo Modni salon od letošnjega leta pa
vse do 1984 skrbel za del garderobe moške in ženske
alpske A državne reprezentance. Za jugoslovanski smu-
čarski sklad je pogodbo podipisal Tone Vogrinec, za Mo-
dni salon pa direktor Marjan Gaberšek.
T. TAVCAR
ODPRLI SO CESTO BRESTOVEC-^URG
Ob prazniku občine Šmarje pri Jelšah in ob prazniku
krajevne skupnosti Rogaška Slatina je bila v soboto slo-
vesno odprta na novo asfaltirana cesta od Brestovca do
Jurga. Gre za cesto, ki povezuje Rogaško Slatino s Kristan
vrhom in katere del, od Slatine do Trojica, je bil že pred
leti asfaltiran. Lani pa je bila v slatinski krajevni skupno-
sti dana pobuda, da bi cesto v celoti asfaltirali. Ustanovili
so gradbeni odbor in pričeli z akcijo. Krajevna skupnost je
zagotovila nad tri milijone dinarjev, cestno komunalna
skupnost občine Šmarje pri Jelšah milijon in pol dinarjev,
krajani so zbrali 740 tisoč dinarjev, ostanek den^a, ki je
bil potreben za ureditev ceste, pa je v obliki posojila
namenilo Cestno podjetje Celje. Tako je bilo z nekaj manj
kot sedmimi milijoni dinarjev asfaltiranih 1850 metrov
ceste od Trojice oziroma od Brestovca do Jurga. Cesta je
dovolj široka tudi za morebitni kasnejši avtobusni pro-
met.
Foto: S.MESTINSEK
POPRAVEK:
ČRNOLICA - KM NOVE CESTE
Dne 26. avgusta je tovarišica Ivana Fidler napisala
napačno informacijo, da je tovariš Jaka Šešerko tlako-
val cesto, ki je bila prevlečena z asfaltno prevleko in
povezuje Crnolico s pregrado Tratna.
Ceste ni vzdrževal in tlakoval Jaka Šešerko temveč
Ivan Šešerko (73 let) s sovaščani: Francem Volavškom,
Jožetom Deklevo in Jožetom Gobcem, vsi iz Tratne pri
Grobelnem.
Ob tej priložnosti čestitam gradbenemu odboru in
sovaščanom za uspešno opravljeno delo.
IVAN ŠEŠERKO
8. stran - NOVI TEDNIK
Št. 36 - 9. september 193^
POLETNE KULTURNE PRIREDITVE V CELJU SO SKLENJENE
MALO DENARJA - VELIKO MUZIKE
Razmišlian/a o novih prireditvenHi prostorih
v soboto so se v Celju končale polet-
ne kulturne prireditve, ki so v veliki
men popestrile kulturni utrip mesta.
Vsebina letošnjih prireditev je bila
naravnana predvsem na sodelovanje
amaterskih ansamblov Celja in bližnje
okolice. Organizator, Zavod za kultur-
ne prireditve Celje, se je za tako pot
odločil predvsem z.aradi pomanjkanja
finančnih sredstev. Izkazalo pa se je,
da je bil tak izbor gledalcem in obisko-
valcem prireditev všeč, zadovoljni pa
so bili tudi izvajalci, ki so se tako na
najbolj neposreden način predstavili
občinstvu.
Vsega skupaj se je v poletnih mese-
cih zvrstilo 15 prireditev in tako se je
vsak petek zvečer na Tomšičevem
trgu nekaj dogajalo in niti ena priredi-
tev ni odpadla zaradi slabega vremena,
kar gre seveda pripisati zgolj srečne-
mu naključju.
Za letošnje kulturne prireditve so bi-
la porabljena vsa sredstva, ki so bila za
to namenjena. Številka pa je dokaj pi-
čla: nekaj manj kot 250.000 din, kar je
za tolikšno število prireditev zelo ma-
lo. Je pa bilo zato za malo denarja pre-
cej muzike. Na prireditvenem prosto-
ru so se vrstili nastopi zborov, folklor-
nih skupin, koncerti godb na pihala,
narodno-zabavnih ansamblov. Sloven-
skega okteta. Vključno s koncertom
arij in orgelskim koncertom je bilo ta-
ko poletje v letošnjem letu resnično
razgibano in polno za vse, ki so znali
uživati in zaživeti z njim. Na svoj račun
so prišli ljubitelji različnih zvrsti
glasbe.
Pri Zavodu za kulturne prireditve v
Celju že razmišljajo, kako v prihodnje
take prireditve še popestriti in izbolj-
šati možnosti gledalcem, da bi imeli
lepši razgled na odprti oder. Porodila
se je ideja o postavitvi montažne tribu-
ne na Tomšičevem trgu, ali pa bi uspo-
sobili še kakšno drugo prizorišče v Ce-
lju. Zelo interesantno bi bilo razmisliti
o dvorišču nekdanje Slandrove kasar-
ne, ki je funkcionalno in akustično in
bi se ga dalo s primerno ureditvijo
kdaj pa kdaj uporabiti tudi za tovrstne
prireditve.
Celje, ki je bilo nekaj poletij pusto in
prazno, zadnje čase v poletnih mese-
cih hitreje utripa. Čeprav nismo videli
kakšnih vrhunskih dosežkov in umet-
nikov, saj to niso dovoljevala sredstva,
je bilo vseeno čutiti,.da so obiskoval-
cem prireditve na prostem pestrile po-
letne večere.
MATEJA PODJED
ZADNJI METRO
Scenarij: Fran^ois Truffaut, Suzanne Schiffn,a^
Kamera: Nestor Almendres. Glasba: Georges Dh
rue. REŽIJA: FRANCOIS TRUFFAUT.	®
Igrajo: Catherine Deneuve, Gerard Depardieu
Jean Poiret idr.
Po mnenju svetovne filmske kritike je Frangojj
Truffaut z Zadnjim metrojem posnel enega svojih naj.
boljših filmov zadnjih let, film, ki bi se ga dalo primer,
jati z najboljšimi dosežki tega režiserja, ki je bil med
vodilnimi osebnostmi francoskega novega vala (Stre.
Ijajte na pianista, Jules in Jim, Ljubezen pri dvajsetih
Farenheit 451, Skupna miza in postelja, itd.). Po petiij
letih premora se je torej Truffaut uspešno vrnil k film^
in s svojim delom Zadnji metro vnovič obudil svojo
ljubezen do odrskih desk. Film je namreč posvetil
malemu a nadvse uspešnemu montmartrskemu teatru
v času nemške okupacije Pariza. Zgodba filma je pre.
prosta. Lepa in odločna lastnica teatra želi nadaljevati
moževo odlično teatrsko delo, kljub okupaciji. Njen
mož je Žid in ob prihodu nacistov je moral pobegniti
Vsi menijo, da je na varnem v Ameriki. A mož živi skrit
v kleti teatra in budno spremlja ženino delo pri ustvar-
janju nove predstave. Ta požanje vehk uspeh prav po
zaslugi dejstva, da je mož znal, nevarnosti navkljub,
obdržati nadzor in po zaslugi izjemne prizadevnosti
lepe žene.
V filmu se vseskozi plete zgodba v zgodbi, kajti
Truffaut prepleta zgodbo filma z zgodbo predstave, ki
jo pripravljajo v teatru. Ob tem pa ustvarja izvrstno
atmosfero medvojnega Pariza, nenehnih strahov pred
izdajo, črnoborzijanstvom in poskusi organiziranega
odpora proti okupatorjem.
Prav ta atmosfera filma je ob klasični režiji in tekoči,
mestoma zelo anekdotični zgodbi ter ob izvrstnih stva-
ritvah glavnih igralcev (predvsem Deneuvove in De-
pardiea), osnovna vrednota tega filma. Svojo zgodbo
izpove gladko, brez zapletanja, a vendarle uspe gle-
dalce presenetiti z nenehnim mešanjem resničnostf
zgodbe v filmu in zgodbe, ki se dogaja med gledališko
predstavo.
BRANKO STAMEJCIC
KJE SI »KULTURNA
JAVNOST?«
o Celju pogostoma govorimo kot o razvitem kulturnem
središču, v katerem je vsako leto mnogo vrhunskih kulturnih
prireditev in akcij, kjer redno spremljamo gledališki, glasbeni
in filmski abonmajski spored, kjer je veliko koncertov, gosto-
vanj uveljavljenih umetnikov in podobno.
Toda, zadnja leta mnoge od teh prireditev izzvenijo bolj v
prazno. Nekaj čudnega se dogaja s pogostoma opevano »celj-
sko kulturno javnostjo*, kdorkoli se že skriva za temi bese-
dami Primerov je koš. Od SLG, kjer je upadlo število abonen-
tov, da o obisku predstav ne govorimo posebej, do glasbenih
abonmajev in slednjič, do posebnih akcij v filmskem sporedu.
Zadnji primer ob reviji filmov Pulj po Pulju, ob skupni sloven-
ski kulturni akciji, zahteva nekaj besed. Iz dveh razlogov! V
osnovi gotovo zato, ker je šlo za zelo privlačno, zanimivo in
kakovostno akcijo, ki je zahtevala od organizatorjev nemalo
dela. Predvsem pa zato, ker vsak dan poslušamo (in beremo)
ostre kritike repertoarja kinematografov. Ker smo silno umi,
ko je treba bentiti čez spored, ki ponuja neizčrpne količine
seksi komedij, kung-fu filmov in druge plaže. Mahoma smo
pripravljeni kinopodjetje razpeti na križ očitkov, negodovanja
in obtožb. A taista kritizerska »kulturna javnost* ostaja doma
in ixez slehernega občutka slabe vesti, ko kritizirano kinopo-
djetje iz meseca v mesec ponuja odhčne filme, ko se loteva zelo
nehvaležnih akcij z enim samim ciljem - ponuditi občinstvu
zrel, kakovosten in zanimiv filmski spored, ki mu ni mogoče
očitati nekulturnosti In kaj se dogaja? Filmsko gledališče
odmira ob poraznem številu devetnajstih (!) stalnih abonentov.
V mali dvorani kina Union odpadajo predstave odličnih kino-
tečnih Sbnov. Revija »minifest* je imela peščico gledalcev.
Devet filmov v reviji Pulj po Pulju si je ogledalo 2073 gledalcev
(77 na predstavo!).
Zato vprašanje, komu so pravzaprav namenjene kulturne
akcije kinopodjetja, ni odveč. Kot ni odveč vprašanje, kako se
lahko to pripeti ob dobrem obveščanju in reklami in to v Celju,
ki se ponaša s Tednom domačega filma in dostojnim spoštova-
njem domače filmske tvornosti. V interesu Celja in kulture
podotmih kulturnih manifestacij ne bi smeh izgubiti. A jih
bomo-če...
BRANKO STAMEJČIC
PO SLAVNOSTNI PREMIERI
»VEČ TAKŠNIH«
Giedalci so bili zadovoljni
Sobotna slavnostna pre-
miera hrvaškega filma Ho-
čem živeti, ki smo jo ob zak-
ljučku revije Pulj po Pulju in
kot napoved novembrskega
Tedna domačega filma sku-
paj pripravili Kinopodjetje
Celje, SOZD Hmezad Žalec
in organizatorji TDF, je v ce-
loti izpolnila pričakovanja.
Gledalci so uživali ob do-
brem in aktualnem filmu in z
močnim aplavzom so po-
zdravili goste, ki so se udele-
žili slavnostne premiere. V
Celju so bili režiser filma Mi-
roslav Mikuljan, koscena-
ristka Marija Peakič, ter
igralci Ena Begovič, Djuro
Utješanovič in Zdenka Her-
šak.
Po premieri se je med gle-
dalci in gosti razvil izredno
zanimiv pogovor o filmu, ki
je s svojo temo kot ustvarjen
za pogovor. Gledalce je zani-
malo vse, od tega, zakaj ima-
mo tako malo filmov o re-
snih problemih na vasi, do
vprašanj pri delu z igralci in
podobno. Se posebej pa so
vsi izražali željo, da bi tudi v
prihodnje bilo tovrstnih fil-
mov več, saj neposredno ko-
municirajo s tem časom in z
današnjimi problemi ljudi
tako na vasi, kot drugod.
V imenu gostitelja tega ve-
čera, SOZD Hmezad Žalec,
se je gostom za prijeten ve-
čer zahvalil namestnik di-
rektorja SOZD, Jože Brež-
nik.
V nedeljo so se gosti pred
polno dvorano kina Union
udeležili še posebne projek-
cije filma za vojake, iz Celja
pa so se poslovili z obljuba-
mi, da se bomo še srečali ob
novih filmih.	gc
PIŠE: ERNESTREČNIK
Franc Ipavec, ki je bil najprej brivec,
kasneje pa je opravil izpit iz zdravstva,
je bil med Sentjurčani izredno priljub-
ljen. Leta 1814 je na Blagovni spoznal
vzgojiteljico grajskih otrok Katarino
Schwei^ofer, s katero se je leta 1814
poročil.
Katarina je bila izredno razgledana,
saj je govorila latinsko in francosko in
je bila odlična poznavalka glasbe. Bila
je prava virtuozinja na harfi in klavir-
ju. Vso svojo skrb in ljubezen pa je ob
glasbi posvečala družini. Po njeni za-
slugi so hišo Ipavcev polnili veselje,
glasba in števUni obiski, ki so dajali
ton takratnemu kulturnemu življenju
Šentjurja. Njene večerne glasbene in
literarne prireditve so vsebovale obilo
kvalitetnih glasbenih nastopov in so
imele med ljudmi velik odmev.
GLASBA KOT ANASTEZIJA
»Padar« Franc je veliko premišljeval
in dajal pomen sugestiji in hipnozi v
zdraviliškem poklicu. Da je bilo temu
res tako, dokazujejo njegovi dokaj
uspeli pKjskusi zdravljenja s pomočjo
gl^be. Tako je v »Drobtinicah« to zelc
slikovito opisal škof A. M. Slomšek:
»Moj rajni dedek so surove klade v
vmograd nosili in v zatilnik tako hudo
bolečino dobili, da jim je raslo divje
meso in so jih morali k šentjurskemu
padarju peljati. Ipavec so bolnika v
gornje prostore peljali, kder je glasovir
stal, katerega dedek še videli in slišali
niso. Rečejo glasovir odpreti in se bol-
niku poleg usesti, pa lepo v igro kijče-
kov gledati ter poslušati ubranih strun
mile glasove. Eno od domačih je'igra-
lo, dokler so Ipavec rano rezali. Huje
ko je rana pod nožem pekla, slabša je
muzika p)o glasoviri tekla. In ko so
ranocelec svoje hudo delo končali, se
dedek še niso naveličali čudne muzike
gledati in poslušati. Radi so doma
otrokom pripovedovali, kako je bilo
hudo deržati, pa tudi veselo poslu-
šati.«
Podobnih primerov je bilo v Franče-
vi praksi še več. Vsekakor ni bilo nič
manj zanimivo takrat, ko so mu pripe-
ljali nekega kmeta, ki mu je bik z ro-
gom hudo razparal trebuh, tako da je
»iz njega izstopilo črevesje.« Franc je
ponesrečenca pazljivo pogledal in
ukazal, naj mu pripravijo čim več to-
ple vode. Potem je bolnika položil na
klop pred vhodom v hišo in odšel v
zgornje nadstropje. Skozi okno je na
bolnikovo črevesje z višine zlival toplo
vodo v tankih curkih. Pravijo, da se je
takrat zgodilo nekaj neverjetnega: po-
nesrečencev trebuh je začel počasi le-
sti nazaj. Na koncu je padar še malo
pomagal, nato pa rano zašil.
Starega padarja pa je najbolj zanimalo
zdravljenje očesnih bolezni. Odšel je
na Dunaj k znanemu očesnemu kirur-
gu Beeru, kjer se je izpopolnjeval na
tem področju. Po vrnitvi v Šentjur je
svoje znanje še dopolnjeval s prouče-
vanjem oči zaklanih živali, ki so mu jih
prinašali okoliški kmetje.
Znana je pripoved o mladem, sle-
pem beraču, ki je po vsej Sloveniji na
goslih opeval svojo nesrečo. Od časa
do časa je prišel tudi v Šentjur in
Franc se je odločil, da ga op>erira. Po-
seg je uspel mimo vseh pričakovanj in
presrečni mladi goslač je nadaljeval
svoj potep, toda od tedaj je opeved ču-
dežne sposobnosti svojega rešitelja.
Zaradi take svojevrstne reklame so za-
čeli bolniki iz vseh strani polniti pa-
darjevo ordinacijo.
(dalje prihodnjič)
GOSTUJE NAMIŠLJENI BOLNIK
v sredo, 15. septembra ob 19.30 bo v celjskem gled^
gostovalo Mestno gledališče ljubljansko z Molierovo ko
dijo »Namišljeni bolnik«, v režiji Mileta Komna. To je^
nje delo vehkega francoskega komediografa, blesteča s^^
na pomanjkljivo in umišljeno znanje takratnih zdravn^^
Če povemo, da igra glavno vlogo Zlatko Sugman, in ^
bomo v drugih vlogah srečali še z Majdo Grbčevo,
Avbljevo, Majo Sugmanovo, Markom Simčičem in drug ,
skratka z ekipo, ki je postavila pod Korunovim vodstvo J
oder popolnoma novega Moliera, srhljivo komično po ^
avtorjevega boja s smrtjo, potem pač ne gre zamuditi
enkratnega gostovanja v Celju.
jg - 9. september 1982
NOVI TEDNIK - stran r^
Cmurek, grajski portal
Stavbna zgpdovina gradu ni raziska-
na, vsekakor pa je stavba v svojem
jedru nastala vsaj že sredi 12. stolet-
ja, ko se omenja plemeniti Burk-
hard. Iz tega časa je ohranjen del
obodnih zidov notranjega gradu z
nekaj linami, dalje dela romanskega
portala (timpanon in relief »Jeze«),
že takrat pa so zanesljivo pozidali
tudi veliki, vsaj štirinadstropni stolp
bergfrid, ki še obvladuje grajsko
silhueto na Merianovi in Vischerjevi
upodobitvi, a so ga o. 1800 obenem s
stražnim stolpom (morda tistim, ka-
terega ostanke smo opazili v pred-
njem traktu) odstranili. O gotskih
prezidavah utrdbe ne vemo praktič-
no ničesar. V ta čas sodi od evident-
nih ohranjenih sestavin le sedanja
kapela, ki je verjetno 1340 zamenjala
prvotno romansko in od katere se je
na zunanji fasadi ohranilo opisano
gotsko okno. Določneje lahko sledi-
lno prezidavam v 16. stoletju. V sre-
do tega stoletja datiramo manjše po-
sege v grajskem jedru, ki jih je opra-
vil mojster Silvester (njegova so pač
vhodna vrata v grajsko jedro), proti
koncu 16. stol. pa je mojster Berto-
jetti že opremil dvorišče z arkadami.
Prezidave v grajskem jedru so se
končale o. 1592, kot priča še v prete-
klem stoletju ohranjena letnica na
dimniku vzhodnega trakta. Kot sa-
f^ostojen poseg štejemo pozidavo
vhodnega trakta, ki ima izrečno for-
tifikacijski značaj. Ta trakt datira
letnica na portalu v leto 1628. Enkrat
v obdobju renesanse je nastala tudi
viteška dvoranajn dvorana v jugoza-
hodnem delu gradu, katere strop je
bil opremljen z alegoričnimi figura-
mi, slikanimi na les. Ker niti obe
dvorani niti leseni strop niso več
ohranjeni, je nadrobnejša datacija
obeh prostorov nemogoča. Poznejše
predelave gradu so se omejile na
manj bistvene posege, vendar je
stavba medtem izgubila dobršen del
svoje zgodovinske pričevalnosti.
Precej škode je zaradi neustreznih
posegov (centralna kurjava z dimni-
kom), pogojenih z njeno sedanjo
funkcijo, doživela tudi v zadnjem ča-
su. Po pripovedovanju domačinov
so 1975 našli tik gradu zidane teme-
lje neke okrogle stavbe, morda pr-
votne grajske kapele ali verjetneje
nekega že zgodaj porušenega stolpa.
Najdbe žal ni nihče dokumentiral.
ČRNCI (Freudenau),
graščina, dvorec
v ravnini ob veliki cesti pri Apa-
čah sredi opuščenega parka. Občina-
Gornja Radgona.
30. marca 1124 je Bernard Span-
heimski potrdil, da je že pred časom
daroval šentpavelskerhu samostanu
pristavo Crnci„- stabulariam cur-
tim Scirmdorf. 1265-1267 se Črnci
omenjajo med strelskimi dvorci,
pozneje pa o dvoru oz. pristavi v
srednjem veku ni več besede. Nekaj
pred 1619 je nadvojvoda Ferdinand
podelil »sedežu (Sitz) Apače pomir-
je. Pri tem gre očitno že za renesanč-
no graščino, kakršno je na svojem
zemljevidu Štajerske 1678 skiciral
Vischer.
Izabela pl. Trautmannsdorf (z Ne-
gove) je 1635 prodala graščino grofu
Ludviku Schvvarzenbergu. 1642 je
njen lastnik Jurij B.Khiessl, nato
njegovi dediči. Nadaljnji lastniki:
1738 Jurij Kr. grof Sturgkh, 1792 Ka-
jetan grof Wildenstein, 1794 Jožefa
grofica Khevenhiiller, 1802 "Vincenc
grof Szapary, 1806 Vajkard grof
Trautmannsdorf, 1818 Karel grof
Sturgkh, 1825 Egidij baron pl. Taxis,
1827 grofica Kunigunda Rosenberg,
1843 njena hčerka grofica Kunigun-
da Platz, 1877 grof Henrik Des Enf-
fans d' Avernas, 1885 Pfandl in
Meinl. Med obema vojnama je bila v
posesti dunajskega veletrgovca Juli-
ja Meinla. Zdaj so v njej stanovanja
in prostori kmetijskega kombinata.
Zgodovina dvorca je pestra. Pr-
votni dvor je v 16. ali zgodnjem 17.
stoletju zamenjala renesančna gra-
ščina, preprosta pravokotna stavba,
obdana z obzidjem, ki je bilo na vo-
galih okrepljeno s stolpiči. Iz arhiv-
skih virov je znanih nekaj podatkov
o dogajanjih v Črncih na začetku 17.
stoletja, ko je imela stavba funkcijo
dvora in je bila podrejena gospošči-
ni v Negovi. 1605 so ne le prezidavah
osrednjo graščinsko stavbo, marveč ■
so preurejali tudi gospodarska po-
slopja in zidali grajsko kapelo. Pri
delih je sodeloval Jurij Carlone,
mojster Pietra Valnegra, deželno-
knežjega dvornega stavbenika v
Gradcu, znanega graditelja gradu
Eggenberg pri Gradcu. V letih 1607
- 1615 je bil pri kamnoseških delih v
Črncih zaposlen Hans Perger, ki je
bil prišel iz Radgone, kot slikar pa je
takrat izpričan Baltazar Merhardt iz
Gradca.
Črnci, pogled na grajsko fasado
36
Prav mladi komunisti, novo sprejeti člani lahko ve-
liko pomagajp pri osmišljanju politične dejavnosti, pri
boju proti pojavom in težnjam prakticizma in brezidej-
nosti. Ker še niso ujetniki starih dejavnih in idejnih
kalupov, lahko postanejo nosilci svežih idej in izvirne
politične prakse... Seveda ne brez trdega dela, ne brez
globljega marksističnega študija, pa tudi ne brez razu-
mnega tveganja.
Sicer pa vsaka faza razvoja, vsako specifično okolje
in vsaka problematika zahtevajo nove premisleke,
nove rešitve. Osmišljanje je trajen proces, ker smisel
postaja nesmisel, ker stare ideje postajajo brezidej-
nost, ker ustrezna praksa degenerira v prakticizem...
Tudi vloge in naloge družbenopolitičnih dejavnikov
danes niso to, kar so bile včeraj, jutri pa se bodo tudi
spremenile.
Tema za premislek: Komunist kot človek, ki v vsa-
kem novem momentu razvoja poskuša dojeti in izraziti
njegovo resnico. Dialektika resničnosti.
30.
KOMUNISTI IN KULT OSEBNOSTI
Kult osebnosti je ena izmed pojavnih oblik odtujitve
na področju političnega življenja in aktivnosti. Komu-
nisti ne smejo in ne morejo sprejeti takšnega kulta, ker
je v nasprotju z njihovo nazorsko marksistično usmeri-
tvijo. Ironija družbenozgodovinskega dogajanja je, da
se je kult osebnosti sila pogosto pojavil prav v druž-
bah, ki gradijo socializem ali pa so v tej graditvi iz tega
ali onega razloga stagnirale.
Kult osebnosti je v marsičem podoben religijskim
kultom, veri v onstransko božanstvo. V določeni meri
je lahko celo nadomestek verskega kulta. Ljudje, ki so
se v takšnih ali drugačnih družbenopohtičnih okolišči-
nah emancipirali od določene cerkve oziroma vere (še
posebej v družbenoekonomsko manj razvitih okoljih),
so neredko pričeli na religiozno emotivni način častiti
svoje voditelje in junake ali institucije, povezane z
njihovo usodo.
Morda kar primer iz naše polpretekle zgodovine.
Gotovo ne v času vojne, pač pa v tistih letih po njej, je
preprosta ljudska umetniška ustvarjalnost spočela
tudi to značilno pesem:
»Ne verujte u Marija,
več u Tiišk i partiju.
Ne verujte u nebesa,
več u Marksa i Engelsa.«
Te besede so porojene iz nravno neoporečnega ljud-
skega izvora, ne pa umetelno zvarjene v birokratskih
propagandnih institucijah. Težko bi -razbrali iz njih
pojav iracionalne vere in avtoritarnosti, ki ju komuni-
sti zavračajo. Gre bržčas le za svojevrstno izražanje
ljudskega zaupanja v sile napredka, revolucije.
Historični materializem pojasnjuje malikovanje po-
membne osebnosti na temelju družbenoekonomskega
odtujevanja. Kolikor večji je poudarek na osebnosti
voditelja, toliko manjša je realna pobuda tistih, ki mu
sledijo. Kult Stalinove osebnosti je bil, naprimer, eno
izmed ideoloških sredstev, ki so vodilnemu privilegi-
ranemu družbenemu sloju služila za to, da je lahko
izkoriščal delovne ljudi, jim odtujevcil rezultate njiho-
vega dela.
Kulta osebnosti torej komui>isti ne odklanjajo pred-
vsem iz doktrinarnih, znanstvenih, filozofskih razlo-
gov, temveč zaradi povsem stvarnih, družbenoeko-
nomskih vzrokov - zaradi gospodarskega ozadja ozi-
roma temelja. Romunisti se tudi zavedajo, da se nima
pomena bojevati proti samemu kultu osebnosti in
znanstveni, idejnovzgojni, razsvetijevalno pedagoški
ali agitacijsko propagandni način. Odpravljati je po-
trebno družbenoekonomske vzroke, ki porajajo kult
osebnosti in druge podobne politične in idejne pojave.
Ce hočemo, da bo izginila senca, moramo odstraniti
predmet, ki jo meče, ali pa prižgati še nove luči...
Ce nekoliko poenostavimo, gre pri primerjanju
marksizma in stsdinističnega revizionizma, kar zadeva
problematiko kulta osebnosti, za naslednje: Stalini-
zem demagoško naglaša kolektiv, množico in razglaša
posarfieznika, posameznega realnega človeka, za pozi-
cijo anarhizma. Demagogija je v tem, da stalinizem
kolektivu, množici takoj »oskrbi« modro vodstvo, ne-
zmotljivega voditelja, ki je realni nosilec vseh pobud,
nekakšno gibalo v trpnem, hromem telesu množice.
Marksizem seveda pomeni prav nasprotno pozicijo:
Posamezni konkretni človek, delavec, ustvarjalec ma-
terialnih in duhovnih dobrin mora postati kar najbolj
svoboden, iniciativen član asociacije proizvajcilcev. Ta
samoupravna asociacija, ki jo koncipirajo marksisti, ni
nobena trpna množica, ki bi potrebovala velikega vo-
ditelja in njegov kult... Brž ko se pojavi takšen kult,
marksisti vedo, da je to pojav, ki predstavlja nepravil-
nost v razmerju do normalnega poteka in razvoja so-
cialistične neposredne samoupravne demokracije
(oblasti ljudstva samega, resnične diktature proleta-
riata).
Ce je komunist marksist, je seveda daleč od tega, da
bi zanikal pomen velikih zgodovinskih osebnosti. Se
dandanes mislimo, da je v bistvu pravilna razlaga
G. V. Plehanova. Proti zgodovinarju Tli. Carlyleu, ki je
sodil, da velike osebnosti delajo zgodovino, gradijo in
podirajo svet, je Plehanov polemiziral s pozicij poudar-
jenega historičnega objektivizma: Res je, da so oseb-
nosti p)omembne, toda nikoli niso odločilne za družbe-
nozgodovinski razvoj.
10. stran - NOVI TEDNIK
Št. 36 - 9. september 193^
GORENJE - TOZD KONDENZATORJI ROGATEC
POSKUS z DOMAČO
SESTA VINO
S tem, ko je bil leta 1976
FKJstavljen obrat Gorenje
v Rogatcu, se je delno iz-
polnila velika želja prebi-
valcev tistih krajev, saj je
v obratu našlo zaposlitev
kar 67 delavcev. Obrat se
je počasi širil, postal je
Gorenjeva temeljna orga-
nizacija z nazivom Kon-
denzatorji in danes zapo-
sluje že 124 delavcev.
Vendar pa so želje prebi-
valcev in delavcev tega
tozda še vedno usmerjene
v to, da bi v naslednjih le-
tih našlo zaposlitev v tem
tozdu še več delavcev, kar
pa je seveda pogojeno z
vlaganji in razširitvijo
proizvodnega programa.
V letošnjem letu se je toz-
du Kondenzatorji priklju-
čil še nov obrat Gorenja v
Bistrici ob Sotli, ki zapo-
sluje 15 delavcev. Tako je
v tem tozdu skupaj zapo-
slenih 139 delavcev.
ZA POTREBE
HLADILNE TEHNIKE
V tozdu Kondenzatorji
v Rogatcu izdelujejo de-
lavci predvsem kondenza-
torje za potrebe hladilne
tehnike, to je hladilnikov,
zamrzovalnih omar in za-
mrzovalnih skrinj. Dnev-
no jih v tem tozdu izdelajo
3000, kar pa je manj, kot je
bilo sprva planirano. Da
bi vendarle izkoristili vse
proizvodne zmogljivosti,
so se zato domenili, da bo-
do izdelovali še nekatere
polizdelke za montažo šte-
dilnikov. Tako izdelujejo
podstavke za štedilnike,
ščitno pločevino in po-
dobno.
V obratu v Bistrici ob
Sotli pa opravljajo delavci
montažo zagonskih rele-
jev in priključnic za hla-
dilniški kompresor.
PROBLEMI Z
OSKRBO
Zaradi tega, ker je bila
proizvodnja tozda Kon-
denzatorji vezana izključ-
viti, ali bi bilo mogoče do-
slej uvoženo sestavino za-
menjati z domačo. Zaen-
krat ugotavljajo, da tanko-
stenske cevi ne ustrezajo
povsem tehničnim prev-
zemnim pogojem, vendar
bodo poskusili z nekateri-
mi tehnološkimi spre-
membami vseeno doseči
željeno kvaliteto končnih
izdelkov.
Podobni poskusi pa te-
čejo tudi v obratu v Bistri-
ci ob Sotli, kjer so delavci
ji v Rogatcu. Zastoji v pro-
izvodnji zaradi motene
oskrbe s potrebnimi se-
stavinami pri montaži
končnih izdelkov namreč
povzročajo precejšen iz-
pad planiranega dohodka
in otežujejo celo osnovno,
kaj šele razširjeno repro-
dukcijo. Zaradi tega se v
tozdu Kondenzatorji zave-
dajo, da je planirana na-
ložba v obrat za izdelavo
izparilcev v Rogatcu ter
postavitev novega obrata
v Bistrici ob Sotli, kjer de-
lavci sedaj delajo v slabih
delovnih pogojih, močno
vprašljiva v tekočem sred-
njeročnem razvojnem ob-
dobju. Kljub vsemu pa se
zavedajo, da morajo tudi
sami mnogokaj prispevati
k boljšim rezultatom go-
spodarjenja in da vprašlji-
vost omenjenih naložb ne
sme biti razlog za to, da ne
bi z vztrajnim in marlji-
vim delom vendarle ure-
sničili začrtane naloge.
gorenje
VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM
ČESTITKE OB PRAZNIKU OBČINE ŠMARJE
PRI JELŠAH
no na uvožene sestavine
za izdelavo končnih izdel-
kov, so v zadnjih dveh le-
tih nastali v njej veliko-
krat zastoji. Problemi z
oskrbo surovin za proiz-
vodnjo sp veliki še danes,
vendar pa se odgovorni
delavci tozda Kondenza-
torji skupaj z ustreznimi
službami sozda Gorenje
trudijo, da bi uvožene ele-
mente ustrezno nadome-
stili z domačimi. To jim
počasi tudi uspeva, ravno-
kar pa v tozdu Kondeza-
torji obdelujejo dvajset
ton tankostenskih cevi
proizvajalca Unisa iz Der-
vente. To je poskusna se-
rija, s katero želijo, ugoto-
V začetku 'montirali za-
gonske releje in priklju-
čnice izključno iz uvože-
nih elementov. Sedaj pa
poskušajo tudi pri njih ne-
katere elemente uvoza na-
domestiti z domačimi, ta-
ko da bi bili do konca leta
vsi montirani izdelki se-
stavljeni iz več kot polovi-
co domačih sestavin.
KAKO BO Z
NAČRTI?
Težki pogoji gospodar-
jenja in padec fizičnega
obsega proizvodnje v ce-
lotni sestavljeni organiza-
ciji Gorenje, se odražajo
tudi v tozdu Kondenzator-
jg - 9. september 1982
NOVI TEDNIK - stran r^
35 LET KORSA IZ ROGAŠKE SLATINE
ZNANJE IN IZKUŠNJE
SO POPELJALE
KORSOVO IME V SVET
Letošnji praznik občine
Šmarje pri Jelšah bodo
skupaj s krajevnim praz-
nikom Rogaške Slatine
delavci Korsa še posebej
slovesno proslavili. Prav
letos namreč praznujejo
35-letnico obstoja in delo-
vanja in se spominjajo na
leta, ko se je organizacija
razvijala iz male skupine
mojstrov, ki so delali oble-
ke po meri, v sodobno
konfekcijsko tovarno s
550 zaposlenimi delavci.
Kors proizvaja danes na
sodoben industrijski na-
čin kakovostne konfekcij-
ske izdelke, ki so na do-
mačem, kot na tujem trži-
šču konkurenčni proiz-
vodom starejših in večjih
proizvajalcev konfekcije.
35 let delovne organiza-
cije Kors Rogaška Slatina
pa poleg jubileja pomeni
še nekaj: pomeni tudi ob-
dobje povojnih prizade-
vanj in naporov družbe
kot celote za obnovo po-
rušene domovine, iskanje
novih družbenoekonom-
skih odnosov na temelju
načel naše revolucije o
drugačnem vrednotenju
dela. delavca in človeka v
tej družbi.
ODLOČBA ZA
KROJAŠKO
PODJETJE
Začetek Korsa je bil tak
kot veliko drugih. Skro-
men, pogojen s starimi na-
pravami in neprimernimi
prostori, vendar pa obar-
van z veliko zagnanosti,
znanja in volje skupinice
delavcev, da bi z lastnim
delom ustvarili sebi in
drugim lepši jutrišnji dan.
19. decembra 1946 je ta-
kratni organ ljudske obla-
sti, Krajevni odbor Roga-
ška Slatina, izdal odločbo
o ustanovitvi Krojaško tr-
govskega podjetja Roga-
ška Slatina. Podjetje je bi-
lo vpisano v sodni register
26. februarja naslednjega,
to je 1947. leta, kar šteje za
uradno letnico nastanka
predhodnika današnje de-
lovne organizacije Kors.
Prve skromne delavni-
ce so bile v sedanjih pro-
storih pošte Rogaška Sla-
tina. Podjetje je imelo mo-
ški in ženski oddelek, de-
' lalo pa je v celoti po naro-
čilu strank. 2e v nasled-
njem letu pa je bila z usta-
novitvijo skupne uprave
obrtnih podjetij dana
osnova za organizacijsko
krepitev podjetja in zame-
tek kasnejše industrijske
proizvodnje konfekcije.
Prehod od dela po naro-
čilu in meri na serijsko
proizvodnjo je prinesel
prvo naročilo večjega šte-
vila raznih oblačil za RK
Slovenije v letu 1949. Leta
1955 pa se je podjetje - s
priključitvijo obrtne kro-
jaške delavnice in s prese-
litvijo v druge prostore -
preimenovalo v krojaško,
podjetje Oblačila.
Temu je sledilo obdobje
oblikovanja proizvodnega
programa in prizadevanj
za bolj organiziran indu-
strijski način proizvodnje.
V iskanju končne podobe
podjetja v organizacij-
skem in programskem po-
gledu, so bili v obdobju
od 1957 do 1968. leta usta-
novljeni obrati konfekcije
v Storah in Rogatcu ter
obrat Tapetništvo v Roga-
ški Slatini. Ekonomske [n
organizacijske zakonitosti
pa so v naslednjih letih
pogojevale odpuščanje
delavcev in ukinitev teh
obratov.
PROSTORI SO DALI
NOV ZAGON
S preselitvijo podjetja v
pra.store adaptirane žage
so bik" dani pogoji za na-
slednji kor^k v razvoju.
Tako je bila 1960. leta uve-
dena druga delovr.a izme-
na in stekel je tudi prvi
tekoči trak v proizvodnji.
Sprejet je bil dolgoročni
razvojni načrt, ki je pred-
videval opustitev usluž-
nostnih del in je bil
usmerjen na težko kon-
fekcijo. Potrebe tržišča in
organizacija dela in indu-
strijski način pa so terjale
širitev podjetja in večanje
števila zaposlenih.
Pogoji dela za 120 delav-
cev, kolikor jih je delalo
po letu 1960 v adaptiranih
prostorih žage, so terjali
nova odpovedovanja s ci-
ljem priti do novih proiz-
vodnih prostorov. Odloči-
tev o izgradnji novih so-
dobnih industrijskih pro-
storov na zdajšnji lokaciji,
pa je bila sprejeta v letu
1963. Pet let pozneje so bi-
li novi proizvodni prostori
dograjeni, kar je omogoči-
lo podvojitev števila zapo-
slenih. V tistem letu je bil
tudi ukinjen obrat v Ro-
gatcu. Poudariti še velja,
da so novi proizvodni pro-
stori omogočili sodobno
organizacijo proizvodnje
in vpeljali moderno te-
hnološko opremo.
Toda že v naslednjih le-
tih so se znova izkazale
potrebe po širitvi proiz-
vodnje. Te potrebe je na-
rekovalo povpraševanje
tržišča po kakovostnih
proizvodih podjetja, ki se
je z novim nazivom Kors
vedno bolj uveljavljalo.
Potrebe po širitvi in veča-
nju proizvodnje pa so na-
rekovale tudi razmere v
občini, kjer je bilo očitno,
da je zaradi gospodarske
nerazvitosti nujno pospe-
.šeno zaposlovanje v indu-
striji. Struktura gospodar-
stva tega območja pa je
kazala zlasti na veliko
možnost zaposlovanja
žena.
Kors se je vključil v ta
prizadevanja in v letu
1973 so bile z dograditvijo
proizvodnih prostorov
zmogljivosti podvojene.
Omogočile so zaposlitev
550 delavcem.
Po letu 1973 so bile v
Korsu opravljene še manj-
še dozidave in zgrajene
klimatske naprave v pro-
izvodnih prostorih. Pred
letom, dni pa je bila do-
končana tudi industrijska
prodajalna v adaptiranih
prostorih bivše hmeljske
sušilnice.
S KAKOVOSTJO V
IZVOZ
Kolektiv in vodstvo
Korsa .sta se ves čas zave-
dala, da mora Kors v svo-
jem razvoju stopati v ko-
rak s časom. Stalna nalož-
bena dejavnost in skrb za
obnovo strojev sta terjali
odpovedovanje pri oseb-
nih dohodkih. Vzporedno
s širitvijo proizvodnje in
posodabljanjem tehnolo-
gije in organizacije proiz-
vodnje se je kolektiv Kor-
sa tudi kadrovsko krepil,
čemur je prispevala
usmerjena kadrovska po-
litika in izobraževanje ob
delu. Tako trenutno dela v
Korsu šest delavcev z vi-
soko, pet delavcev z višjo
in 55 delavcev s srednjo
izobrazbo, kar znaša 12%
vseh zaposlenih.
Sorazmerno mlad ko-
lektiv - povprečna starost
je 29 let - in pretežno šte-
vilo žena - 84% - to dej-
stvo je v Korsu terjalo po-
sebne napore za reševanje
stanovanjskih problemov.
S sredstvi stanovanjskega
sklada je bilo za člane ko-
lektiva zgrajenih 48 stano-
vanj v družbeni lasti, v 191
primerih pa so bili delavci
deležni kreditov za izgrad-
njo lastnih stanovanj.
Poslovna usmeritev
Korsa in njegov proizvod-
ni program je sta vseskozi
usmerjena na izdelavo ka-
kovostnih proizvodov tež-
ke konfekcije po najno-
vejši modi. V zadnjih letih
pa je bil proizvodni pro-
gram delno peusmerjen
tudi na proizvodnjo šport-
nih oblačil. S kvaliteto
svojih proizvodov si je
Kors pridobil zaupanje
kupcev na domačem trži-
šču, uspešno pa je svoje
izdelke plasiral tudi v
izvoz. V obliki storitev in
izdelavnih poslov za ino-
zemske partnerje v Evro-
pi in ZDA je v Korsu an-
gažiranih preko 40% pro-
izvodnih zmogljivosti. Po-
trebe po devizah in seda-
nji plačilno bilančni polo-
žaj naše države terjata ve-
dno večje usmeritve v
izvoz na konvertibilno po-
dročje in kolektiv Korsa
se tega močno zaveda. Z
izkušnjami, znanjem in
strokovnostjo ter primer-
no opremo je sposoben
prevzeti najzahtevnejša
dela. Se veliko več pa je
vredna pripravljenost de-
lavcev, da dogovorjene
naloge realizira v dogo-
vorjenem roku. Tako se je
že velikokrat doslej z do-
datnim nočnim, sobotnim
ali nedeljskim delom izka-
zala odgovornost delav-
cev do izpolnitve sklenje-
nih poslov. Prav v poča-
stitev 35-letnice ustanovi-
tve Korsa je bilo v prete-
klem mesecu organizira-
no tekmovanje proizvod-
nih skupin, da bi na ta na-
čin z večjimi proizvod-
nimi rezultati počastili
svoj delovni jubilej.
ZAHVALA VSEM, KI
SO ORALI LEDINO
Delovna organizacija
Kors je s 550 člani kolekti-
va, ki letno izdelajo
450.000 kosov različnih
konfekcijskih proizvo-
dov, v šmarski občini in
gospodarstvu sploh po-
memben dejavnik. To
tembolj, ker je zrastel v
času, ko so ljudje z obeh
strani Sotle iskali zaposli-
tev bližje svojih domov.
Trdo je bilo delo in boj
tistih, ki so orali ledino, da
bi sebi prislužili boljši kos
kruha in ustvarili mož-
nost za nove zaposlitve.
Komu torej ob jubileju
izreči zahv^o? Saj je v
zgradbah, strojih in proiz-
vodih, ki so ponesli Kor-
sovo ime v svet, delček
vsakega člana kolektiva,
delček slehernikovega
znanja, dela. Zahvala in
priznanje ob 35-letnem ju-
bileju delovne organizaci-
je Kors iz Rogaške Slatine
torej velja prav vsem, ki
so soustvarjali Kors in ki
so zaupali v delo in rezul-
tate tega kolektiva.
DELAVCI DELOVNE ORGANIZACIJE
KORS ROGAŠKA SLATINA ČESTI-
TAJO VSEM DELOVNIM UUDEM IN
OBČANOM ŠMARSKE OBČINE OB
NJIHOVEM PRAZNIKU
12. stran - NOVI TEDNIK
Št. 36 - 9. september 193^
STEKLARNA BORIS KIDRIČ ROGAŠKA SLATINA
DOSEČI NAČRTOVAN IZVOZ
V Steklarni Boris Kidrič v Ro-
gaški Slatini so v primerjavi z
lanskim letom dosegli v prvem
polletju letos za 66,5% več celot-
nega prihodka, kar je za 17,3%
nad planirano rastjo. Ker so se z
enako rastjo kot celotni priho-
dek letos povečala tudi porab-
ljena sredstva, je bil tudi doho-
dek letos za 66,6% večji od lan-
skoletnega v prvem polletju ali
za 23,8% večji od načrtovanega
za ta čas. V Steklarni tudi ugo-
tavljajo, da so delavci v vseh te-
meljnih organizacijah, razen v
tozdih Tehnokristal in Dalmaci-
jakristal, v letošnjem prvem
polletju zares uspešno poslova-
li. To pa hkrati pomeni, da Ste-
klarna že četrto leto zapored do-
sega vedno boljše gospodarske
rezultate, ki so odraz, velikega
izvoza na konvertibilno tržišče,
količinsko večje proizvodnje,
zadovoljive preskrbe s surovi-
nami in reprodukcijskimi mate-
riali in nenazadnje tudi zadovo-
ljive oskrbe z energetskimi viri.
PROIZVODNJA JE VEČJA
V Steklarni se je v primerjavi
z lanskoletno povečala proiz-
vodnja v kosih za 10,3%, v pri-
merjavi s planirano pa je bila
letos večja za 6,9%. Merjena v
kilogramih, pa je bila proizvod-
nja letos za 16,7% večja kot lani
ali za 10% večja od planirane.
Torej več kot zadovoljiv beležijo
v Steklarni povečan fizični ob-
seg proizvodnje.
Tudi v prodaji izdelkov na do-
mačem in tujem tržišču sešteva-
jo v Steklarni velik dinarski po-
rast. To je zlasti odraz narašča-
nja deviznih tečajev glede na di-
nar in povečanja izvoza v tujih
valutah.
Pri vsem povedanem pa v
Steklarni ugotavljajo, da jim
izvoz nekoliko zaostaja za načr-
tovanim. Zaostanek resda ni ve-
lik, kljub temu pa bodo morali
delavci v zadnjih mesecih letoš-
njega leta vložiti velik napor, da
bodo planirani izvoz 8 milijonov
dolarjev tudi uresničili. Na tujih
tržiščih namreč prodaja izdel-
kov rahlo pada, zato so naročni-
ki previdni in naročajo manjše
količine izdelkov, pa še te
sproti.
7 % VEČ ZAPOSLENIH
V steklar ni Boris Kidrič se je
število zaposlenih v letošnjem
letu povečalo za 7% in sicer v
tozdu Osnovna izdelava za 2%, v
tozdu Dodelava za 5%, v tozdu
Kristal za 8%, v tozdu Dekor za
22% in v delovni skupnosti
skupnih služb za 7%. Izračuna-
no po osnovi izplačanih ur se je
tako število zaposlenih letos po-
večalo za 7%. Primerjava števila
zaposlenih na osnovi plačanih
ur s planiranim številom zapo-
slenih kaže, da se načrtovano
število zaposlenih ujema z de-
janskim številom zaposlenih,
saj je indeks za vso delovno or-
ganizacijo 100, medtem ko sta
pod planiranim številom tozda
Osnovna izdelava za en odsto-
tek in tozd Dekor za sedem od-
stotkov. Vse druge temeljne or-
ganizacije in delovna skupnost
skupnih služb pa so nad plani-
rano rastjo zaposlovanja.
MANJ BOLNIŠKIH
IZOSTANKOV
Bolniški izostanki so se v
prvih šestih mesecih letošnjega
leta zmanjšali v domala vseh
tozdih Steklarne v primerjavi z
istim obdobjem lani, povečali
so se le v tozdu Dekor in v tozdu
Servisne dejavnosti. Skupaj so
se bolniški izostanki do 30 dni
zmanjšali na ravni delovne or-
ganizacije za 7,5%. Če pa pri-
merjamo bolniške izostanke z
dela do 30 dni in nad 30 dni
skupaj pa ugotovimo, da so se
letos zmanjšali v tozdu Osnovna
izdelava za 21,6%, v tozdu Dode-
lava za 15,8% in v delovni skup-
nosti skupnih služb za 19,7%.
Ob tem pa so se v tozdu Kristal
povečali za 10,1%, v tozdu De-
kor za 11,5% in v tozdu Servisne
dejavnosti kar za 66,3%.
VEČJI OSEBNI DOHODKI
V steklarni so se osebni do-
hodki delavcev v primerjavi z
lani precej povečali, v povpreč-
ju kar za 40,5%. To povečanje pa
je posledica letošnje dinamike
njihovih izplačil ter njihovega
počasnega naraščanja v lan-
skem prvem polletju. Zato se bo
rast osebnih dohodkov, trdijo v
Steklarni, do konca leta indek-
sno nekoliko zmanjšala.
TUDI STEKLARJI
ČESTITAJO VSEM
DELOVNIM LJUDEM IN
OBČANOM OB PRAZNIKU
Steklarna Boris Kidrič Ro-
gaška Slatina proizvaja ročno
pihane izdelke iz kristalnega
stekla v raznih barvah za po-
trebe gospodinjstva, in za
opremo gostistva, ob tem pa
tudi posebej cenjene izdelke iz
ročno brušenega svinčenega
kristala.
20 LET VITALA
JUBILEJ Z DELOVNO ZMAGO
Ni ravno veliko kolektivov, ki bi zao-
krožene obletnice počastili s tako po-
membno delovno zmago, kot jo bo ob
svoji dvajsetletnici počastil devetdeset
članski kolektiv Slovinovega tozda Vital
iz Mestinja. Jutri bodo namreč v čast
prazniku občine Šmarje pri Jelšah in v
počastitev 20-letnice obstoja v Vitalu slo-
vesno odprli nov obrat za predelavo sa-
dja v matične sokove.
Zametki, iz katerih se je razvil sedanji
tozd Vital, so bili skromni. Zaokroženi
so bili v majhnem obratu v Kostrivnici,
ki je zaposloval le nekaj delavcev, usta-
novitev obrata pa v bistvu izvira iz po-
treb kmetijstva in želje, da bi tudi na
šmarskem področju razvili neke vrste
predelavo sadja. Obrat so si v prvih letih
podajale iz roke v roko različne organiza-
cije, zato se je njegova proizvodnja vsa-
kič prilagajala njihovim potrebam. Tako
so delavci sprva polnili steklenice s so-
kovi, ko so prišli pod okrilje dnige orga-
nizacije, pa že z alkoholnimi pijačami.
Nič bolje se obratu ni godilo tedaj, ko se
je preselil na novo lokacijo v Mestinje,
pa čeprav je tedaj, ko je sodil v okvir
Hmezada, vendarle kciz^o, da bo našel
svojo pravo razvojno pot. A načrti niso
bili izpeljani do konca.
Leta 1974 se je Vital povezal z družino
Slovina. Skupaj z obratom za polnjenje
Coca Cole iz ZaJca je bil povezan v tozd,
ki je imel dva programa: izdelavo gazira-
nih pijač in izdelavo naravnih sadnih so-
kov. A drugi program, ki ga je izvajal
Vital, je bil zapostavljen, saj je bil dohod-
kovno veliko bolj zanimiv žalski obrat,
ki se je zato tudi vse bolj krepil. S tem pa
je bila domala prekinjena vez med Vita-
lom in njegovim kmetijskim zaledjem,
pa čeprav je bil z namenom okrepiti to
vez Vital v resnici ustanovljen.
Pomemben zasuk v Vitalovem razvoju
pomeni leto 1977, ko se je odcepil od
žalske Coca Cole in se organiziral kot
samostojna temeljna organizacija zdru-
ženega dela. Kajti prav s tem so bile
znova sprožene resne razprave o tem,
kakšna naj bo pravzaprav Vitalova raz-
vojna pot. In znova se je izkazalo, da bi
bilo prav stopiti na tisto staro, že ob usta-
novitvi začrtano. Tisto, ki naj razvije Vi-
tal v predelovalca sadja, saj bi ravno ta
pot lahko pomembno vplivala na razvoj
kmetijstva in s tem tudi Vitalu zagotovi-
la dobro surovinsko zaledje. Ravno na
območju šmarske občine so namreč dani
ugodni naravni in klimatski pogoji za
pridelovanje jabolk in jagodičevja, pose-
bej ribeza, ki bi jih Vital s pridom lahko
uporabil v predelavi.
Tako se je izoblikoval razvojni pro-
p-am Vitala, v katerem pa so našle svoj
interes tudi številne Slovinove temeljne
organizacije. Predvideno je namreč bilo,
da bi Vital predeloval sadje v naravne
matične sokove in v sadne koncentrate,
ki pa bi jih Slovinove polnilnice s pri-
dom uporabljale in z njimi nadomestile
tudi del uvoženih surovin. Uresničitev
programa je bila povezana z naložbo in
znatnimi finančnimi sredstvi. A interes
zanjo je bil veiik, zato je Vital dobil med-
narodni kredit zanjo, Slovinove temeljne
organizacije so tudi same združevale
znatna sredstva za izpeljavo investicije.
Toda kljub temu se je zataknilo, ker se je
naložba zavlekla. Nastopile so naložbene
restrikcije in inflacija je močno načela
sredstva, ki so bila namenjena naložbi.
Tako se je moral Vital že med postavitvi-
jo novega obrata odreči tistemu delu, v
katerem bi prideloval naravne sadne
koncentrate.
Jutri torej v. Vitalu odpirajo obrat za
predelavo matičnih sokov, njihovo kon-
centracijo pa bo pogodbeno za Vital
opravljal Tališ iz Maribora. Prav koncen-
trati pa bodo Vital popeljali tudi med
izvoznike. Slovinovo sodelovanje s Coca
Colo bo namreč Vitalu omogočilo proda-
jo precejšnjih količin jabolčnih koncen-
tratov v Ameriko, firmi Schweppes pa
bodo prodajali koncentrate iz jagodičev-
ja. 2e do konca letošnjega leta kanijo v
Vitalu izvoziti 500 ton jabolčnega kon-
centrata, ki ga bodo predelali iz 6000 ton
izključno kmečkih jabolk.
Z zagonom novega obrata za predela-
vo matičnih sokov in ob zmernem raz-
voju finalne proizvodnje, to je polnjenja
sadnih sokov, se Vitalu odpirajo nove
razvojne možnosti. A v tem kolektivu še
zdaleč niso samovšečno obrnjeni zgolj
vase. Zavedajo se namreč, da postajajo
kot predelovalci vse bolj odgovorni tudi
za razvoj kmetijstva in da bodo morali v
prihodnjih letih tudi sami marsikaj stori-
ti za to, da bodo okrepili vezi z bližnjim
zaledjem svoje surovinske baze. Kajti le
takšna razvojna usmeritev jih lahko po-
pelje tudi v prihodnjih letih do novih
delovnih zmag.
★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★
DELAVCI VITALA ŽELIJO OB-
ČANOM IN DELOVNIM LJUDEM
OBILO DELOVNIH USPEHOV IN
ČESTITAJO OB PRAZNIKU OB-
ČINE
★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★
Vital v času postavitve novega obrata za predelavo matičnih sokqy
jg - 9. september 1982
NOVI TEDNIK - stran r^
pOM'BIRO ŠMARJE PRI JELŠAH
NOVA STROJNA
SESTA VINA
podjetje za vzdrževanje
jp gradnjo, Dom-biro
grnarj^ pri Jelšah, je bilo
iistanovljeno leta 1974 iz
bivšega stanovanjskega
podjetja. Tedaj je zaposlo-
valo blizu trideset ljudi,
danes pa se je razvilo v
organizacijo, v kateri je
zaposlenih že 160 delav-
cev. Dom-biro je svojo de-
javnost zaokrožil v dve te-
meljni organizaciji: v tozd
pom, ki je v bistvu podalj-
šek stare dejavnosti in se
ukvarja pretežno z obrtni-
jlcimi deli in inštalacija-
mi, ter tozd Kovinarstvo,
ki je razvil popolnoma no-
vo dejavnost Dom-biroja.
Skupne naloge za obe te-
meljni organizaciji pa
opravljajo delavci delov-
ne skupnosti skupnih
služb.
dom: razširiti
dejavnost
Dejavnost temeljne or-
ganizacije Dom, šmarske-
ga Dom-biroja, je izredno
raznolika, kot jo seveda
terjajo inštalacijska in
druga obrtniška dela. De-
lavci tega tozda opravljajo
krovskokleparska dela,
slikopleskarska in ste-
klarska dela, polagajo ke-
ramične ploščice, izdelu-
jejo pa tudi inštalacije za
toplovode, vodovode in za
prezračevanje. V tej te-
meljni organizaciji je za-
poslenih okoli sto delav-
cev, ki so se svojega dela
večinoma izučili v lastni
organizaciji. Se danes da-
je Dom-biro velik pouda-
rek šolanju lastnega ka-
dra, saj letno izuči še tri-
deset učencev.
Delo delavcev, ki so za-
posleni v tozdu Dom, je
razpredeno domala po
vsej Sloveniji. Ob celjski
regiji pa največ dela pri-
dobijo še v Prekmurju in
na mariborskem ob-
močju.
Kar zadeva dejavnost,
pa je v tozdu Dom v pri-
hodnje ne mislijo bistve-
no menjati. Zaradi velike-
ga povpraševanja po ne-
katerih delih menijo ne-
katere od dejavnosti le
okrepiti in razširiti, pred-
vsem pa to velja za krov-
skokleparska in za inšta-
lacijska dela.
kovinarstvo: nov
proizvod
Obrat kovinarstva se je
v Dom-biroju razvil po-
tem, ko se je odprlo sode-
lovanje z organizacijo
IMP iz Ljubljane leta
1978. V tem obratu so
sprva delali predvsem
opremo za farme prašičev,
danes, ko je kovinarstvo
že organizirano kot samo-
stojna temeljna organiza-
cija, pa v njem razvijajo še
novo proizvodnjo, ki bo
dala zelo iskane izdelke
na jugoslovanskem trži-
šču.
Ob koncu leta 1980 so
namreč v Dom-biroju pri-
čeli skupaj s Fakulteto za
strojništvo v Ljubljani ra-
zvijati določeno vrsto ela-
stičnih veznih elementov.
To je strojna sestavina za
pritrjev^je osi in pesta,
ki jo doslej pri nas še niso
izdelovali. Fakulteta je pri
razvoju novega strojnega
elementa opravila po-
membno delo, saj je nare-
dila večino meritev in iz-
delala tudi strokovno oce-
no samega elementa. V
tozdu Kovinarstvo so do-
slej razvili proizvodnjo
novega elementa v dimen-
zijah 0 40 in 0 450 mili-
metrov, redna proizvod-
nja in prodaja novega pro-
izvoda pa je stekla že v
juniju letos. V Dom-biroju
menijo, da bo tozd Kovi-
narstvo, ki sedaj zaposluje
štirideset delavcev in
ustvarja do 60 milijonov
letnega prihodka, v pri-
hodnje - zaradi uspešnega
plasmaja novega proiz-
voda - dosegal tudi do 120
milijonov prihodka na
leto.
V tozdu Kovinarstvo pa
bodo še naprej izdelovali
tudi opremo za farme pra-
šičev, pri čemer uspešno
sodelujejo s poslovno
skupnostjo Farmin in
skupaj z njimi razvijajo to
proizvodnjo.
DELAVCI DOM-BIROJA SE PRIDRUŽUJEJO
ČESTITKAM OB PRAZNIKU OBČINE ŠMARJE
PRI JELŠAH
OBRA T TT PREBOLD V PRISTA VI
VSE NOGA VICE
ZA IZVOZ
Bojda ni bilo v Pristavi takega veselja
kot pred dvema letoma, ko je ravno na
praznik občine Šmarje pri Jelšah Tek-
stilna tovarna Prebold odprla v tem kra-
ju svoj obrat. V njem je našlo zaposlitev
44 krajanov, pretežno seveda žensk, saj
v obratu dodelujejo in pakirajo hlačne
nogavice, ki gredo v celoti v izvoz. Tre-
nutno dodelujejo v Pristavi hlačne no-
gavice za firmo Kunert iz Zvezne repu-
blike Nemčije, dnevno pa jih dodelajo
17 do 18 tisoč komadov. V obratu sami
opravijo tudi kontrolo dodelanih noga-
vic in izdelke klasirajo v prvi, drugi in
tretji kakovostni razred. Da lahko dose-
žejo proizvodni plan, mora vsaka šivilja
v tem obratu dnevno izdelati 750 hlač-
nih nogavic z všitkom.
V pristavškem obratu Tekstilne tovar-
ne Prebold pa skupaj z delavci matične
tovarne razmišljajo tudi o manjših razši-
ritvah proizvodnih in skladiščnih zmog-
ljivosti. Le-te naj bi omogočile še dodat-
ne zaposlitve, tako da bi bilo do konca
leta 1985 v tem obratu zaposlenih blizu
60 ljudi.
DELAVCI OBRATA TEKSTILNE TOVARNE IZ PRISTAVE SE
PRIDRUŽUJEJO ČESTITKAM OB ŠMARSKEM OBČINSKEM
PRAZNIKU
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA
z NAPORI DO DEVIZ
Delavci Zdravilišča iz
Rogaške Slatine so v
prvem polletju letošnjega
leta dobro poslovali. Sku-
paj so dosegli 380 milijo-
nov dinarjev celotnega
prihodka, kar pomeni
30% več kot lani, dohodka
pa so ustvarili za 147 in
pol milijona dinarjev, kar
zaradi nesorazmernega
povečanja stroškov pome-
ni le 24% več kot lani.
manj tujcev,
ugoden izvoz
vode
Poslovni rezultati pa so
od ene do druge temeljne
organizacije Zdravilišča
dokaj različni. Iz lijih je
razbrati, da se je z največ-
jimi težavami v preteklih
mesecih otepala temeljna
organizacija Zdraviliška
dejavnost. Vzroke zanje je
iskati v omejitvah pri
družbenih plačnikih zdra-
viliškega zdravljenja, pa v
prekoračitvi dogovorje-
nih cen, v nihanju nočitev
gostov iz tujine in v neza-
nesljivih napovedih izva-
jalcev gradtenih del pri
hotelu Sava o tem, kdaj
bo objekt končan. Najbolj
seveda vznemirja podatek
o nihanju števila gostov iz
tujine, posebej zato, ker je
njihov obisk v prvih me-
secih obetavno porastel.
Vzrok za padec obiska pa
v tozdu Zdraviliška dejav-
nost iščejo v predčasnih
odhodih tujcev in v odpo-
vedih rezervacij zaradi ne-
mira in hrupa, ki sta na-
stajala na gradbišču hote-
la Sava. Omeniti velja tudi
to, da zaradi nezanesljive-
ga datuma o pričetku
obratovanja novega hote-
la Sava tuje agencije tega
sodobnega hotelskega ob-
jekta niso upoštevale v
svojih programih, kar je
pripeljalo le do minimal-
nih rezervacij za ta hotel.
To pa lahko posledično
povzroči porast stroškov,
padec proizvodnosti dela
in celo nižjo rast osebnih
dohodkov. Kljub vsemu
pa delavci tozda Zdravili-
ška dejavnost niso črno-
gledi in menijo, da je mo-
goče do konca leta še veli-
ko storiti. Obisk gostov je
v prvem mesecu obrato-
vanja hotela Sava kar za-
dovoljiv, v naslednjih me-
secih pa si obetajo tudi
porast števila domačih go-
stov, še posebej, ker bo v
mesecu septembru in ok-
tobru velj^ zanje 10% po-
pust na storitve.
V temeljni organizaciji
Polnilnica po šestih mese-
cih poslovanja v letoš-
njem letu ugotavljajo, da
so dosegli planske cilje. V
tem času so napolnili več
kot 16 milijonov steklenic
mineralne vode, kar je 4%
Nov hotel Sava ima 332postelj, recepcijo, skupno restavracijo in primerne klubske
prostore, pdvezah'pa je tudi s hotelom Park in z Zagrebškim domom
več, kot so planirali in do-
bre tri milijone steklenic
TVimvita, kar je za 10%
več, kot so planirali. Tudi
prodaja mineralne vode in
Trimvita je ugodna: prve
pijače so prodali za 3%
več, kot so planirali, dru-
ge pa 6% več. Ob tem ve-
lja še posebej izpostaviti
izvoz mineralne vode, ki
je sicer še nekoliko pod
planom, a je kljub temu za
3% večji od lanskega v
istem času. V tozdu Pol-
nilnica pa so v letošnjih
šestih mesecih prodali še
nekaj manj kot dva milijo-
na kilogramov plina COg,
kar je 12% več, kot so pla-
nirali in 26% več, kot je
bilo to lani.
Tudi v temeljni organi-
zaciji Vzdrževalna dejav-
nost, ki združuje delavce
iz enot kotlarne, parka,
kovinarstva, pralnice,
PTT, vrtnarije, cvetličar-
ne, servisne službe in
odvoza smeti, so letos do-
bro poslovali. Posebej
ugodni so podatki o bolni-
ških izostankih njihovih
delavcev, ki so se letos
zmanjšali kar za 18%. De-
lavci te temeljne organiza-
cije pričakujejo, da bodo
ugodne poslovne rezulta-
te dosegli tudi ob koncu
leta.
Tudi v delovni skupno-
sti skupnih služb so bila
realizirana sredstva za
obračun dela dohodka, ki
ga temeljne organizacije
združujejo zanje in ki so
dogovorjena z letnim pla-
nom.
z napori do deviz
V širši družbeni skup-
nosti opredeljeni cilji po
povečanju izvoza in v ok-
viru tega vrsta nalog, ki
zadevajo delovne organi-
zacije s področja turizma,
so po svoje le potrditev
pravilne usmeritve Zdra-
vilišča Rogaška Slatina.
Kajti te naloge so v načr-
tih in delu Zdravilišča že
dolgo prisotne in še pose-
bej izpostaljene v progra-
mu uvajanja novega hote-
la Sava.
V	Zdravilišču so že z do-
sedanjim delom uspeli, da
tretjino hotelskih zmoglji-
vosti zasedajo tuji gostje,
predvsem iz Avstrije, Ita-
lije 'in Nemčije. Z iztrž-
kom deviz pa odplačujejo
inozemsko posojilo, ki je
bilo porabljeno pri izgrad-
nji hotela Sava, izvršujejo
pa tudi obveznosti do
kranjske Save, ki je sovla-
gala v ta hotel. Ob tem pa
zagotavljajo še redno
oskrbo repromateriala za
proizvodnjo v Polnilruci
in nujno dobavo opreme
iz uvoza.
V	letošnjem letu so na-
črtovali v Zdravilišču
137,170.000 dinarjev de-
viznega priliva, kar je 50%
več kot lani, ob tem pa le
14,896.000 dinarjev uvoza.
Planiran obseg deviznega
priliva pa bi bilo mogoče
doseči ob načrtovanih sto
tisočih nočitvah tujih go-
stov in ob planiranem
izvozu nekaj manj kot dva
in pol milijona steklenic
Donata. Vendar pa v
Zdravilišču po šestih me-
secih p>oslovanja ugotav-
ljajo, da bodo planiran ob-
seg sicer dosegli, a njegov
devizni učinek ne bo tak-
šen, kot so planirali. Sko-
raj polovico storitev so na-
mreč tujci plačali z di-
nai-ji.
ISKRENE ČESTITKE OB PRAZNIKU
OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH
14. stran - NOVI TEDNIK
Št. 36 - 9. september 193^
ATOMSKE TOPLICE
OD LESENEGA
BAZENA DO HOTELA
9. septembra 1966,. rav-
no na praznik občine
Šmarje pri Jelšah, so bile
v upravljanju Turistične-
ga društva iz Podčetrtka
uradno odprte Atomske
Toplice. Toda kakšne?!
Vsega skupaj je bilo toplic
za en sam .lesen bazen, ki
so ga s prostovoljnim de-
lom zgradili domačini, ob
njem pa je stala še mala,
lesena baraka. Za bazen je
skrbel en sam delavec,
vstopnina zanj pa je bila
tedaj okfogla - dinar.
Ljudje pa so se radi ko-
pali tudi v tistem, starem,
lesenem bazenu. Zato so
ob njem leta 1968 postavi-
li še dve leseni baraki, v
katerih so bile slačilnice
in garderobe, okoliški go-
stinci pa so zaslutili lep
prihodek od kopaliških
gostov in popestrili svojo
ponudbo. Število obisko-
valcev Atomskih Toplic je
iz leta v leto naraščalo in
kmalu je bilo jasno, da
prostovoljno delo članov
Turističnega društva ne
bo več kos nalogam. Tre-
ba je bilo poiskati organi-
zacijo, ki bi prevzela tudi
gospodarsko odgovornost
za nadaljnji razvoj Atom-
skih Toplic. To se je zgo-
dilo decembra 1971, ko so
Atomske Toplice prešle
pod okrilje Podjetja za tu-
rizem, transport in gostin-
stvo (TTG) pri slovenskih
železnicah v Ljubljani.
Organizacijska poveza-
va s TTG je bila v bistvu
prelomnica za nadaljnji
razvoj Atomskih Toplic.
Kmalu je namreč prevla-
dalo spoznanje, da je raz-
voj Toplic mogoč le ob iz-
gradnji določenih kopali-
ških, gostinskih in preno-
čitvenih zmogljivosti.
TTG je tako že leta 1972
zgradil manjši plastičen
bazen in restavracijo,
kmalu zatem pa že hospi-
talni oddelek in prostore
za zdravstveno osebje, ki
je delalo pod vodstvom
Kliničnega centra iz Ljub-
ljane. A izkazalo se je, da
ponudba Toplic tudi s
tem ni zadovoljiva, zato je
bila leta 1976 pričeta iz-
gradnja hotela Atomske
Toplice. Hotel, ki je B ka-
tegorije in ima 234 ležišč,
je bil dograjen leta 1978,
poudariti pa velja, da vse-
skozi posluje uspešno, saj
je letna izkoriščenost pre-
nočitvenih zmogljivosti
preko 95%. Leta 1979 so
Atomske Toplice postale
tudi priznano slovensko
naravno zdravilišče.
Prizadevanja kolektiva,
da bi ponudbo Atomskih
Toplic še izboljšali, pa s
tem še zdaleč niso bila
končana. Lani so namreč
pričeli obnavljati stari del
Atomskih Toplic, dela pa
so bila zaključena do za-
četka letošnje kopalne se-
zone. Tako je bilo urejeno
kopališče z olimpijskim,
otroškim in dvema pokri-
tima bazenoma, povečan
kamp, zgrajena, so bila
manjša športna igrišča in
uredili so tudi okolico ko-
pališča. Pri tem velja izpo-
staviti tudi delež kolekti-
va pri urejanju okolice ko-
pališča in hotela.
A razvojni načrti 110-
članskega kolektiva
Atomskih Toplic iz Pod-
četrtka s tem še zdaleč ni-
so uresničeni. V srednje-
ročni program razvoja so
namreč zapisali, da bodo
v letu 1984 pričeli graditi
nov hospitalno-terapevt-
ski objekt, ki bo imel 300
ležišč in več drugih na-
menskih prostorov. Grad-
njo pa bodo lahko realizi-
rali le ob pomoči matične
organizacije, TTG-ja iz
Ljubljane. Ob tem želijo v
Atomskih Toplicah še več
storiti tudi za izvenpen-
zionsko ponudbo in za
boljše počutje gostov. V ta
narrien bodo v sodelova-
nju s podčetrškimi orga-
nizacijami uredili več peš
poti in jih opisali v ličnih
brošuricah, ob hotelu
Atomske Toplice pa želijo
zgraditi tudi lep športni
park. Pomembno nalogo
pa so si zastavili tudi v
zvezi z nadaljnjimi razi-
skovanji učinkov termal-
ne vode. Zato so se pove-
zali z uglednimi strokov-
njaki, ki bodo do konca
leta 1983 ugotavljali, kako
termalna voda učinkuje
na kožne bolezni in bolez-
ni ožilja. Ob tej pa so si
zastavili kot raziskovalno
nalogo tudi odkrivanje to-
plejših izvorov termalne
vode. Dodatno vrtino to- j
ple vode bi namreč lahko >
s pridom uporabljali za \
ogrevanje.	^
Šestnajst let je torej mi-
nilo od tedaj, ko so bile s ^
prostovoljnim delom pri- i
zadevnih krajanov Podče-
trtka rojene danes ugle-
dne in priznane Atomske
Toplice. Zato je ta obletni-
ca in pa praznik tudi pri-
ložnost za zahvalo vsem
tistim, ki so se po svojih
močeh trudili, da so
Atomske Toplice nastale
in se razvile v pomembno
slovensko zdravilišče, ki
ga radi obiskujejo tako
domači, kot tudi tuji
gostje.
VSI DELAVCI TTG-ATOMSKE TOPLICE POD-
ČETRTEK ŽELIJO DELOVNIM LJUDEM IN OB-
ČANOM ŠMARSKE OBČINE OB PRAZNIKU
VSE NAJBOLJŠE IN SE PRIPOROČAJO
Ko so prišli na Hrvaško, je bila šega, da so
splavarja, ki je bil prvič tam, krstili (dobil je
botra in botrco), in sicer tako, da so ga polili
z vinom. In na slavonski meji so novinca s
trto pretepli v spomin na prvo vožnjo v
Slavonijo.
Splave sp prodajali zlasti v »Sisku, Gradi-
ški, Brodu in Mitrovicah prav lahko in za
dober dobiček... Slavoncem in Turkom«.
V pričujočem viru ni omenjena lesna trgo-
vina za vojaške potrebe, ki je bila takrat po
vsem videzu zvečine že v zatonu. Se boljša
kakor na Savi je bila lesna kupčija na Dona-
vi: "kdor pa še več dobička želi, gre v Pan-
čevo in Palanko«. L. 1854 je šel Rečičan
Praznik prvi od Savinjčanov v Oršovo.
Splavarska trgovina je dajala - lepe denar-
je«; deloma so z zaslužkom od te trgovine
kupovali na Hrvaškem vino in žito in ga
vozili domov.
Splavarske vožnje in kupčije, kakor so
tukaj povzete za sredo 19. stoletja, so neo-
gibno vplivale na ljudi, ki so se ukvarjali s
to dejavnostjo. L. 1865 je izpričano, da je v
savinjskih splavarskih krajih le malo fan-
tov in mož, ki ne bi bili vedeli, »kakšen je
Zagreb, Sisek, Mitrovice, Beligrad itd.«, ne
bi govorili ali vsaj razumeli srbohrvaščine,
ne bi videli Turkov in Turkinj in ne bi
kadili tobaka. Opisane vožnje so savinj-
skim splavarjem močno razširile zemljepi-
sno obzorje, in sicer do te meje, kakršno ni
bilo v oni dobi na slovenskem podeželju pri
večjem številu ljudi nikjer (razen pri drav-
skih splavarjih). Prav tako so bili takrat
savinjski splavarji poleg dravskih splavar-
jev (in odsluženih vojakov) edini primer na
slovenskem podeželju, ko je večje število
ljudi govorilo ali razumelo poleg slovenske-
ga kak drug jezik. V tistem času so bili
savinjski (in dravski) splavarji tudi edini na
Slovenskem, ki so znali mimo zelo redkih
izobražencev (bolje ali slabše) govoriti sr-
bohrvaški. In splavarske vožnje so prav ta-
ko vplivale na uvajanje ali pospeševanje
kajenja v zgornji Savinjski dolini in Za-
dretju.
Nadalje je splavarjenje pripomoglo k več-
ji porabi vina in žganja, s tem pa tudi k
številu pretepov ipd. Takšno stanje je v
navedenem viru razloženo s tem, da spoz-
navajo splavarji na svojih vožnjah »nespo-
dobnosti« drugih krajev in jih »presajajo
domov«, tako da žganje in razne igre niso
»neznane reči«. Do kakšne meje so vplivale
splavarske vožnje na pitje žganja in uvaja-
nje raznih iger, se sicer ne da presoditi,
vsekakor pa so splavarske vožnje vplivale
na to, da so pili splavarji vino in žganje tudi
doma. Glede na to, da so bile razmere na
vožnji sredi in v drugi polovici 19. stoletja
in pa v 20. stoletju skorajda v vseh pogledih
enake ali zelo podobne, smemo sklepati, da
je bilo v vsej tej dobi tudi uživanje vina na
vožnji enako ali zelo podobno. O pitju vil
spričuje ohranjeno ustno izročilo za 20. st
letje, da so splavarji od Rugvice naprej, !
splavu, lahko pili vina, kolikor so hoteli;
bistvu je bilo prav tako od Celja naprej,!
so se zavoljo okrepčila ustavljali v gost
nah (in ko še niso porabljali živeža, ki so|
peljali s seboj od doma).
Ohranjeno ustno izročilo hkrati sporoi
da je bilo takšnapbilno uživanje vina nujn
potrebno, saj sicer splavarji ne bi bili znv
govali svojega dela, zlasti ne spomladi'
jeseni, ko je bila voda zelo mrzla in so bi
malone zmerom do pasu premočeni. Dal
moralo obilno pitje na splavu priti marših
teremu splavarju v teku let v navado, ki i
je nadaljevala tudi še doma, se razume®
mo po sebi. Podobno je to razložil ti*
navedeni vir, ki je sodil, da je šlo obil'j
pitje vina v tem primeru na rovaš
napornega splavarskega dela« kakor ti*
na rovaš zimskega gozdnega dela in plavv
nja. Nakazane razmere so bile v splavarsK*
krajih splošne.	,
Kako so zmerom daljše splavarske
nje in donosne lesne kupčije sredi in v
gi polovici 19. stoletja, ki so nadaljeval^'
razširjale prejšnje izročilo, tedaj vplivale"
vrednotenje te dejavnosti, spričujejo zad^^
ne označbe v matičnih knjigah. Z a^^.
četrtino 19. stoletja postaja namreč v
nih knjigah pogostnejša označba splava^
splavarski gospodar ali trgovec (kot tern^
na označba ali kot dopolnilna označba
pin kmet«, "kočar« in "najemnik« )- ^
pravi, da sta bila takrat splavarsko dej^^
splavarska trgovina tako pomembna,
temu ustrezno imeli marsikdaj za prin^^^Ju
zapisati v matične knjige zadevno ozna^
kot poklic ali poglavitni vir dohodkov. ,,
da to so bili na splošno redkejši prirnef'^
matičnih knjigah je v poglavitnem pr^^..
dovalo označevanje po stanju zemljišk^^
sesti.) V zvezi s tem so matične knjiga ^jj
poučen vir, ko spričujejo, da so se ukvaf^
s splavarskim delom tako kmetje kakCj
čarji in najemniki, medtem ko je bila sH
varska trgovina praviloma torišče krri®
Splavljanje splavov na Ljubnem (tredeseta leta)
jg - 9. september 1982
NOVI TEDNIK - stran r^
eUUČARUA NA
OLTEH
letošnjem vročem polet-
je dnevno časopisje obja-
i]o novico o zapori smučar-
;.gga turističnega centra
vjte nad Mozirjem. Novica
J vzburila duhove v krogih
;piučanev celjske regije, ki
^niočno navezani na upora-
^ smučišč na Golteh. Po-
lovno se vodijo razprave o
j^sobnostih upravljalcev
Ifužbenih sredstev turistič-
jjfi objektov in mečejo slabo
na našo celotno turistič-
^ ponudbo v zimskem turi-
.^u. Ali je rezultat vseh pri-
jdevanj na Golteh le tepta-
le snega, zabit v gorsko
preko? Je res kriv samo si-
leni zagotavljanja sredstev,
ji pa je nekaj krivde tudi v
fganizaciji dela, odnosu do
Iružbenih sredstev in stro-
;ovni sposobnosti?
Bojimo se, da je ubrana
smer le linija najmanjšega
Kipora, ko sprejmeš odloči-
tev o konzervaciji objektov,
iibi naj oživeli, ko bo »bog
dai^.
Kot uporabniki zahtevamo
jdgovor o vzrokih za nastalo
Btuacijo in tudi o srednje-
jjčnih načrtih upravljalca
Solt. Menimo, da tudi sicer
a primer zahteva širšo
obravnavo. SD TOPER
ZVONIMIR MIRT,
ACO TURNSEK
[REDNIŠTVO:
Hvala za pismo, ki opo-
»ja na problem letošnje
zimske sezone na Golteh.
Vprašanje je aktualno, še
tembolj, ker večletne im-
provizacije in »krpanja« na
Golteh niso dali nikakršnih
rezultatov. Toda, podobno
kot večina smučarjev na
Celjskem trdimo v uredniš-
tvu, da Golte niso zavožena
investicija, marveč da s sla-
bim upravljanjem in našo
nezmožnostjo, da ta pro-
blem uredimo in slednjič z
dokončanjem centra na
Golteh dobimo pravo re-
kreacijsko središče, to šele
postajajo. Spomladi se je
javno veliko šušljajo o tem,
da bo Golte pod določenimi
pogoji prevzel SOZD Mer*.
Pogoji niso bili izpolnjeni
Zdaj, na pragu jeseni, znova
slišimo šušljanja, da Golte
vendarle ne bodo zaprte in
da večina občin celjskega
območja išče skupne poti
reševanja še ene sezone. Pa
spet, baje, ob nepopolnih re-
šitvah. V uredništvu ne ver-
jamemo preveč, da bo na za-
stavljena vprašanja, uprav-
Ijalec Golt odgovoril. Ven-
dar obljubljamo, da bomo
za odgovor poskrbeli sami -
s temeljito in kritično re-
portažo v številki, ki bo iz-
šla 23. septembra.
ŠE O POZNIH
ODGOVORIH
v Novem tedniku ste 5. 8.
priobčili odgovor celjskega Izlet-
nika, v katerem predstavnik po-
jasnjujfe, zakaj sem več kot dve
leti čakal na odgovor na vpraša-
nja, poslana Izletniku 18. 7. 1980.
Z vsebino pojasnila se ne morem
strinjati.
Najprej me je močno zbodla tr-
ditev, da moje priporočeno pi-
smo z dne 18.7.1980, naslovljeno
na direktorja poslovne enote, ni
nikjer evidentirano, kar pomeni,
da ga niso prejeli. To me kot nek-
danjega upravnega uslužbenca,
ki mu je poslovanje dobro znano,
potrjuje v prepričanju, da tovrst-
na evidenca pri Izletniku ni naj-
boljša. Ce pa pisma recimo le ni-
so dobili, bi se lahko pri meni
pismeno pozanimali, da bi jijn
obrazložil zadevo, saj sem dva-
krat urgiral za odgovor na vpra-
šanja.
Trditev, da avtobusi za smer
Celje - Mozirje v Petrovčah ne
morejo ustavljati, ker so že pre-
polni in veljavni predpisi ne do-
voljujejo dodatnih potnikov, tudi
ne bo držala. Predpisi so mi zna-
ni in če bi bili v avtobusu vsi
sedeži za.sedeni, bi to razumel.
Vendar sem dobro opazil, da je
bilo v dneh, ko sem se hotel pe-
ljati s tem avtobusom, še precej
prostih sedežev. Podobno ugo-
tavljam za nekatere lokalne avto-
buse. Pa tudi avtobusa za smer
Velenje-Soštanj in Vransko na
itajališču obstaneta, le avto-
-s za Mozirje jo »reže« mimo.
Ce bi pa bilo res, da je avtobus za
zgornjo Savinjsko dolino poln,
ne bi smel obstati niti v Žalcu!
Ustavim naj se še pri obrob-
nem vprašanju. Ko sem 10. 7.
1980 pri planinskem domu v Lo-
garski dolini vstopil v avtobus,
24. 11. 1980 pa v Braslovčah, mi
je sprevodnik, ko sem hotel pla-
čati vozovnico do Petrovč, pre-
prosto odgovoril, da tam avtobus
ne stoji. Po voznem redu pa bi
moral, kar sem sprevodniku tudi
pojasnil. Sprašujem, zakaj avto-
bus v Petrovčah ne stoji. Ne bi
mu bilo treba sprejemati dodat-
nih potnikov. Tako sem se moral
obakrat poslužiti še dodatnega
lokalnega avtobusa in plačati do-
datno vozovruco.
Dolgo sem se obotavljal, ali naj
po brezuspešnih dopisih Izletni-
ku o tej zadevi sploh še kaj pi-
šem. Ker pa sem v svoji naivnosti
menil, da bo vodstvo podjetja,
vozno osebje na opisane po-
manjkljivosti le opozorilo, sem
se odločil za tak svoj korak. Po
dobrih dveh letih sem tako s po-
močjo vašega glasila le dobil od-
govor. A kaj sem s svojim dobro-
namernim pis£injem dosegel?
Dodam naj le še, da tudi od pro-
metnega inšpektorja pri SO Celje
obljubljenega pojasnila nisem
dobil.	VLADIMIR KOS
Arja vas, Petrovče
UREDNIŠTVO:
Izletnik vam je na zastavljeno
vprašanje odogovoril, tako da
lahko upamo le še, da bo ob da-
nes objavljenih dodatnih poja-
snilih, ki zadevajo vprašanju
ustavljanja avtobusa za Mozirje
v Petrovčah svoj odgovor še do-
polnil. Prav tako pa si želimo,
da bi slednjič le dobili ustrezno
pojasnilo inšpektorja za pro-
met, ki mu je Izletnik odstopil
vašo pritožbo. Nedvomno pa
drži eno: namreč, da je vozni red
neke vrste zakonik za vse pre-
voznike in da bi se ga brezpogoj-
no morali držati. Če je že posta-
jališče v Petrovčah po sodbi
Izletnika odveč, bi ga morali
ukiniti tudi v voznem redu, po
katerem se večina uporabnikov
javnih prevoznih sredstev rav-
na. Saj prav tem je vozni red
tudi namenjen.
PRODAJANA
TRŽNICI NI
POŠTENA
Na celjski tržnici je dolga vrsta
stojnic, založenih pretežno s sa-
djem vseh vrst. Na policah teh
stojnic je spredaj razstavljeno, le-
po, zrelo, zdravo in okusno sadje.
A kaj pomaga, to je le za reklamo.
Prodajalci dajejo potrošnikom
sadje, ki je že prej pripravljeno za
stojnico in ki je manjvredno, na-
četo, nezrelo, večkrat nagnito.
Prodajalci takšne vrste sadja na-
glo spustijo v vrečke. Kupci tako
šele doma opazijo, da niso dobili
blaga, kakršnega so želeli in ka-
kršno je razstavljeno, temveč
manjvredno. Tu bi morala tržna
inšpekcija napraviti red z odred-
bo prodajalcem, da prodajajo le
blago, kakršnega imajo razstav-
ljenega na policah. Sadje je dra-
go, zato naj ga prodajajo pošteno.
Tisto sadje pa, ki ga imajo proda-
jalci za stojnicami, pa naj proda-
jajo po znižanih cenah, kot manj-
vredno blago, kakor to delajo v
trgovinah.
UREDNIŠTVO:
Se strinjamo, saj je res velika
krivica, da kupci na tržnici ku-
pujejo in plačujejo lepo, zdravo
sadje, dobijo pa pogosto manj-
vrednega. Tržno inšpekcijo pro-
simo, da pojasni, kako je s tem,
in ali je stanje v smislu podane-
ga predloga mogoče vzpostavi-
ti. Svoje tukaj bi bržkone lahko
opravila tudi tržnica sama, ozi-
roma njeni predstavniki.
KINO VOJNIK
v kinodvoram v Vojniku bodo predvajali v nedeljo, 12.
septembra ob 17. in 19.30 uri francoski film Zadnji metro.
KINO ŠMARJE
v kinodvorani v Šmarju bodo predvajali danes ob 20. uri za
četrtkov filmski abonma slovensko dramo Deseti brat. Jutri
bosta dve predstavi. Ob 16. uri za predšolske in šolske otroke
ameriška risanka Tom v skok - Jerry v jok, ob 20. uri pa
ameriško-nemško dramo Luping. V soboto, 11. 9. bo ob 20. uri
na sporedu ponovitev slovenske drame Deseti brat, v nedeljo,
12. 9. ob 18. uri pa ameriški znanstveno-fantastični film Buck
Rogers - junak vesolja. Prihodnjo sredo ob 20. uri pa bodo
predvajali italijansko-špansko erotično komedijo Pamango -
sadež ljubezni.
GALERIJA MOZIRJE
Zveza kulturnih organizacij občine Mozirje organizira raz-
stavo slikarskih del akademskega slikarja Božidarja Kovače-
viča. Razstavo bodo odprli jutri ob 18. uri v galeriji Mozirje.
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA
v dvorani zdraviliškega doma v Rogaški Slatini bo jutri, v
petek ob 19.30 uri, modna revija DO Kors iz Rogaške Slatine.
Po reviji bo zabavna prireditev, ki jo bo vodil Marjan Kralj,
nastopal pa bo pevec Ivo Mojzer ob spremljavi ansambla Kri-
stali.
RAZSTAVNI SALON ROGAŠKA SLATINA
v razstavnem salonu v Rogaški Slatini bo jutri ob 18.30 uri
otvoritev razstave z riaslovom Muzej revolucije. V kulturnem
programu ob otvoritvi razstave se bo predstavil Dare Ulciga z
monodramo Toneta Partljiča Nekoč in danes.
SLOVENSKO UUDSKO GLEDALIŠČE
CELJE
Sobota, 11. sept. ob 19.30: Peter Ustinov: LJUBEZEN ŠTI-
RIH POLKOVNIKOV. Gostuje KUD Zarja Trnovlje.
SREDA, 15. sept. ob 19.30: Moliere; NAMIŠLJENI BOI^
NIK. Izven. Gostuje Mestno gledališče ljubljansko.
LETALIŠČE LEVEČ
Na letališču v Levcu bo v soboto, 11. septembra ob 13. uri
letalski piknik. V okviru prireditve bo tudi program akrobat-
skega letenja, za zabavo pa bo skrbel ansambel Jožeta Rusa s
pevko Ditko Haberl.
KLUB KULTURNIH DELAVCEV CEUE
Slavistično društvo Celje in Klub kulturnih delavcev Ivan
Cankar iz Celja organizirata 18. septembra literarno in kultur-
nozgodovinsko ekskurzijo v Dravsko dolino in obrobje. Ek-
skurzijo bo vodila prof. Božena Orožen, ki do jutri, 10. septem-
bra, zbirala tudi prijave.
BOHOR LESNA OPREMA MESTINJE
ZGRAJENA NOVA SUŠILNICA
Bohorjeva temeljna or-
ganizacija Lesna oprema
Mestinje bo letošnji praz-
nik občine Šmarje pri Jel-
šah proslavila s pomemb-
no delovno zmago. V teh
dneh bodo namreč delav-
ci prvič vložili bukov les v
novo sušilnico, ki pomeni
pomembno pridobitev za
celotno proizvodno verigo
te temeljne organizacije.
400 ZAPOSLENIH
Temeljna organizacija
Lesna oprema Mestinje
zaposluje okoli 400 delav-
cev. Njena proizvodnja pa
je zaokrožena v štirih
obratih, ki postopno ob-
delujejo les od osnovne
surovine do končnega iz-
delka.
Začne se v žagarskem
obratu, kjer okoli 45 de-
lavcev razrezuje hlode.
Letno razrežejo približno
15.000 kubičnih metrov
hlodov, ki jih nato ostali
obrati še dodelajo.
Naslednji postopek pri
obdelavi lesa opravijo de-
lavci tozda Lesna oprema
v prirezovalnici. V tem
obratu razrežejo les po de-
lovnih nalogih, kot pravi-
jo. Pač tako, kot narekuje-
jo proizvodne potrebe.
Naslednja faza obdelave
lesa je strojna obdelava
bukovih elementov. V
tem obratu delavci izdelu-
jejo vrtno pohištvo in miz-
na podnožja, izdelke torej,
ki so zanimivi tako za po-
trošnike doma, kot tudi v
tujini. Ta program tozda
Lesna oprema je tudi
i2:vozno zanimiv, zato ga
kanijo v Mestinju še širiti.
In končno, imajo v me-
stinjskern tozdu Bohorja
še obrat za predelavo
smrekovih desk. V tem
obratu delavci predeluje-
jo smrekove deske v zidne
in talne obloge, v njem pa.
izdelujejo tudi lesene ele-
mente, ki jih uporabljajo
pri proizvodnji tovornja-
kov v tovarni TAM. To so
predvsem lesene stranice
in podi tovornjakov.
SUŠILNICA ZARADI
POTREB
V zadnjih letih se je pro-
izvodnja tozda Lesna
oprema Mestinje izredno
povečala, kar je sprožilo
tudi nove potrebe po koli-
činah suhega lesa. Zaradi
tega so se v tem tozdu od-
ločili, da bodo pristopili k
izgradnji nove sušilnice,
ki bo zadostila potrebam
po suhem lesu in odprla
še nove možnosti za širi-
tev predelave rezanega
bukovega in smrekovega
lesa. Doslej so namreč
predelali letno 7000 ku-
bičnih metrov rezanega
lesa, z novo sušilnico pa bi
ga lahko predelali do
12.000. Sušilnica torej od-
pira velike možnosti za
občutno povečanje proiz-
vodnega programa, pred-
vsem pa za proizvodnjo
vrtnega pohištva iz buko-
vine, ki je v pretežni meri
izvozno usmerjena.
Zmogljivost nove sušil-
nice, ki je v teh dneh že
pričela obratovati, je 300
kubičnih metrov enkrat-
nega vlaganja lesa. Njena
izgradnja je veljala 25 mi-
lijonov dinarjev, skupaj s
stroški za pripravo zemlji-
šča, to je ureditev hidrant-
ne mreže in kanalizacije
ter asfaltiranjem potreb-
nih površin, pa je vre-
dnost objekta narasla na
bUzu 50 milijonov dinar-
jev.
NASLEDNJI CIU:
PROIZVODNA HALA
Izgradnja nove sušUni-
ce lesa v Bohorjevem toz-
du Lesna oprema Mesti-
nje je bila pogoj za smelej-
šo razširitev firialne proiz-
vodnje tega tozda. Kajti
kapacitete sušilnice so
trenutno veliko večje, kot
so proizvodne zmogljivo-
sti tega tozda, zato v me-
stinjskem Bohorju načr-
tujejo, da bi le-te v prihod-
njih letih povečali. To so
si zapisali tudi v svoj sred-
njeročni plan, razširitev
proizvodnje pa narekuje
predvsem velik interes
kupcev na tujem tržišču
po izdelkih, ki jih delajo v
tem tozdu. Predvsem so
zanje zanimivi izdelki iz
programa vrtnega pohiš-
tva in lesenega podnožja
za mize. Tako se že sedaj
pripravljajo na gradnjo
nove proizvodne hale v
izmeVi 3000 kvadratnih
metrov, v kateri bi tekla
predelava bukovine v fi-
nalne izdelke. S pridobi-
tvijo novih proizvodnih
zmogljivosti pa bi lahko v
tozdu Lesna oprema Me-
stinje obstoječi proizvod-
ni program še razširili.
DELAVCI BOHORJEVEGA TOZDA LESNA
OPREMA IZ MESTINJA ČESTITAJO VSEM
ŠMARSKIM OBČANOM OB NJIHOVEM PRAZ-
NIKU
Nova sušilnica tozda Lesna oprema Mestinje je sprejela prve količine lesa
16. stran - NOVI TEDNIK
Št. 36 - 9. september 193^
OB PRAZNIKU
OBČINE MOZIRJE
Občani mozirske občine praznujejo 12. septembra
svoj občinski praznik. 12. septembra leta 1944 so na-
mreč borci bataljonov Slandrove brigade štrli še zad-
njo in najmočnejšo sovražnikovo postojanko v Mo-
zirju. Tako so uresničili načrt štaba IV. operativne
cone, ki se je odločil, da bodo potekale priprave na
osvobajanje ozemlja na Štajerskem prav v Zgornji Sa-
vinjski dolini. Lahko si predstavljamo, da je to začasno
osvobojeno ozemlje v osrčju Evrope pomenilo izjemno
moralno zmago partizanskih enot, za okupatorja pa
hud udarec. V decembrski hajki se je za to kruto
maščeval.
Osvobojeno ozemlje je oblastnim organom KPS in
Pokrajinskemu odboru OF za Štajersko nudilo odlične
pogoje za dobro in učinkovito delovanje političnih,
vojaških in zalednih ustanov, njihov cilj pa je bil čim-
prejšnja vzpostavitev organov ljudske oblasti. Že okto-
bra so tako izvedli prve demokratične volitve odborni-
kov v krajevne NOO in odposlancev v Okrajno skup-
ščino. Le-ta je kmalu zasedala v Gornjem gradu in
izvolila svoj 15-članski Okrajni izvršni odbor. To je bil
pravzaprav začetek v razvoju demokratične ljudske
oblasti na Slovenskem. Ob vsem tem seveda ne gre
pozabiti številnih borcev partizanskih enot, narodno
zavednih domačinov, aktivistov v terenskih odborih
OF, v obveščevalni in kurirski službi ter mnogih kme-
tov, ki so dajali živež in varno, toplo zavetje borcem.
Vsakoletni občinski praznik je seveda tudi prilož-
nost za to, da delovni ljudje in občani pregledajo
uspehe v preteklem letu. Tudi v mozirski občini se
zavedajo, da je konec obdobja, ko so se vrstile številne
otvoritve novih objektov, ki so bili bolj sad tujih sred-
stev in še neustvarjenega dohodka. Pi^nekaterim na-
ložbenim željam se je bilo treba in se bo še treba
odpovedati. Kotmnogokje drugod, tudi v Mozirju ugo-
tavljajo, da je produktivnost dela še prenizka, preve-
lika pa je odvisnost od uvoženih tehnologij in repro-
dukcijskih materialov. Tako ni naključje, če je tudi
konkurenčnost na tujih tržiščih preslaba. Se vedno
trošijo preveč ustvarjenega družbenega proizvoda za
negospodarske namene, administracija se vse bolj ra-
zrašča, nezaposlenost pa se veča. VsewM temu bo treba
napraviti konec. Nadaljnji razvoj bo mogoč, če bomo
vsi skupaj delali več in bolje. Močneje se bo treba
vključevati v mednarodno delitev dela, bolj smotrno
izkoriščati naravne danosti in zmogljivosti ter še bolj
razvijati samoupravne odnose, dohodkovne vezi in so-
cialistično moralo. Skratka - še več ustvarjalne zavze-
tosti, delovne discipline, poštenja in odgovornosti sle-
hernega občana in to na vseh ravneh!
ALOJZ PLAZNIK IN FRANC FINKŠT
DOSLEDNO PO NAČRTOVANI POTI
Logarska in Golte nista samo mozirska zadeva
o nekaterih aktualnostih v
zvezi z mozirskim gospodar-
stvom smo se pogovarjali s
predsednikom skupščine
občine Alojzem Plaznikom
in Francem Finkštom, pod-
predsednikom Izvršnega
sveta in predsednikom ko-
miteja za gospodarstvo in
planiranje pri SO Mozirje.
NT: Rezultati poslovanja
mozirskega gospodarstva v
prvem polletju so sorazmer-
no ugodni. Pa vendarle - po-
javljajo se še številne teža-
ve, nekateri podatki pa na-
ravnost govore o tem, da se
oddaljujete od nekaterih re-
solucijskih usmeritev. Kaj
velja tu še posebej omeniti?
Alojz Plaznik: »Rast sred-
stev za reprodukcijo je v pri-
merjavi z rastjo sredstev za
osebne dohodke prepoča-
sna. To pomeni, da vse obli-
ke porabe hitreje naraščajo
kot smo to zapisali v resolu-
ciji. Od vseh gospodarskih
subjektov, kjer se ta nesora-
zmerja nadaljujejo tudi se-
daj, zahtevamo, da se čim
prej uskladijo z resolucijski-
mi zahtevami. Najkasneje pa
do konca leta.«
Franc Finkšt: »Pomemb-
na je tu vloga občinskega
izvršnega sveta, ki bo teme-
ljito, predvsem pa ostreje
proučil objektivne in še zla-
sti subjektivne razloge in zar
hteval ustrezne ukrepe. Pri
tem bomo upoštevali tudi
izvajanje delovne discipline
v organizacijah združenega
dela. Omenil bi rad tudi to,
da je struktura naše industri-
je takšna, da je za njeno po-
slovanje ugodnejše prvo pol-
letje. Pred nami je manj ugo-
dno obdobje, še zlasti glede
prodaje izdelkov.«
NT: Vsaj po poročilu o
polletnih gospodarskih re-
zultatih sodeč, so bili eko-
nomski odnosi s tujino do-
bri. Kdo so največji izvozni-
ki in kje še obstojajo mož-
nosti za izvoz?
Franc Finkšt: »Na prvem
mestu je seveda treba ome-
niti Gorenj ev tozd Mali go-
spodinjski aparati in Elkroj.
Možnosti pa se seveda odpi-
rajo še drugod. Prvi izvozni
posel na konvertibilno po-
dročje so opravili v tozdu
Kovinarstvo na Ljubnem in
še v nekaterih drugih organi-
zacijah. To pomeni, da mož-
nosti so, treba jih je samo
najti in izkoristiti.«
Alojz Plaznik: »Predvsem
pa bi rad glede izvoza omenil
to, da ni treba vedno in pov-
sod izvažati za vsako ceno.
Treba se je orientirati pred-
vsem na takšne stvari, ki se
na tujem dobro prodajajo.«
NT: Poseben problem
predstavlja Glin. Kje so bi-
stveni vzroki za nastale te-
žave?
Plaznik in Finkšt: »Naj-
težje je v tozdu Iverna, na
meji donosnosti pa posluje
tudi TOZD Stavbno pohiš-
tvo. Izguba se je sicer v pri-
merjavi s prejšnjim obdob-
jem zmanjšala, pa tudi s
prvim tromesečjem. Vzrok
za težave je treba v prvi vrsti
iskati v neustrezni kadrovski
politiki v prejšnjih letih, pa
tudi v neustreznih progra-
mih. Prodaja stavbnega po-
hištva je potekala preveč
kampanjsko in premalo v
skladu s potrebami tržišča.
Resnici na ljubo je treba
priznati tudi to, da je za izgu-
bo v Iverni kriva situacija, ki
omogoča, da se rezan les
mnogo bolje prodaja kot
proizvodi z visoko stopnjo
obdelave. V iverne plošče je
vloženega veliko dela, pra-
vih rezultatov pa ni. Se zlasti
težko pa je na tujih tržiščih.«
NT: Nič kaj rožnat ni bil
položaj še pred meseci v DO
VEZ in v gostinskem h.
djetju Turist. Polletni J
zultati so bili sorazmei^
ugodni.
Franc Finkšt: »Tu g,
predvsem za sezonske in^
novne vplive. V Turistu»
zelo malo zasedenih nasta/
tvenih zmogljivosti. Vzri^
za to je v neobdelani turistii
ni ponudbi. Recepcijska (j^
javnost bi odpravila prec^
težav.«
NT: Poseben problem j|
seveda turizem. Gornja Sj
vinjska dolina ima za to d^
ne vse naravne,'pa tudi dr^
ge pogoje, kako pa je deuj
mo z goltmi in Logarsko
lino, to vemo. Kaj storiti, j,
bi se stanje tu izboljšalo?
Alojz Plaznik: »V mozir
ski občini se trenutno dobro
zavedamo tega, da se kafe
nih novih naložb v turizmu
ne moremo in ne smemo iti
Za turistično dejavnost jt
treba usposobiti in med sabt
bolj povezati dosedanje
zmogljivosti.«
Franc Finkšt: »Predvsen
pa je treba enkrat dokončne
razbiti občinske meje. I^o
blem Golt in Logarske doli
ne ne more biti le problec
mozirske občine. V regiji b.
se morali bolj zavzeti za rešfr
vanje teh dveh vprašanj.
Navsezadnje bi se lahko zj.
vedali, da lahko Golte in Lo
garska dolina precej pripo
moreta tudi turizmu in
stinstvu v drugih občinal
celjskega območja. S sodelo
vanjem in dobro povezavo bi
lahko in morali pridobiti
prav vsi.«
JANEZ VEDEm
ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA
MLEKA MORA BITI ZA VSE
Sprašujejo se, kako zagotoviti devize za kmetijstvo
v Zgornjesavinjski kmetij-
ski zadrugi v Mozirju ugo-
tavljajo, da proizvodnja v
zadnjih mesecih upada.
Kmetijstvo pomeni eno
izmed glavnih strateških na-
log v politiki ekonomske sta-
bilizacije, zato so takšni po-
datki toliko bolj zaskrbljujo-
či. Kako gleda na to direktor
Zgornjesavinjske kmetijske
zadruge Anton Vrhovnik?
»Kmetijstvo je ena izmed
najpomembnejših gospodar-
skih dejavnosti v naši občini,
saj se z njim ukvarja kar tret-
jina aktivnih prebivalcev.
Seveda ob tem ne gre poza-
biti tudi gozdarstva. V naši
organizaciji" ugotavljamo, da
v času, ko imamo vse politič-
ne, resolucij ske in ponekod
že tudi materialne vzpodbu-
de, ne dosegamo takšnih re-
zultatov kot smo si jih sami
zastavili. Zaradi sorazmerno
intenzivne proizvodnje mle-
ka in perutnine oziroma po-
manjkanja nekaterih repro-
materialov, smo zašli v neka-
tere težave. V preteklosti
proizvodnje nismo orientira-
li toliko v izvoz, saj smo bili
prepričani, da imamo dane
vse naravne in druge možno-
sti za razyoj mlečne govedo-
reje. Poleg pomanjkanja de-
viz za repromateriale se sre-
čujemo tudi z nesorazmer-
jem cen za močna krmila, ki
so nujno potrebna. Kljub
izboljšanju osnovne krme, za
katero smo prepričani, da je
trajna in cenena. V prihod-
nje bomo morali poleg razre-
ševanja cenovnih neskladij
zagotavljati tudi nemoteno
proizvodnjo v takšni višini
kot je bila doslej,«
- Precej problemov izvi-
ra iz pomanjkanja deviznih
sredstev. Kako si vi pred-
stavljate razrešitev tega
vprašanja?
Anton Vrhovnik: »Mlečna
govedoreja ni izvozno zani-
miva, ker se vsa zahodna
Evropa zavaruje z uvoznimi
carinami, p>o drugi strani pa
je doma tudi precejšnje po-
manjkanje mleka in mlečnih
proizvodov. Ta izvoz tudi ne
bi bil sprejemljiv za širšo
družbo. Del prepotrebnih
deviznih sredstev bi morali
dobiti znotraj občinskega
prostora od ostalih gospo-
darskih organizacij, del bi
zagotovo morali dobiti v re-
proverigi, kjer mislim na do-
mači turizem, ki ima tudi tu-
je goste, znotraj zadruge pa
bi morali razviti tudi nekate-
re postranske dejavnosti kot
so konjereja, jagodičevje in
čebelarstvo. Nekaj deviz bi
nam lahko preskrbela obrt-
na kooperacija in ne nazad-
nje - tu je odprodaja divjači-
ne. Vse te rešitve pa s stro-
kovnega in tehnološkega vi-
dika niso najbolj racionalne,
saj si na tej stopnji razvoja
našega kmetijstva ne more-
mo privoščiti, da bi nam
osnovna, torej mlečna proiz-
vodnja, stagnirala.
PRIZNANJE
TURISTIČNIM
DELAVCEM IZ
LUČ
Arena iz Zagreba je podeli-
la Turističnemu društvu Lu-
če visoko priznanje - srebr-
no srno. V okviru akcije Po-
letje 1982 so s srebrnim od-
ličjem prizadevnim turistič-
nim delavcem iz Luč izrekli
izjemno pohvalo. Nagrade
bodo podelili v Bolu na Bra-
ču, še pred tem pa bo novi-
narska konterenca. Tako se
bo glas o prijaznih Lučah še
bolj razširil po vsej Jugosla-
viji.
jg - 9. september 1982
NOVI TEDNIK - stran r^
OSEBNA IZKAZNICA OBČINE MOZIRJE
•	Mozirska občina zajema celotno
Zgornjo Savinjsko dolino. Obsega Sa-
vinjske Alpe, Karavanke med Sleme-
nom in Jerebičem, alpsko predgorje, del
Menine in Dobrovlje, Golte, Smrekov-
ško pogorje, predel med Kašno planino
in Velikim Rogačem, gornji del Savinj-
ske doline, mozirsko kotlino in Zadreč-
ko dolino in dolino ob Savinji, med
Ljubnim in Sotelsko. To področje je za-
radi podnebja najbolj ugodno za rast
gozda in trave.
•	Občina Mozirje meri dobrih 570
kvadratnih kilometrov. Sestavlja jo de-
set krajevnih skupnosti z 61 naselji. V
4592 gospodinjstvih živi 15792 prebival-
cev in to v 4534 stanovanjih.
•	Največja naselja so Mozirje (3588
prebivalcev), Ljubno (2730), Rečica
(2208), Luče (1714), Nazarje (1493) in
Gornji Grad (1326).
•	Lani je znašal narodni dohodek ob-
čine 1,41 milijarde dinarjev. V družbe-
nem sektorju je zaposlenih 4170 ljudi.
•	Dobra polovica gospodarstva je ve-
zana na gozdarstvo. Lesnopredelovalna
industrija je v GLIN Nazarje, Smreki in
Gozdnem gospodarstvu. Med večjimi
OZD je treba omeniti tudi Elkroj in to-
varno malih gospodinjskih aparatov, ki
sta tudi pomembna izvoznika. Največ
industrije je v Mozirju in Nazarjah.
•	Lani so v občini Mozirje zabeležili
26.105 turističnih nočitev.
•	S kmetijstvom se ukvarja osem-
najst odstotkov prebivalcev.
•	Robanov kot in Logarska dolina
sta zaščitena kot krajinski park. Igla in
stara tisa nad Solčavo pa kot naravna
spomenika.
•	Na začasnem delu v tujini je 192
delavcev.
PREDSTAVLJAMO LETOŠNJE
OBČINSKE NAGRAJENCE
Plaketo občine Mozirje
bodo prejeli Gasilsko druš-
tvo Rečica ob Savinji, Sa-
vinjsko-Šaleška veterinar-
ska postaja Mozirje in Jože
Rakun. Denarne nagrade pa
bodo prejeli Planinsko
društvo Gornji grad, Alek-
sander Videčnik in Anica
ter Anton Mlinar.
ALEKSANDER
VIDEČNIK
opravlja pomembno vlogo
na področju informiranja.
Savinjske novice, ki jih ure-
ja, imajo bralci izredno radi.
Velik je tudi njegov prispe-
vek pri zbiranju kulturne de-
diščine v občini ter pri obli-
kovanju turističnega vodiča.
Pomembno je njegovo delo
pri raziskovanju delavskega
gibanja v Gornji Savinjski
dolini pred drugo svetovno
vojno.
ANICA IN ANTON
MLINAR
sta pred dobrim letom
prevzela že 20 let opuščeno
visokogorsko kmetijo Plani-
ca pod Podvolovjekom v
nadmorski višini preko 1100
metrov. Iz doline se je druži-
na s tremi šoloobveznimi
otroki preselila, ter sedaj
uspešno gospodari. Na kme-
tijo bodo še letos napeljali
elektriko in vodovod.
GASILSKO DRUŠTVO
REČICA
je bilo ustanovljeno leta
1882. Društvo je ves čas vest-
no izpolnjevalo svoje huma-
no poslanstvo. Ob 100-letnici
so gasilci iz Rečice dosegli še
en uspeh. S svojim lastnim
delom ter veliko požrtvoval-
nostjo so ob pomoči širše
družbene skupnosti zgradili
nov, sodoben gasilski dom.
JOŽE RAKUN
je od leta 1970 do 1982
opravljal številne pomemb-
ne funkcije v občinskem
družbenopolitičnem siste-
mu. S svojim zavzetim de-
lom je veliko prispeval h kre-
pitvi družbenopolitičnega si-
stema ter socialistične sa-
moupravne demokracije.
SAVINJSKO-ŠALEŠKA
VETERINARSKA
POSTAJA
ima prav velike zasluge za
povečevanje produktivnosti
v mlečno-mesni proizvodnji.
Predvsem pa je izvajala po-
membno nalogo pri zdrav-
stvenem varstvu živali in re-
produkciji kot osnovi za se-
lekcijo govedi. Od leta 1963
do 1980 se je število plemen-
skih živali petkrat povečalo.
Mlečnost se je po zaslugi ve-
terinarskih posegov v zad-
njih 25 letih povečala od
2700 na 3700 litrov mleka po
kravi, zvišala pa se je tudi
plodnost.
PLANINSKO DRUŠTVO
GORNJI GRAD
aktivno deluje že več kot
trideset let. Člani PD so leta
1955 na Smrekovcu zgradili
planinski dom. V zadnjih le-
tih so ta doni temeljito obno-
vili S prostovoljnim delom
so precej pripomogli tudi pri
gradnji koče na Loki pod Ra-
duho. V društvo je včlanje-
nih 387 članov. 263 članov je
mlajših od sedemindvajset
let. Precej pozornosti name-
njajo izobraževanju svojih
članov.
ZA PRAZNIK OBČINE
Včeraj so v Mozirju odprli novo zgradbo savinjsko
šaleške veterinarske postaje, popoldne pa je bilo nogo-
metno srečanje med Olimpijo in Elkrojem. Danes ob
12. uri bo v Gornjem Gradu otvoritev celodnevne
osnovne šole.
Živahno bo tudi jutri, saj se bo ob osmi uri pričel
pohod pionirjev in mladine po poteh partizanske sani-
tete na Solčavskem, ob 12. uri pa bodo v Spodnji
Rečici odprli novo strojno postajo Gozdnega gospo-
darstva. Ob osemnajsti uri bo otvoritev zanimive raz-
stave Zlatiborski pejsaži. Razstavljal bo akademski
slikar Božidar Kovačevič iz pobratene občine Cajetina.
V soboto dopoldne, ob deveti uri, bo v LuČJih sve-
čana seja skupščine cbčine Mozirje, zaključek prazno-
vanj praznika občine Mozirje pa bo v nedeljo ob sedmi
uri, ko bo orientacijski pohod
POMNIK BORCEMA PRI KMETIJI RAMŠAK
V okviru praznika občine
Mozirje "^o v soboto popol-
dne na Planini pri Smrekov-
ču odkrili pomnik okrožne-
mu sekretarju KPS Savinj-
skega okrožja, Jožetu Leto-
nji-Kmetu in borcu Kranjče-
vega bataljona Milošu Majer-
ju, ki sta padla v tem mestu.
Slovesnosti, ki je bila pri
kmetiji Ramšak, so se udele-
žili številni borci, krajani,
predstavniki družbenopoli-
tičnega življenja občine in
mladi iz OS Šmartno ob Pa-
ki, ki nosi ime po bratih Le-
tonjah ter predsednik pred-
sedstva CKS Andrej Marine
in član predsedstva SRS To-
ne Bole. Zbrane je najprej
pozdravil predsednik Občin-
skega odbora zveze združenj
borcev NOV Mozirje Jože Ci-
lenšek, osrednji govor pa je
imel prvoborec Ludvik Zu-
panc-Ivo, ki je orisal lika
obeh padlih borcev, ki so ji-
ma odkrili obeležje. O tovari-
šu Letonji-Kmetu je pove-
dal, da je bil že leta 1937, ko
ga je spoznal, med napredni-
mi proletarci. Bil je inteli-
genten, skromen in nesebi-
čen človek, posebno priljub-
ljen med mladino. V KPJ je
bil sprejet leta 1939. V noči iz
25. na 26. julij 1941 so se
zbrali skoraj vsi komunisti
in skojevci Griško-zabukov-
škega okoliša in ustanovili
Prvo savinjsko četo, njen ko-
mandant pa je bil Jože Leto-
nja, ki si je nadel partizansko
ime Golob, pozneje pa ga je
spremenil in se preimenoval
v Kmeta. Jože Letonja-Kmet
je vodil številne akcije, po-
stal je okrožni sekretar KPS
za savinjsko okrožje. Njego-
vo junaško pot so pretrgali
rafali 5. septembra 1942, ko
je z borci 1. štajerskega bata-
ljona naletel, na mestu kjer
stoji pomnik, na zasedo.
Miloš Majer se je vključil v
Krajnčev bataljon in se je s
svojim pogumom izkazal v
številnih akcijah na Gorenj-
skem in Štajerskem. Tu se je
usodnega dne skupaj z Leto-
njo in borci I. Štajerskega
bataljona spopadel z Nemci
in skupaj z Letonjo tudi pa-
del.
Pomnik je odkril borec I.
Štajerskega bataljona Franc
Polh-Iztok
T. TAVČAR
COŠ v GORNJEM
GRADU
s prvim septembrom je na
celodnevni pouk prešla
osnovna šola v Gornjem
Gradu. Vsestranske priprave
za prehod na celodnevno šo-
lo so uspešno izvedli, zago-
tovljena pa so tudi material-
na sredstva za to šolo. Otvo-
ritev celodnevne osnovne
šole v Gornjem gradu bo da-
nes ob dvanajsti uri.
18. stran - NOVI TEDNIK
Št. 36 - 9. september 193^
KS MARUAGRADEC
O MLADIH ZADRUŽNIKIH
Ohranjajo stare kmečke običaje
Mladi kmetijski proizvajal-
ci so v krajevni skupnosti
Marijagradec že dlje časa po-
vezani med sabo, do formal-
ne ustanovitve aktiva mla-
dih zadružnikov pri krajevni
organizaciji mladine pa je
prišlo letos junija.
V aktivu deluje 28 članov,
predstavnikov kmečke in
delavsko-kmečke mladine v
tej krajevni skupnosti v ob-
čini Laško. Takoj po ustano-
vitvi so skupaj izdelali tro-
mesečni plan dela in aktiv-
nosti. Najprej so organizirali
razpravo o dokumentih za
11. kongres ZSMS, potem pa
so sodelovali na različnih
prireditvah, ki so jih organi-
zirali aktivi mladih zadružni-
kov: na republiškem sreča-
nju na Vranskem, na občin-
skem tekmovanju v ročni in
strojni košnji v krajevni
skupnosti Vrh nad Laškim,
sodelovali so na prireditvi,
kjer so se z ostalimi aktivi
pomerili v ročni košnji na
Smohorju, nazadnje pa so
sodelovali še na kmečkih
igrah v Grižah.	•
Člani aktiva mladih za-
družnikov iz krajevne skup-
nosti Marijagradec so si, po
uresničitvi- tromesečnih
planskih nalog, zastavili no-
ve naloge, ki so opredeljene
v planu za naslednje tri me-
sece, to je do konca novem-
bra. Mirko Hrastnik, pred-
sednik aktiva, je o teh nalo-
gah povedal: »Jesenski in
zimski čas je obdobje izobra-
ževanja, ko načrtujemo stro-
kovna predavanja s področja
kmetijstva. Predavanja so
bila do sedaj lepo obiskana,
predvsem pa koristna. Poča-
si se bomo pričeli zopet pri-
pravljati na kviz Mladi v
kmetijstvu, razmišljamo pa
tudi o prireditvi, ki bi jo or-
ganizirali v naši krajevni
skupnosti ob koncu jeseni.
Imenovali jo bomo Kmečki
zimski večer, na njej pa pri-
kazali jesensko-zimska
kmečka opravila. Z ostalimi
aktivi se bomo pomerili v
raznih spretnostih, vmes pa
ne bo manjkalo tudi zabave
in smeha za vsakogar.«
M. A.
SEJEM JE BREZ ŽIVINE
Vsak prvi petek v mesecu je v Rogatcu, kot je že dolgo v
navadi, sejmarski dan. A to že dolgo ni več tak sejem, kot jih
je bilo videti pred desetimi in več leti. Kajti tistega glavnega,
zaradi česar so ti sejmi sploh nastali, ni več: živine namreč.
Le redko kateri kmet namreč na sejmarski dan še pripelje
živino naprodaj. V Rogatcu še posebej ne, saj je živino z
veliko večjim dobičkom mogoče prodati le nekaj kilome-
trov stran, na Hrvaškem, kjer so cene živine veliko višje, kot
so doma.
Tako je bilo v petek videti na sejmu v Rogatcu predvsem
suho robo, trgovce, ki so prodajali konfekcijsko blago, stoj-
nice s ceneno bižuterijo, velika pa je bila tudi ponudba
sodov. Med vsemi temi ponujenimi stvarmi pa sta stala
skrita za trafo postajo dva živinčeta, a kaj, ko so bili le redki,
ki so se bolj iz zanimanja kot iz resničnega interesa obregnili
vanju.
»SREČA V
ZELENJU IN
CVETJU«
Muta ob Dravi je v dneh od
1. do 5. septembra gostilg
številne poslovne partnerje
in druge obiskovalce na ž^
tradicionalni razstavi »Sretg
v zelenju in cvetju«. Kovaš.
tvo in livarstvo na Muti
staro več kot 400 let, največji
razmah pa je doživelo v zad.
njih desetih letih, odkar je
kolektiv kovačev in livarjev
iz Mute pristopil v družino
Gorenje.
Bistveno je k razvoju kraja
pripomogel delovni kolektiv
Gorenje-Muta s svojo usme-
ritvijo k proizvodnji kmetij-
ske mehanizacije. Ob sodob-
ni livarni sive litine v Vuze-
nici in novih obratih za pro-
izvodnjo jeklenega granulata
na Spodnji Gortini predstav-
Ija Gorenje-Muta trdno de-
lovno organizacijo, ki name-
nja vse več pozornosti tako
imenovanemu »zelenemu
programu«, saj je tudi nosi-
lec le-tega v sozdu Gorenje.
Hkrati pa so na Muti v teh
dneh združili tudi druge
proizvajalce ne samo kmetij-
ske mehanizacije, temveč tu-
di umetnih gnojil, krme in
podobno. Ob strokovnih
predavanjih na teme, kot so
sodpbno pridobivanje in hla-
jenje mleka, intenzivno pri-
dobivanje hrane na manjših
površinah, sodobno urejanje
bivalnega okolja, samo na
Muti v teh dneh prisostvova-
li številnim kulturnim in
drugim prireditvam, stolet-
nici domačega gasilskega
društva, sprevodu cvetja, li-
kovnim razstavam in šport-
nim srečanjem. Pestra pa je
bila tudi ponudba domačih
specialitet, ki so jih pod ko-
stanji nudili okoliški kmetje.
HINKO JERČIC
OBIRALKE JABOLK
Na posestvu Slom pri Ponikvi so pred dnevi začeli z
obiranjem zgodnjih sort jabolk. Dela so se lotile kar delavke,
zaposlene na posestvu Slom, same, saj jablan z zgodnjo
sorto jabolk ni veliko. Marija Pevec in Julka Bremec sta
pridno polnili zaboje in košarice z jabolki, medtem pa je
Olga Zagorc, kmetijska tehnica, povedala, da bo letošnji
pridelek slabši od predvidenega. Na 75 ha velikem nasadu je
letošnje neurje s točo napravilo veliko škode, saj je toča
oklestila dozorevajoče sadeže ali pa jih poškodovala v to-
likšni meri, da jih ne bo mogoče ponuditi kupcem za I.
kvaliteto. Tako bo letos več sadja II. kvalitete in industrij-
skega sadja za predelavo.
Okrog 15. septembra pa se bo na posestva Slom pričelo
obiranje jabolk za ozimnico, ki jih bodo prodajali kar sproti,
na domačem dvorišču, nekaj pa jih bodo oddali tudi v
hladilnico. Cene za kilogram jabolk za ozimnico še niso
znane.
MATEJA PODJED
GOZDNO GOSPODARSTVO NAZARJE
VEČJA ODDAJA IN POSEK LESA
Odprli bodo novo strojno postajo
ODLOČNO V DRUGO POLLETJE!
V Gozdnem gospodarstvu v Nazarjah pravijo, da so
polletje sicer zaključili približno tako, kot so pričako-
vali, da pa se v tem času že pojavljajo nekatere težave, ki
vplivajo na počasnejšo rast dohodka in čistega do-
hodka. Pričakujejo, da se bo v naslednjih mesecih poja-
vilo nekaj težav pri oskrbi z reprodukcijskim materia-
lom ter rezervnimi deli, saj ne bo na voljo dovolj deviz-
nih sredstev, zaradi visokega porasta cen pogonskega
goriva pa se bo zmanjševala tudi akumulativnost v tran-
sportni dejavnosti. Glede na vse to bo treba v drugem
polletju še več pozornosti nameniti organizaciji dela in
zniževanju proizvodnih stroškov. Predvsem pa si bodo
DELAVCI GOZDNEGA GOSPODARSTVA NA-
ZARJE ČESTITAJO VSEM OBČANOM MOZIR-
SKE OBČINE OB PRAZNIKU.
prizadevali za to, da bi dosegli predvideni fizični plan
proizvodnje.
S POSEKOM LESA SO ZADOVOUNI
V polletju so gozdarske temeljne organizacije pose-
kale 33,5 odstotka več lesa kot v enakem lanskem ob-
dobju, kar predstavlja 6574 kubičnih metrov lesa več.
Tako je presežen, tudi plan. Pri sečnji so največje
uspehe dosegli v TOZD Šoštanj, v TOZD Gornji grad pa
so v primerjavi z letom poprej posekali 2255 kubičnih
metrov več lesa. Nekoliko pod planom je bila sečnja v
zasebnem sektorju.
ODDAJA LESA JE BILA DOBRA
Tudi oddaja lesa se je v primerjavi z enakirri lanskim
obdobjem povečala, in to skoraj za dvajset odstotkov. V
Gozdnem gospodarstvu pravijo, da bi bil uspeh še
boljši, če bi prevozne zmogljivosti bcrij usmerili v druž-
beni sektor, čemur pa so se zavestno odpovedali. Zato je
bila oddaja lesa v zasebnem sektorju tudi boljša. V
družbenem sektorju je bila najuspešnejša temeljna or-
ganizacija v Lučah, kjer so oddali 3011 kubičnih metrov
več lesa kot v lanskem polletju. Za zasebni sektor je
zanimiv podatek, da je bila oddaja lesa v TOK Nazarje
kar za'9285 kubičnih metrov večja kot ob koncu lanskih
šestih mesecev.
GOJITVENA DELA IN GRADNJA GOZDNIH
CEST
Z izvedbo gozdno gojitvenih del v prvem polletju so
bili zadovoljni. Kot vse kaže, bo plan ob koncu leta
povsem izpolnjen. V družbenem sektorju so zgradili
5,7 km gozdnih cest, v zasebnem sektorju pa 3,3 kilome-
tra cest.
NOVA STROJNA POSTAJA
Ob letošnjem prazniku občine Mozirje bodo namenu
predali novo strojno postajo, ki bo merila 2673 kvadrat-
nih metrov. Vrednost tega prepotrebnega objekta je
znašala okrog petinsedemdeset milijonov dinarjev.
Osrednji objekt bo namenjen za popravila in vzdrževa-
nja transportnih sredstev ter njihovo garažiranje. V no-
vih prostorih bo tudi skladišče rezervnih delov in repro-
dukcijskega materiala, pralnica tovornih vozil, črpalka
s pogonskim gorivom, tu pa bodo opravljali tudi te-
hnične preglede vozil in nudili usluge drugim uporabni-
kom. Prostor za tehnične preglede vozil bo meril 377
kvadratnih metrov, parkirni prostori pa 8500 kvadrat-
nih metrov. V sklopu novega objekta bodo še kotlarna,
pralnica avtomobilov ter drugi prostori. Takšen objekt
so že nujno potrebovali, saj je bilo zaradi prostorske
utesnjenosti sedanje delo manj kakovostno, pojavljale
pa so se tudi zamude pri izvrševanju naročenih del.
TOZD Transport bo z novim objektom prav gotovo
dosegal še boljše uspehe. Že o dosedanjih pa govori
podatek, da so v zadnjih 25 letih zgradili v občini Mo-
zirje kar 500 kilometrov gozdnih cest.
Nova pridobitev za GG Nazarje - nova strojna postaja
jg - 9. september 1982
NOVI TEDNIK - stran r^
ELKROJ MOZIRJE
OBČUTNO
SO POVEČALI
IZVOZ
Brez kakovostnih izdelkov ne bi bilo takšnega izvoza
Tudi v letošnjem polletju se lahko v
mozirskem Elkroju pohvalijo z gospo-
darskimi rezultati. Na ravni delovne or-
ganizacije se je fizični obseg proizvodnje
v primerjavi z enakim lanskim obdob-
jem povečal za tri odstotke, kljub temu
pa je to še vseeno devet odstotkov manj,
kot so predvideli v planu. Fizični plan so
v celoti dosegli in ga celo presegli v toz-
du Konfekcija Šoštanj in pri proizvodnji
za domači trg v mozirskem tozdu Kon-
fekcija, medtem ko sta bili proizvodnji
pri kooperantih in za izvoz nekoliko
manjši, kot so načrtovali. Kljub temu, da
plana izvoza niso dosegli, pa je res, da se
je izvoz v primerjavi z lanskim polletjem
povečal za 46 odstotkov.
OD VIŠJI OD OBČINSKEGA
POVPREČJA
V polletju so v Elkroju prodali več
hlač, kot so jih proizvedli. Celotni priho-
dek se je povečal za 63 odstotkov in je bil
za štiri odstotke višji, kot so načrtovali.
Ekonomičnost poslovanja v Elkroju se
izboljšuje, saj raste dohodek hitreje od
celotnega prihodka. To pomeni, da se
delež porabljenih sredstev v strukturi
celotnega prihodka zmanjšuje. Ekono-
mičnost poslovanja se je povečala za se-
dem odstotkov. To je še tem bolj razve-
seljivo, ker se je le-ta povečala ob večji
amortizaciji po minim^nih stopnjah, ki
povečuje porabljena sredstva in zmanj-
šuje dohodek, to pa seveda vpliva na
slabšo ekonomičnost poslovanja. Cisti
dohodek se je v primerjavi z lanskim
polletjem povečal za 49 odstotkov ali za
štiri odstotke več, kot so planirali. Pov-
prečni neto osebni dohodki so v polletju
znašali 12.792 dinarjev, kar je za 49% več
kot ob enakem lanskem obdobju in za
devet odstotkov, več kot so načrtovali.
To pomeni, da so povprečni osebni do-
hodki za 800 dinarjev višji, kot velja pov-
prečje za celotno mozirsko občino. Aku-
mulacija se je povečala za 33 odstotkov,
sredstva za reprodukcijo pa za 43 odstot-
kov.
Skratka - s polletnimi rezultati so v
mozirskem Elkroju zadovoljni. To pa po-
meni le še vzpodbudo za bodoče priza-
devno in uspešno delo ter še zlasti priza-
devanje, da se tudi Elkroj po svojih naj-
boljših močeh vključi v politiko eko-
nomske stabilizacije.
TUDI ISKANJE NOTRANJIH
REZERV
Kljub dobrim rezultatom v prvem pol-
letju pa, kot sami trdijo, ne bo časa, da bi
ge v tem 555 članskem delovnem kolek-
tivu uspavali. Potrebnega bo precej tru-
da, da bodo dosegli fizični plan proiz-
vodnje in še zlasti, da bodo dosegli za-
stavljeni cilj v izvozu na konvertibilno
področje. V Elkroju zagotavljajo, da si
bodo še v naprej prizadevali pri iskanju
notranjiR rezerv, povečevanju produk-
tivnosti dela in na sploh pri stabilizacij-
skem obnašanju.
PROIZVODNJA V ČAJETINI
Med investicijami velja omeniti iz-
gradnjo toplovoda Glin-Elkroj, ki bo ve-
liko pomenil v bitki za varčevanje z ener-
gijo. V Nazarjeh bodo povečali skladišč-
ne prostore, pripravljajo pa tudi projekte
za obrat v Šoštanju in ne nazadnje - v
pobrateni občini Cajetini bodo 18. sep-
tembra odprli obrat, v katerega je sovla-
gal tudi Elkroj, sicer pa je proizvodnja v
Cajetini že stekla. Delavci tamkajšnje to-
varne MLADOST so v preurejenih pro-
storih in z novimi šivalnimi stroji že pro-
izvedli prve moške dolge hlače iz Elkro-
jevega proizvodnega programa. Strokov-
ni delavci Elkroja v Mladosti vodijo in
nadzirajo potek proizvodnje. Precej zna-
nja in izkušenj so si pridobile tudi delav-
ke iz Cajetine, ki so šest tednov delale v
Nazarjah. V l^adosti je trenutno zapo-
slenih 60 delavcev, za Elkrojev program
pa jih bo kmalu pričelo delati 120, kasne-
je pa še enkrat toliko. To pomeni, da
bodo zmogljivosti takšne kot v šoštanj-
ski temeljni organizaciji. Elkroj in Mla-
dost sta uredila vsa medsebojna razmer-
ja v samoupravnem sporazumu o traj-
nem poslovnem sodelovanju in združe-
vanju dela in sredstev. Obe delovni orga-
nizaciji bosta sporazumno določali ob-
seg, vrsto, roke in kakovost proizvodov,
ki jih Mladost proizvaja za kompletiranje
proizvodnega programa Elkroja.
V ŠOŠTANJU OTROŠKE HLAČE
V šoštanjskem tozdu proizvajajo otro-
ške hlače. Začetne tehnološke proizvod-
ne težave so uspešno prebrodili. O
uspešnem delu govore tudi podatki o
polletnem poslovanju, saj je bil dohodek
kar za 81 odstotkov višji kot v enakem
lanskem obdobju ali za 27 odstotkov viš-
ji, kot so ga načrtovali. Dosežena proiz-
vodnja pa je bila za 21 odstotkov višja,
kot so planirali.
Dobro in poceni lahko kupujete v lastni trgovini Elkroja v Nazarjah
20. stran - NOVI TEDNIK
Št. 36 - 9. september 193^
OB DNEVU
PLANINCEV NA LISCI
s 3. sejo ^^lavnega odbora Planinski' zveze
SloviMiije, ki bo v soboto 11. septembra 1 !)82
v kulturni dvorani Gasilskega doma v Sev-
nici. se bo začelo praznovanje letošnje^^a
plaiiitiskej^a praznika.
vrhovih bodo zagoreli kresovi, osred
nja proslava pa bo 12. septembra oIj 10.30 na
Lisci.
Na pi'a/.nik bo Lisca lahko sprejela blizu
K).000 ljubiteljev planin. V bli/ini doma je
velik parkirni prostor, pravi jilanitici pa se
bodo na Lisco raje odijravili peš. Ti bodo
pustili avtomobile v dolini, inorda v vasi
Ra/.bor, od koder je le slaba ura hoje do
doma. Na Lisco lahko prideta tudi iz Sevni-
ce preko Krakovega ali preko Ledine in
Zajčje gore, od železniške postaje Breg, i/.
Loke preko Lovrenca, iz Zidanega mosta
preko Velikega Kozja in Lovrenca, iz Rim-
skih Toplic po dolini Gračnice in i/ Planine
pri Sevnici.
Na proslavo Dneva planincev bo peljal iz
Ljubljane do Brega in nazaj posebni vlak.
Ce bo število planincev v Mariboru, Tito-
vem Velenju in Celju veliko, bo peljal vlak
tudi i/, teh mest.
JULIJANA HOČEVAR
PREKO DIMNIKOV V
HIMALAJO
Skupina članov celjske himalajske odpra-
ve je v ponedeljek popoldne začela s pripra-
vami za pleskanje in čiščenje 100 metrov
visokega dimnika v celjski Cinkarni! To je
ena izmed akcij, s katero si bodo celjski
alpinisti zagotovili potrebna sredstva za or-
ganizacijo odprave v Himalajo, jeseni pri-
hodnje leto. Pred tem. so že očistili bazene
za odpadno vodo, prav tako v Cinkarni, ki je
sicer njihov glavni pokrovitelj.
Prvi dan so celjski alpinisti Bojan Šrot,
Slavko Cankar, Alojz Cajzek^ Smiljan Smo-
diš in Aleš Stopar opravili pripravljalna de-
la. Povzpeli so se sto metrov visoko in s
seboj prinesli škripce, vrvi, pasove, oponke
ter fiksirali vrvi, po katerih se bodo spuščali
v »dolino« in pleskali cinkarniški dimnik.
Zadnjih dvajset metrov »vzpona« na cinkar-
niški dimnik so morali opraviti pod zaščitno
iTiasko, kajti strupeni plini so pritiskali pre-
hudo ... S pleskanjem dimnika naj bi po
pogodbi končali do 22. septembra.
Za pot od vznožja do vrha dimnika potre-
bujejo petnajst minut hitre hoje brez počit-
ka. Vsi, ki so bili prvič gor, pa pravijo, da je
boljši občutek v strmih skalah. Okoli dimni-
ka namreč ničesar ni!
Tako si mladi celjski alpinisti »služijo«
denar za pot na streho sveta, Himalajo, na
goro Gaurishankar, visoko 7145 m, kjer naj
bi njeno južno steno prvič preplezali prav
Celjani.
TONE VRABL
SEMINAR ZA
PLANINSKE VODNIKE
Savinjski meddruštveni odbor planinskih
društev je na svojem delovnem sestanku 26.
avgusta 1982 sklenil, da organizira drugi se-
minar za planinske vodnike na našem po-
dročju. Določili so tudi datum za preizku-
sno turo, in sicer v nedeljo, 26. septembra
1982. Zbor bo na Klemenči jami - planinski
koči pod Ojstrico ob 7.30 uri. Tura bo šla na
Tkrbino, čez Zadnji Travnik na vrh Krofič-
ke. Spust pa bo po edini označeni poti na ta
vrh proti Puklovcu, nekako do srede, dalje
po stari pastirski stezi na dostop. Razšli se
bomo na Klemenči jami.
Pred rednim razpisom seminarja je bilo
veliko zanimanja in kritike, zakaj ni te
vzgojne akcije. Sedaj pa je prišlo malo pri-
jav. Morda zato, ker je čas trajanja seminarja
dolg. Toda ni! To je amatersko delo in si
vsak kandidat mora vzeti del svojega pro-
stega časa za izobraževanje. Namen semi-
narja lahko dosežemo le, če je časovno raz-
tegnjen, da se spoznamo s hojo, izleti v ra-
zličnih letnih časih, torej v različnih okoli-
ščinah. Tega pa se iz knjig ne da naučiti.
Edina knjiga, ki da na to odgovor je vedno
odprta knjiga narave. Ta se bo različno od-
pirala tudi tedaj, ko bo vodnik vodil planin-
ce po označenih, nadelanih in zavarovanih
planinskih poteh. Vodstvo seminarja je
prevzelo planinsko društvo Zabukovica, ki
zbira tudi prijave. Vsem planinskim druš-
tvom je bil razposlan razpis in obrazec prija-
ve, ki je morda ostal kje v predalu in ni našel
poti tja, kamor mora.
Seminar bomo organizirali, če bo dovolj
prijav, in sicer med 20 in 30 kandidati. S
predavanji in ostalimi obveznimi turami bo-
mo pričeli v oktobru. Končali pa bomo do
vrhunca letne sezone.
B.J.
SEJA SVETA ZA
TELESNO
KULTURO
Danes (četrtek) popoldne ob
16. uri bo 3. redna seja Sveta za
telesno kulturo pri Predsedstvu
Občinske konference SZDL Ce-
lje. Razprava bo o nekaterih ak-
tualnih problemih na področju
telesne kulture v SR Sloveniji,
ter o akciji SDK, ki je tudi v Ce-
lju pregledala poslovanje nekate-
rih močnejših športnih kolekti-
vov v obdobju od 1976 pa do le-
tos. Gre za splošno jugoslovan-
sko akcijo in za odkrivanje ne-
pravilnosti v delovanju in poslo-
vanju močnejših športnih kolek-
tivov. Po prvih podatkih v Celju
posebnih kršitev ni bilo.
T. VRABL
MOTOCROSSV
LEMBERGU
Športna komisija pri AMD
Slander iz Celja prireja pod
pokroviteljstvom SO Šmarje
pri Jelšah, v soboto, 11. sep-
tembra, s pričetkom ob 14.
uri, na progi za motocross v
Lembergu pri Mestinju, 2.
pozivno dirko v motocrossu
v zveznem rangu, za nagrado
Kozjanskega.
Nastopilo bo okoli 60 tek-
movalcev v razredih motor-
jev 125 ccm in 250 ccm. Tek-
movanje je vključeno v okvir
praznovanj ob prazniku obči-
ne Šmarje pri Jelšah.
REPUBLIŠKO
STRELSKO
TEKMOVANJE
v nedeljo bo na Gričku re-
publiško strelsko tekmova.
nje z malokalibrsko puško
Tekmovanje se bo pričelo ob
8.30 na strelišču na Gričku, v
spomin narodnega heroja
Jožeta Klanjška-Vasjo, ko-
mandanta XIV divizije. Tek-
movanje organizira lansko-
letni zmagovalec SD Celje
sodelovale pa bodo strelske
ekipe iz vseh večjih sloven-
skih mest.
Republiška strelska tek-
movanja organizirajo posa-
mezne strelske družine že od
leta 1966, zmagovalci posa-
meznega tekmovanja pa do-
bijo prehodni pokal - 60 cm
visok kip borca.
TAMBURAŠIZ NOVIMI INSTRUMENTI VADIJO
Novi instrumenti, ki so jih letos dobili pri Tamburaškem orkestru 2PD France Prešeren v
Celju, so povzročili tudi določene težave. Ti instrumenti so namreč uglašeni drugače, kot so
bili stari in zato bodo morali tamburaši začeti skoraj od osnovnih prijemov.
Dirigent tega ansambla Srečko Cizelj je povedal, da zaradi tega pričakuje tudi nekoliko
osipa pri članstvu, ki pa ga bodo nadomestili z novimi člani. Tako bodo v soboto, 18. tega
meseca vpisovali nove člane, za katere bodo pripravili tudi tečaj igranja na tamburico.
Razen tega ta orkester vabi k sodelovanju tudi klarinetiste in violiniste, saj vključujejo v
svoje igranje pogosto tudi te instrumente. S tem dobijo bolj poln izraz in lahko igrajo tudi
zahtevnejše skladbe.
Vsi tisti, ki bi želeli igrati na tamburico, se lahko vpišejo v Tamburaški orkester ŽPD
France Prešeren 18. septembra od 10.30 ure dalje v njihovih prostorih. Ulica XIV. divizije 2,
to je nasproti stare avtobusne postaje.
Leta 1947 so na Štajerskem strašile nekatere bande - same so se
imenovale »križarska vojska«. Po dokumentih o njihovem delova-
nju in o tem, kako jih je ljudstvo zatrlo, je napisana naša pripoved.
Nekateri udeleženci in kraji imajo drugačna imena, kar pa bistveno
ne vpliva na opis posameznih prizorov in resničnost takratnih
dogodkov.
Nismo samo križarji, vojska kralja Petra prihaja! Z njo
pa so tudi zavezniki. Svet se vrti! Včasih se prav čudno
zavrti! Zapomnite si to! Obvladamo že precejšen kos
terena. Saj ste shšali o naših akcijah! Silim vas ravno ne,
da odidete z nami, da tudi vi postanete vojaki. Ne!
Hočem pa, da postanete križarji. Razumete! Sleherni
tisti, ki pomaga naši vojski, je križar. Našim pomaga.
Križarjem pomaga. Zato je tudi sam križar!«
Milošu se je začel zatikati jezik. Znoj mu je tekel po
obrazu. Snel si je kapo z glave in si z njo obrisal čelo ter
se pogladil po laseh.
»Križarjev je veliko! V vsaki vasi so! Pomagajo nam.
Vojski je treba hrane. Patrulje žeUjo vedeti, kje je sovraž-
nik. Razumete! Zato smo prišh nocoj k vam! Nekaj
malega smo zažgali pred vašim odborom. O tem vam bo
župan povedal, seveda če bo pameten. Zdaj pa želim
slišati, kdo od vas nam je pripravljen pomagati. Birt, ali
imajo vsi vino? Župan plača! Toči do roba! Župan časti
križarje, vojsko kralja Petra!« Miloš je vpil kot na vese-
lici. Vino mu je stopilo v glavo.
Njegov pajdaš Rudi ni toliko pil. Radovedno je opazo-
val svojega predstojnika, ki se je vse bolj razvnemal.
Včasih je poškilil proti vaščanom, ki so sedeli na stolih
kot pribiti. Nihče se ni dotaknil pijače, ki jim jo je
gostilničar nalil v kozarce za dva deci.
Miloš je znova odstavil vrč in se zarežal vaščanom v
brk, tiesknil z jezikom od zadovoljstva in vstal od mize.
Malce ga je zamajalo. Pijača se ga je prijela.
Rudi je sledil vsaki njegovi kretnji. Nenadoma se mu
je v glavo zavrtala misel, ki se je je hudo razveselil.,Ubiti
ga je treba! Nocoj! Čimprej! Ko bo dobro nadelan!' Miloš
mu je bil vsak dan bolj zoprn. Njegova oblastnost mu je
presedala. Z njim je postopal kot z volom. Počel je z
njim, kar mu je prišlo na misel. In vse to v imenu neke
križarske vojske. Že zdavnaj niso drugega kot banda!
Drhal, ki ropa, ustrahuje z belimi križi na kapah in beži!
Ko je Rudi poslušal, kako Miloš zagrizeno govori, je
sklenil, da bo Cirilu nekaj predlagal. ,Saj bomo kje legli
nocoj! Tedaj naj se zgodi! Tudi Palčka bomo! Nato pa
naravnost čez mejo'.
Miloš je naslonjen na šank zabodeno gledal vaščane,
ki so se pogreznih v stole.
»Kdo nam je torej pripravljen pomagati? Bolje je, da
se odločite nocoj kot jutri! Jutri je lahko že prepozno!
Kdor ni z nami, je proti nam! Že marsikoga smo prepri-
čali!" Križar je grozeče dvignil brzostrelko. »Prepričamo
pa zelo lahko.' To je enostavno! Vidim, da nič ne pijete!
Vino ni slabo! Pijte ga, saj župan plača!«
24
Miličniška patrulja, ki je bUa tisto noč na obhodu, je
dosegla Loče. Vodil jo je Jože Nemgar. Pravkar so poči-
vali.
»Glejte!« je vzkliknil prvi mihčnik in pokazal proti
Šentjerneju. »Kres!«
Komandir Jože Nemgar je naglo vstal. »Banda! Poj-
dimo!«
Trije miličniki so pospešeno stekli v smeri proti vasi.
Dosegli so prvo hišo. Znoj je tekel z njih. Sunkovito so
dihali. Nekohko so počili. Nenadoma jih je nekdo pokli-
cal izza priprtega okna. Komandir je stopil k hiši. Zasli-
šal je preplašen glas.
»Križarji so v vasi! Dva sta prišla do naše hiše. Trkala
sta na okna in se smejala. Potem sta odšla nazaj v vas!«
Jože Nemgar je s tovarišema previdno krenil med
hišami. Prišli so v bližino gostilne. Shšah so glasne
besede: »Za nami bo prišla križarska vojska, potem
boste videli hudiča, če ne boste z nami...!« Komandir
patrulje je šepnil tovarišema, naj počakata. Odredil jima
je zaklonišče, sam pa je šel na oglede.
Že po petih minutah se je vrnil. Tovarišema je razložil,
kakšen je položaj. »Notri so vaščani. Počakati moramo!«
»Koliko pa jih je?« je vprašal prvi mihčnik.
»Banditov? Enega sem videl za šarJ^om. Mora pa jih
biti več! Čudno, da nimajo stražarja!«
Miličniki so nato zasedli položaje okoli gostilne. Na
muho so vzeli vhod.
Minute so minevale. Ura je bila že dve. Tema na
vzhodu za hribi se je redčila.
Komandirju patrulje ni bilo všeč, da čakajo, da ničesar
ne ukrenejo. Pijanski glas v gostilni je bil vedno bolj
glasen in nasilen.
Palček in Ciril sta bila ta čas na drugem koncu vasi.
»Nocoj me drži!« je rekel Palček. »V takšni vasi bo pa
ja kakšno dekle! Pz^en oddidemo, bi pa rad še kakšni
zapihal na dušo! Tudi zaplesal bi rad.«
CirU ga je veselo in hkrati začudeno pogledal.
»Ko bomo čez mejo, nam bodo šle te stvari bolj od
rok!«
»Kaj misliš, da se bomo umaknili čez mejo? Ti pa
slabo poznaš Miloša!«
»Saj je rekel, da gremo!«
»Rekel je že, ampak Miloš ne pojde nikamor! Kar
dobro se počuti na tem terenu, čeprav mu poka za ritjo.
Saj nam ni nič hudega. Potrkajva na kakšno okno. Mo-
goče bova potrkala prav na kamrico, kjer kakšna ljuba
spi!«
Križarja sta si izbrala hišo. Ko sta hotela potrkati, je
sredi vasi počila bomba. Nekaj trenutkov sta bila ne-
gibna, potem pa se je Palček pognal proti gostilni. Ciril
ga je komaj dohiteval.
Komandir mihčniške patrulje je poslal svojega tova-
riša v senco sosednje hiše, ki se je držala gostilne. »Tako
bomo imeli boljši pregled!« Komaj se je miličnik ulegel
in nameril brzostrelko, se je na pragu pojavil križar.
Nič ni kazalo, da bi se mu kam mučilo. Pred vhodom
je naredil nekaj korakov in glasno zazehal. Ozrl se je v
nebo in po cesti gor in dol. To je bil Rudi, ki je prišel
zajet nekaj svežega zraka.
Ko je bil z eno nogo čez prag, je za njim zapresketalo.
Najprej je eksplodirala ročna bomba, ki jo je zakotalil
proti njem miličnik iz sence. Nato pa sov okna in vrata
usekali rafah.
Prevpil jih je močan glas komandirja Jožeta Nem-
garja:
^ 36 - 9- september 1982
NOVI TEDNIK - stran 21
0GLJANJE
KAJ SLABI MOŠKO EKIPO?
l^0mesto proslave odhod najboljših
l^tos bi lahko praznovali
i^^gljači KK Celje 35-letnico
^stoja, kajti leta 1947 so v
jornu OF in na kegljišču
Kladivarja pri Ojstrici
ustanovili KK Kladivar,
predhodnika današnjega
Sk Celja.
%e isto leto so nastopili
celjski kegljači in osvajali re-
publiške in državne naslove
ter potrdili, da je kegljanje v
(;elju izredno močno. Smo v
času stabilizacije in pri KK
Celju pač letos ne bodo praz-
novali, čeravno bi lahko to
gbletnico vključili v organi-
zacijo evropskega ekipnega
pokala, ki bo prve dni okto-
bra v Celju. Sicer pa je to
5tvar kluba in njihovih čla-
nov.
Nekatere ljubitelje keglja-
nja v Celju te dni muči nekaj
drugega. Celjska ekipa je le-
tos osvojila tretje mesto na
državnem prvenstvu med
ženskami in četrto mesto v
polfinalnem moškem tek-
movanju v Beogradu. Tako
bodo v naslednjih dneh na-
stopili v finalu tudi Celjani,
ki so si priborili v polfinalu
četrto mesto. Imajo pa mož-
nost, da bi z dobrim nasto-
pom dosegli tudi drugo me-
sto.
Toda ekipa, ki je ta uspeh
dosegla v Beogradu v posta-
vi. Ludvik Kačič, Slavko
Tomažič, Alojz Urh, Danilo
Sivka, Boris Kompan, Stan-
ko Nareks in Zvonko Kova-
čič, ni več skupaj. Iz nezna-
nih vzrokov je namreč prišlo
do precejšnjih sprememb. Iz
kluba sta odšla Ludvik Ka-
čič in Slavko Tomažič. Vrni-
la sta se v svoj matični klub
Hmezad! Vse kaže, da gresta
Viki Vanovšek in Zvonko
Kovačič k Ingradu. Od nek-
daj močne ekipe je ostala le
polovica mladih in nadarje-
nih kegljačev. Vse to kaže,
da bomo v bodoče imeli na
našem območju tri ali štiri
poprečne regijske ekipe in
nobenega močnejšega pred-
stavnika v republiškem pro-
storu. To pa je stagnacija za
celjsko moško kegljanje.
Brez močpe moške ekipe ne
more uspevati ženska ekipa.
Tega se bodo morali prej ko
slej zavedati tudi pri KK Ce-
lju vsi tisti, ki želijo keglja-
nju uspeh in napredek. Mor-
da so vzroki za odhod iz klu-
ba slabi in neurejeni odnosi
v klubu. Nekaj je vsekakor
krivo, da ni homogenosti in
pravega tovariškega vzdušja.
Se je čas, da se stvari uredijo,
kajti drugače se bodo ti
odnosi poznali tudi na osred-
nji mednarodni kegljaški
prireditvi v Celju meseca ok-
tobra, ko bodo gostovali pri
nas najboljši kegljači
Evrope.	j. kUZMA
V republiški ligi so odigrali 3. kolo. Presenetilo je
Šmartno, ki je po dveh uvodnih porazih premagalo v
Mariboru Železničarja s 3:1. Strelci so bili Omladič,
Kodre in Prašnikar v zadnji minuti iz 11-metrovke.
Razočaral je velenjski Rudar, ki je doma komaj iztržil
točko proti novincu, mariborskem Kovinarju - 4:4.
Strelci: Boškovič 2 ter Rusmir in CeUč po enega. Na
lestvici je Rudar četrti in Šmartno enajsto med štirinaj-
stimi ekipami. 4. kolo: Koper - RUDAR (T. Velenje) in
Šmartno - Tabor Jadran.
Republiška liga vzhod: Kladivar je visoko zmagal v
Ljutomeru 6:0, Dravinja je drugič remizirala z Ojstrico
1:1, Steklar je premagal Proleterca 1:0, Elkroj pa je
izgubil proti trenutno vodečim Brežicam 4:3. Lestvica
po 2. kolu: Kladivar je drugi, Elkroj peti, Dravinja
šesta in Steklar sedmi. Pari 3. kola: ELKROJ - Drava,
KLADIVAR - Boč, Proletarec - DRAVINJA in Alumi-
nij - STEKLAR!
tv
STRELCI V LAŠKI
OBČINI
Občinska strelska zveza Laško
je začela s finalnim delom tek-
movanja v streljanju z MK pu-
ško, kjer nastopa pet ekip. 1. kolo
so izvedli na strelišču v Rečici pri
Laškem, kjer je zmagala ekipa
SD Tone Bostič iz Zidanega mo-
sta pred SD Dušan Poženel Reči-
ca in SD Stane Rozman iz Laške-
ga, med posamezniki pa je bil
najboljši Vinko Lavrinc iz Reči-
ce. 2. kolo bo v nedeljo na streli-
šču v Zidanem mostu.
VL
ŽELEZARNI POKAL
SINDIKATA
Na kegljišču dvorane Golovec
so se zbrali vsi najboljši kegljači
sindikalnih ekip širšega celjske-
ga območja. Nastopih so v tek-
movanju posvečenem 10. kon-
gresu Zveze sindikatov Sloveni-
je. Nastopilo je 310 kegljačev iz
26 klubov. Največ uspeha so ime-
li kegljači Železarne iz Stor, ki so
zmagali s 446 keglji. Drugi je bil
EMO 438, tretji Ingrad in Cinkar-
na 430, peta Obnova 427 kegljev
itd.
V TENISU ZA PETO
MESTO
v nadzdjevanju ekipnega pr-
venstva Slovenije v tenisu so Ce-
ljani igrali v četrtfinalu in izgubi-
li proti ljubljanski Olimpiji z re-
zultatom 1:4. Zaradi poraza se
bodo v preostalih borbah potego-
vali za uvrstitev od 5. do 8. mesta.
Skupaj z njimi bodo igrali še Ža-
lec, Slovan in Portorož.
TRIM TEK IN
STRELJANJE
Od petka do nedelje bosta na
programu v Celju trim tek in
streljanje. Obe nalogi bodo lahko
prijatelji rekreacije izvedli na
športnih terenih na Gričku, kjer
bo v petek in soboto vse priprav-
ljeno za nastop v času od 15.30 do
17.30 in v nedeljo od 9. do 11. ure.
Tek za moške bo na progi dolgi
2400 metrov ter za ženske na 1600
metrov. Pri streljanju pa ima
vsak udeleženec pravico do 20
strelov. Za znak dobrega strelca
je potrebno doseči pri moških
110 krogov in pri ženskah 80 kro-
gov.
J. KUZMA
ROKOMETNI
PLES SE JE
ZAČEL
Startali so rokometaši v
republiški ligi. Minerva iz
Griž je presenetila z mlado
ekipo na Igru, kjer je prema-
gala Mokerc 21:19 (najboljši
strelec Divjak 6 zadetkov),
medtem ko je mlada ekipa
Aera iz Celja izgubila v Veli-
ki Nedelji 35:30 (najboljša
strelca Bala in Medved po 8
zadetkov). V 2. kolu bo igral
Aero doma proti trenutno
vodečemu mariborskemu
Braniku, Minerva pa s trbo-
veljskim Rudarjem.
Startale so tudi rokome-
tašice v republiški ligi.
Šmartno je v Cerknem pre-
magalo Eto 19:13, pri tem pa
je S^merčeva dala kar 10 go-
lov. V 2. kolu bo Šmartno
igralo doma proti ptujski
Dravi, ki je na drugem me-
stu, Šmartno pa je tretje.
Prva ekipa Aera Celje je
zmagala na turnirju v Šo-
štanju, kjer je premagala
ekipi domačinov in ekipo iz
Celovca ter tako osvojila
»Jarnovičev memorial«. Naj-
boljši igralec turnirja je bil
Celjan Vlado Bojovič, naj-
boljši vratar Župane in naj-
boljši strelec Potočnik, oba
Šoštanj.
Prva ekipa Aera je gosto-
vala v Veliki Nedelji ter ob
25-letnici rokometa odigrala
srečanje z domačini. V izre-
dno kvalitetni tekmi so zma-
gali Celjani 36:31, najboljša
pa sta bila brata Miha in Vla-
do Bojovič.
Aero je v pripravljalnem
obdobju za nastop v L B
zvezni ligi v torek odigral,
srečanje z Lipo iz Ajdovšči-
ne, jutri, v petek, pa bo igral
ob 18. uri v dvorani Tehnič-
nega centra z Borcem iz Za-
greba.
Kmalu bodo startali tudi
rokometaši Šoštanja v bor-
bi za točke, in sicer v nedeljo
proti Istraturistu v Umagu,
rokometašice Velenja pa te-
den dni kasneje v I. B zvezni
ligi, kamor so se uvrstile po
prepričljivi zmagi v II. zvez-
ni ligi. Rokometni ples je to-
rej v polnem zagonu. Upa-
mo, da bo za naše ekipe prav
tako uspešen kot v priprav-
ljalnem obdobju.
T. VRABL
POVEDEL LUDVIK
KAČIČ
v 3. izbirnem kegljaškem
medobčinskem prvenstvu
posameznikov je nastopilo 72
kegljačev. V naslednje kolo,
ki bo v soboto v Slovenskih
Konjicah in v nedeljo v Mo-
zirju, se je uvrstilo 32 najbolj-
ših. Med njimi so vsi znanci s
kegljaških stez, le Danilo Siv-
ka se ni uvrstil, kar je veliko
presenečenje!
Najboljši rezultat je znova
dosegel Kačič, član Hmeza-
da, takoj za njim pa so Kova-
čič, Urh, Tomažič, Srot in Na-
reks. Vrstni red po 3 kolih:
Kačič (Hmezad) 2829 (918,
\S65,946), Kovačič (Celje) 2775
'(944, 917, 893) Urh (Celje)
2735 (900, 930, 950), Tomažič
(Hmezad) 2693, Cehovin
(Hmezad) 2690, Nareks (Ce-
lje) 2671, Srot (Ingrad) 2663,
Zore (Ingrad) 2658, Brglez
(Kovinar) 2647, Gračner (Ko-
vinar) 2641 podrtih kegljev.
J. KUZMA
ŠD PARTIZAN POD GRADOM
MIMO ZAČETNIH TEŽAV
Predsedujoči v predsedstvu je Jože Lubej
Leto dni po ustanovitvi
društva delo še ni steklo,
kot so začrtali oziroma si
želeli, pa vendar so lahko z
opravljenim kar zadovolj-
ni, so ugotovili na občnem
zboru športnega društva
Partizan Pod gradom.
Delo društva so v prvem
letu spremljale številne za-
četne težave, ki pa so jih bolj
ah manj uspešno prebrodili.
Manjkalo je strokovnih ka-
drov, poleg tega pa je druš-
tvo šele pred mesecem dni
dobili registracijo, medtem
ko še vedno čaka na žiro ra-
čun.
Najpomembnejše uspehe
je društvo doseglo na po-
dročju množične rekreacije
krajanov. Redno tedensko
vadbo so organizirali v telo-
vadnici osnovne šole na Po-
lulah. Sploh društvo zelo do-
bro sodeluje s tamkajšnjo
osnovno šolo.
Vadba je bila zelo dobro
organizirana in obiskana, če-
prav društvo v začetku še ni
imelo strokovno usposoblje-
nih vodnikov športne re-
kreacije. Redno tedensko
vadbo so organizirali za cici-
bane, mlajše pionirje, pionir-
ke, članice, mlajše člane in
člane, starejše pionirke pa so
zečele vaditi spomladi.
Potekala je tudi vadba od-
bojke, košarke, namiznega
tenisa in malega nogometa,
člani te sekcije pa že uspeš-
no nastopajo v občinski ligi
v malem nogometu.
V okviru društva dela tudi
planinska sekcija, ki je orga-
nizirala že več izletov, množi
pa se tudi članstvo te sekcije.
Člani društva so se udele-
žili tudi številnih meddruš-
tvenih tekmovanj in srečanj,
ob prazniku krajevne skup-
nosti Pod gradom pa so
uspešno organizirali trim te-
den. Sest članov društva je
tudi uspešno opravilo tečaj
za vodnike športne rekrea-
cije.
V delu ŠD Partizan Pod
gradom je sicer še čutiti ne-
katere začetne težave, ven-
dar pa je zagnanost članov
porok, da v celjski občini do-
bivamo še eno športno druš-
tvo Partizan, ki bo poleg že
uveljavljenih, Partizana Ga-
berje in Štore, pripomoglo k
razvoju množične rekreacije
občanov.
Na občnem zboru so za no-
vega predsedujočega v pred-
sedstvu kluba izvolili Jožeta
Lubeja.
S. SROT
PTUJ 82
ZMAGOSLAVJE
CELJSKEGA
OBMOČJA
Čeprav je na letošnjem trinajstem
festivalu domače zabavne glasbe Slo-
venije v Ptuju nastopilo 21 ansamblov
in od tega samo pet s širšega celjskega
območja - so slednji ob končni razgla-
sitvi rezultatov in podelitvi priznanj
odnesli večino najboljših mest! Tako
so ansambli s širšega celjskega ob-
iiočja znova potrdili, da so dobri in da
se upravičeno že vrsto let uvrščajo
ftted najboljše v Sloveniji.
Tokrat je bil večer ansamblov v ok-
viru Ptujskih poletnih prireditev izje-
fi^no lep. Sam izvajalni prostor je odli-
čen, vreme je bilo več kot primerno,
organizacija dobra, večina ansamblov
Pa na dostojni višini. Razveseljivo je,
da so prav pri kvaliteti izstopali an-
sambli iz Vojnika, Strmca, Liboj, Tito-
vega Velenja in Rogaške Slatine.
Zlato značko (najvišje priznanje) je
|okrat osvojilo pet ansam.blov, med
"^"jimi Dobri znanci iz Ljubljane, Fantje
? Vseh vetrov iz Novega mesta, Oglarji
'z Škofje Loke, ansambel Vita Muženi-
iz Ljubljane in kot edini s celjskega
območja ansambel Savinjskih 7 iz Li-
Ta ansambel je bil sploh najuspeš-
'^^jši, saj je poleg zlate značke dobil še
Posebno priznanje za že trikrat zapo-
red osvojeno zlato značko na ptujskem
'estivalu (letos poleg njega še Dobri
Znanci in Oglarji) ter nagrado občin-
z 266 glasovi za melodijo Pevcu v
spomin (na njihovega pevca Franca
Korena), za katero je melodijo napisal
vodja ansambla Štefan Frece, tekst pa
Marjan Stare. Poleg članov ansambla
jo je vokalno odlično izvedla pevka
Anka Hribovšek. Savinjskih 7 iz Liboj
je tokrat upravičeno slavilo na domala
vsej ptujski festivalski črti! Zlate znač-
ke pa pomenijo tudi takojšnje snema-
nje nove plošče!
Podelili so tudi še.st srebrnih značk,
od tega pa so jih dobili kar štirje an-
sambli s celjskega območja: Šaleški
fantje iz Titovega Velenja, Rogaški in-
strurrientalhl kvintet iz Rogaške Slati-
ne, ansambel Toneta Videča iz Strme-
ča pri Vojniku in ansambel Francija
Zemeta iz Vojnika. Slednji je dobil tu-
di drugo nagrado občinstva s 149 gla-
sovi za melodijo Štajerski pozdrav, ka-
tere avtor je vodja ansambla Franci
Zeme.
Ptusjki festival je za nami. Veseli
smo uspeha »naših« ansamblov, saj je
to porok, da se dobro dels na tako
občutljivcrri področju, kot je narodna
glasba. Žal pa je vedno preveč takšnih
ansamblov, ki bi po svoji kvaliteti za-
služili nastop v Ptuju, pa se ga iz nez-
nanih vzrokov izogibajo.
Tekst: TONE VRABL
Foto: EDI MASNEC
KOŠARKA V KOZJEM
Košarkarji Libele so odigredi
tekmo v letošnjem pokalnem
tekmovanju Jugoslavije. Na-
sprotnik je bila ekipa Kozjega, ki
so jo premagali pred sto gledalci
z rezultatom 110:74 (63:30). V 2.
kolu bo igrala Libela proti Dom-
žalam.
ZDRAVILIŠČE DOBRNA V
SMUČARSKEM SKLADU
Prejšnji teden so v Zdravilišču Dobrna podpisali
samoupravni sporazum, po katerem je ta delovna orga-
nizacija postala član našega smučarskega sklada.
V	tem zdravilišču že dalj časa posvečajo posebno
pozornost športni rehabilitaciji vrhunskih športnikov
in so pri tem dosegli tudi vidne uspehe. Zato ni čudno,
da so že pred leti navezali stike tudi z našimi vrhun-
skimi smučarji, saj te športnike pogosto pestijo po-
škodbe.
V	Dobrni so izkoristili ugodno lokacijo in ob sodelo-
vanju s Kliničnim centrom iz Ljubljane, medicinsko
fakulteto in celjskim zdravstvenim centrom ter ob po-
moči sodobnih tehničnih pripomočov,uspešno poma-
gajo poškodovanim športnikom pri njihovi rehabilita-
ciji.
Zato ni čudno, da bo prihodnji mesec Zdravilišče
Dobrna gostitelj prvega kongresa športne medicine pri
nas, ki se ga bo udeležilo več kot 100 strokovnjakov iz
cele Jugoslavije. Cas pa je že bil, da tudi na tem po-
dročju napravimo korak naprej, saj tovrstna medicina
do sedaj ni spremljala dovolj hitro naglega razvoja
športa in s tem športno medicinske preventive.
Sporazum, ki so ga podpisali v Zdravilišču Dobrna,
velja do leta 1986 in v tem času bodo prihajali sem
smučarski reprezentantje tako na rehabilitacijo kot
tudi na priprave in redne zdravniške kontrole.
F. P.
22. stran - NOVI TEDNIK
Št. 36 - 9. september 193^
HOROSKOP
•	OVEN__20. 3. - 20^
Določene zadeve vam ne bodo šle najbolje od rok. Obstaja možnost
večjega nesporazuma, ki ne bo imel ugodnih posledic, še posebej v
službi. Ne govorite osebnih zadev pred drugimi. Ko boste srečali
nekoga, se odločite takoj. Pazite na zdravje.
•	BIK	20.4.-21.5.
Pogosto boste razmišljali o spremembi v službi, vendar brez uspeha.
Bodite potrpežljivi, saj ne morete pomagati. Doma in v družini ne bo
problemov, pa tudi ne večjega zadovoljstva. V čustvih ne komplici-
rajte, če res ni potrebno. Jejte več sadja.
•	DVOJČKA	21.5.-21.^
Teden poln vznemirjenj, predvsem osebnega značaja. Večjih poslov-
nih uspehov ne bo, kljub prizadevanjem. Problemi se bodo verjetno
pojavili doma, pričakujte razburjanje in prepir. Denarno stanje bo
boljše. Kar zadeva čustva, se vprašajte ali sploh veste, kaj hočete.
Zdravje bo dobro.
•	RAK	21.6.-23.7.
Veliko boste delali, polni boste načrtov za naprej. Bolj boste zasedeni
z osebnimi kot s službenimi obveznostmi. V sredini tedna boste rešili
materialni problem. Ne zamudite te priložnosti. Ugodno in odlično
počutje. Z zdravjem bodo težave.
•	LEV_23. 7. - 23. 8.
Delno neugodno obdobje. Opravljajte samo tekoče zadeve in izog-
nite se novim odgovornostim. Bodite oprezni na začetku tedna.
Posvetite več pozornosti osebnim stikom, okoliščine so vam naklo-
njene. Ne igrajte se s partnerjem!
•	DEVICA	23.8.-2379^
Čaka vas intenzivno obdobje, zato pričakujte značilne dogodke.
Doživeli boste nekaj, kar bo znatno vplivalo na vašo prihodnost.
Sprejmite vsak nasvet za hitrejšo rešitev nalog. Gotovi ste v sebe,
toda vaš partner se sprašuje! Prehlad!
•	TEHTNICA	. 23.9.-23.ia
Poslovno boste še uspešni, vendar manj kot doslej. Obveznosti ste
doslej z lahkoto reševali, v sredini tedna pa pričakujte kratkotrajno
krizo, v zvezi z vašim osebnim življenjem. S potrpljenjem boste rešili
tudi to. Ljubosumnost ne vodi nikamor.
•	ŠKORPION	23.10.-22.11.
Motile vas bodo manjše skrbi, ki jih ne boste uspeli rešiti sami. Vse
skupaj prepustite času. Veliko se boste družili z različnimi ljudmi in
dobili različne nasvete. Povečanje dohodka. Trma, v ljubezni, se
v dno ne izplača.
I STRELEC	22.11.-22.^
Teden brez posebnih dogodkov. Z ozirom, da gre, kot želite, posve-
tite Več pozornosti osebnim problemom. Pazite, da ne skleneta novih
poznanstev na potovanjih. Denarno stanje bo slabše. Vse kar poče-
njate, delajte s srcem. Zdravje bo dobro.
•	KOZOROG	22.12.-20.1.
Vaše stanje se izboljšuje iz dneva v dan. Doživeli boste glasno
priznanje za dokončano nalogo. Tudi v vsakodnevnih nalogah vas
spremlja uspeh. V osebnem življenju boste rešili zaostale in nakopi-
,čene probleme. Zaupajte v tisto, kar je pred vami.
•	VODNAR	20.1.-19.2.
Vaš službeni položaj se krepi in dobiva okvire, v katerih boste imeli
več možnosti za uresničenje nekih idej. K delu pristopite takoj.
Prepirali se boste o stvareh, ki se vas niti ne tičejo. Ostanite di-
skretni. V ljubezni ločite pomembno od nevažnega.
•	RIBI	19.2.-20.3.
Pojavljajo se dogodki, ki bodo povzročili nezadovoljstvo. Vse je
odvisno od vas. Manjše naloge se mešajo z večjimi, zato prihajate v
dilemo, kaj storiti. Nadaljujte z začetim. Denarno stanje se popravlja.
Nezadovoljstvo v Ijube^ je slab sopotnik._
jj 36 - 9. september 1982
X—
NOVI TEDNIK - stran 23
POTROŠNIK
Potrošnik (Cichorium Int ybus)
je do meter visoka zeljnata trajnica.
Pritlični listi so suličasti in tudi
ostali listi objemajo steblo s širo-
kim dnom. Cvetovi so svetlo mo-
dri, odpirajo se zjutraj, popoldne se
že zapro, naslednjega jutra se od-
pro novi cvetovi.; To dogajanje se
ponavlja ves čas, ko rastlina cvete.
Pri nas je navadni potrošnik moč-
no razširjen ob poteh in cestah, po
travnikih in podobnih mestih ter
cvete od julija do oktobra. Rastlina
ima značilni mlečni sok, ki ga vse-
bujejo korenine, stebla in listi.
Mlečni sok je v mlečnih ceveh, ki
potekajo po vseh rastlinskih orga-
nih in so medsebojno povezani. Ne-
katere sorodnice so kultivirane in s
selekcijami so dobili razne sorte
okusne solate.
Navadni potrošnik pa so poznali
že v antičnih časih in so zanj dejali,
da je prijatelj jeter in da krepča
prebavila. Vsebuje številne deriva-
te sadnega sladkorja, inulun, precej
pektina, mineralnih soli in gren-
čine.
Nabiramo celo rastlino, in sicer
korenine izkopljemo jeseni, ko vse-
buje največ aktivnih substanc, ter
steblo z listi in cvetovi vred. Kore-
niko prerežemo podolgem in posu-
šimo na soncu ali v sušilnici, med-
tem ko liste in cvetove sušimo na
soncu. Jeseni nabiramo tudi seme,
ki ga otresemo na papir in skrbno
posušimo.
Ker vsebuje obilo grenčin in mi-
neralnih soli, potrošnik zdravi pre-
bavila, jača apetit, zboljšuje preba-
vo in izločanje žolča ter urina, olaj-
šuje napade protina. Zato se po-
trošnik uporablja za številne čajne
mešanice, s katerimi se zdravijo
razne bolezni notranjih organov.
Zoper kronični katar želodca vza-
memo tri velike žlice mešanice, se-
stavljene iz 20 g korenin potrošni-
ka, listov rmana, timijana in črne
mete in orehovih ]istov. Poparimo
jih s pol litra vrele vode, pokrijemo
in pustimo čez noč, zjutraj precedi-
mo. Pijemo večkrat na dan, neslad-
kano.
Za boljšo prebavo pa si pripravi-
mo mešanico korenin potrošnika,
kolmeževih korenin, janeža in
fenklja, in vzamemo žlico čaja, ga
poparimo in pustimo čez noč, da se
izlužijo aktivne zdravilne soli ter
pijemo nesladkan čaj zjutraj pred
jedjo.
Caj iz samega potrošnika prepre-
čuje nabiranje sluzi in tiščanje v
želodcu, čisti kri, jetra, vranico in
ledvice. Posp>ešuje izločanje škod-
ljivih snovi iz telesa. Vzamemo žli-
co korenine in drobno zrezano ste-
blo ter poparimo in pustimo stati,
da se čaj popolnoma ohladi.
Pripravimo pa si lahko tudi ko-
p>eli za roke in noge, in sicer vzame-
mo dve pesti potrošnikovih kore-
nin in jih dobro prekuhamo v litru
vode. V precejeno in toplo tekočino
namočimo obkladke in jih dajemo
na vneto kožo, na ture, ekceme.
Ce zmečkamo svežo rastlino in iz
nje stisnemo sok, le ta deluje diure-
tično in blagodejno na prebavila.
Včasih so svež sok prekuhali s slad-
korjem v sirup, ki je dobro, odga-
njal gliste.
BORIS JAGODIC
COBJE
ZANIMIVOSTI
Navadna krompirjevka ali strupena
prašnica (nekateri ji rečejo kar prdec)
je rahlo strupena in lahko povzroči
prebavne motnje. Iz te strupene gobe
pa večkrat zraste parazitska polstenka,
ki je prijetnega okusa in seveda užitna.
>f
Smrdljivi mavrahovec je užiten, do-
kler je v jajcu. Ko pa se razvije, dobi
tako neprijeten, smrdljiv vonj, da se ga
precej časa zelo težko iznebimo...
★
Goba z imenom črna ali mrtvaška tro-
benta je daleč od mrliča, ker je izredno
dobra in aromatična...
*
Hrastova zraščenka ima lahko tudi
do dvesto klobučkov, orjaška zraščen-
ka pa tudi do 50 cm premera...
Nekatere gobe, kot mlečno pečeni-
co, blagvo, ledenko, poletnega gobana,
vrste kukmakov prašnice, lahko jemo
kar surove...
Bela gomoljika ali tartuf raste pod
rušo in jo iščejo prašiči ali psi in je
izredno cenjena goba, saj doseže njena
prodajna vrednost prav astronomske
višine.
AMADEO DOLENC
BORBA S KRALJEM VODA
Po končani drugi svetovni
vojni, ko se je pri nas marsi-
kaj spremenilo, je Milan
Hohnec postal izprašan ali
»diplomiran« športni ribič
RD Celje. Vsak član ribiške
organizacije je moral takrat
napraviti določeno število
udarniških ur pri ribogojni-
ci, odlovu ali vlaganju ribje-
ga življa v gojitvene in lovne
revirje, šele nato je lahko
plač^ dnevno ribolovnico za
lov sulca.
V mesecu decembru, ko je
živo srebro zdrsnilo globoko
pod ničlo, sta se s prijateljem
Polutnik Karlijem odpravila
na lov te žlahtne ribe v Tre-
merje, med Celjem in La-
škim. Karliju so ribiči skraj-
šali priimek v »Lutko«, zato,
da je bolj kratko in slišno.
Predno sta prišleka pričela s
sulčarjenjem, je »Lutka«
svetoval Milanu, kako naj
meče in navija stavčka, ker
takrat ni bilo treba dolgo ča-
kati na prijem.
Ribič Milan je šele drugič
navijal ribjo vabo k sebi, ko
mu je iznenada tako usekalo,
da je skoraj spustil ribiško
palico. Zapeti kralj voda je
pred presenečenim ribičem
uprizoril take akrobatske
skoke, da mu je iz ribiške
palice odtrgal vse štiri obroč-
ke, skozi katere je napeljana
vrvica na ribiško kolesce.
Nič niso pomagali strokovni
nasveti »Lutke«. Ogromen
salminid, težak okoli 20 kg,
je bledemu ribiču opustošil
ribiški pribor ter jo jadrno
odkuril v najglobljo brzico
Savinje.
Milanova borba s kraljem
voda se je sicer klavrno kon-
čala, vendar zato ni izgubil
veselja do tega lep>ega športa
in rekreacije.
SANDI UDERMAN
Milan Hobnec pri lovu sulca v Savinji
24. stran - NOVI TEDNIK
Št. 36 - 9. september 193^
KOVINARSTVO LJUBNO
ZA AVTOMOBILSKO IN TRAKTORSKO INDUSTRIJO
Letos tudi prvi izvoz na lionvertibilno področje
Ljubenski tozd Kovinarstvo sodi k slo-
venskim železarnam. Dejavnost tega toz-
da, ki je zadnja leta napravil izredno ve-
lik razvojni korak, zajema proizvodnjo
zobatih vencev za avtomobilsko in trak-
torsko proizvodnjo, izdelavo obdelanih
zvarjencev za strojegradnjo (za rovoko-
pače na primer) ter proizvodnjo koleshih
dvojic za rudniške vozičke. Usmerjajo se
v proizvodnjo nožev za kmetijstvo. V
tem vidijo dodatni program, ki jim odpi-
ra precejšnje možnosti tudi v izvozu, po-
leg tega pa je tudi strojna opremljenost
takšna, da za tovrstno proizvodnjo ni te-
ž^v. Tako ni naključje, če jim je prejšnji
mesec uspel prvi izvoz teh izdelkov na
konvertibilno tržišče v vrednosti 10.000
ameriških dolarjev. Sicer pa velja zapisa-
ti, da je ljubenski tozd Kovinarstvo edini
proizvajalec nekaterih delov za avtomo-
bilsko in traktorsko proizvodnjo v Jugo-
slaviji.
PRIHRANEK 40.000 LITROV
NAFTE
Tudi na Ljubnem se zavedajo po-
membnosti varčevanja z energijo. Da so
tudi na tem področju še rezerve, govori
podatek, da bodo z nekaterimi notranji-
mi ukrepi in doslednejšim varčevanjem
prihranili kar 40.000 litrov nafte.
Med novostmi v letošnjem letu velja
omeniti, da so aktivirali investicijo, ki
zajema oplemenitenje novih strojnih
zmogljivosti. Osvojili so tudi finalizirano
obdelavo zobatih vencev za traktorsko
in avtomobilsko industrijo, uspešno pa
so se vključili tudi v izdelavo mehansko
obdelanih zvarjencev za rovokopače, ki
jih izdeluje Torpedo iz Reke. S tem so si
odprli še večje možnosti za sodelovanje z
drugimi organizacijami združenega dela.
2e doslej pa je bilo uspešno sodelova-
nje z mariborskim Tam in IMP iz Rako-
vice.
USPEŠNO POLLETJE
V prvem polletju so v tozdu Kovinar-
stvo na Ljubnem izdelali za skoraj deset
odstotkov več izdelkov kot v enakem
lanskem obdobju. Še vseeno pa je to za
dvanajst odstotkov manj, kot so načrto-
vali, kar je posledica predvsem težav z
oskrbo, pomanjkanjem delavcev ter dm-
gih objektivnih in subjektivnih vzrokov.
Vrednost izdelkov je za skoraj sedemin-
trideset odstotkov večja kot ob lanskem
polletju. V Kovinarstvu ocenjujejo, da so
v drugem kvartalu uspešneje poslovali
kot v prvem, kar je po svoje tudi vzpod-
budno.
10 LET KOVINARSTVA
V Kovinarstvu na Ljubnem so že nava-
jeni, da priznavajo tudi svoje pomanjklji-
vosti in jih skušajo razreševati. Tako se
natanko zavedajo, da morajo še zmanjša-
ti oziroma racionalizirati porabo mate-
riala, varčevati z energijo in se nasploh
varčno obnašati. Na vseh ravneh si sku-
šajo izboljšati delovno in tehnološko dis-
ciplino. Ta 145 članski kolektiv res vča-
sih naleti na težave, ki se na prvi pogled
zde nepremagljive. Dosedanjih deset let
pa priča, da bodo kos še marsikateri te-
žavi. In to je pohvale vredno.
DELAVCI TOZD KOVINARSTVO LJUBNO SE PRIDRUŽUJEJO ČE-
STITKAM OB PRAZNIKU OBČINE MOZIRJE
GLIN NAZARJE
VRSTA NOVIH IZDELKOV
Izvoz zahteva le kakovostne izdelke
VEČJA PRODUKTIVNOST DELA
V nazarskem Glinu namenjajo izjemno pozornost
produktivnosti dela. Te ne želijo povečevati na račun
delavcev, pač pa predvsem z novimi in sodobnimi
stroji. V tem času so prav na tem področju dosegli nekaj
pomembnih uspehov. Tako pravkar montirajo stroj za
predelavo okroglega lesa v vrednosti dvajset milijonov
dinarjev. S tem strojem bodo v Glinu prevzeli del dela
gozdarjev. Med novostmi bo tudi stroj za lupljenje
skorje, ki bo skupaj z opremo za transport veljal petin-
dvajset milijonov dinarjev, z delom pa bo pričel spo-
mladi prihodnje leto. Rekonstruirali pa bodo tudi kroje-
nje žaganega lesa v stavbno pohištvo. Tako bodo v
Glinu dosegli večjo produktivnost in večji izkoristek
lesa.
MAZUTA NE BODO VEČ POTREBOVALI
V	Ghnu si prizadevajo, da bi čim več odpadne lesne
mase porabili za svojo kotlovnico, tako da bi zmanjšali
porabo mazuta. Z nekaterimi ukrepi bodo dosegli to, da
v Glinu mazuta v bodoče sploh ne bodo več potrebovali.
To bodo dosegli potem, ko bo na voljo dovolj lesne
skorje, ki jo bodo pridobili z novim strojem za lupljenje
lesa.
ČIM VIŠJA STOPNJA OBDELAVE
V	Glinu pripravljajo vrsto novih proizvodov, ki teme-
ljijo na ivemi plošči. Eden takšnih novih proizvodov je
telefonska omarica, ki je novost na našem trgu in je
primerna tako za poslovne prostore kot za stanovanja.
JUTRO je ime za sistem predsobnih omar, ki jih sedaj
izdelujejo v Glinu, tako imenovana harmonika vrata pa
izdelujejo po naročilu, oziroma po meri. Pomembno
novost predstavljajo gibljiva polkna, ki imajo posebne
SA>>WMJUUULJUUUUUUUUUaL»*ataA.tttttM«>>>
prednosti pri vgradnji. Le-ta je lažja m enostavnejša. V
razvojni službi Glina pa načrtujejo še celo vrsto novih
izdelkov na osnovi oplemenitenja iverne plošče in ma-
sivnega lesa, nam je zatrdil vodja tehnološko razvojne
službe MARJAN DOBRO VEG. Zanimiva novost je tudi
ta, da je odslej Glinovo stavbno pohištvo prebarvano s
temnejšimi glazurami. Program v Glinu so razširili tudi
na izdelavo različnih okenskih senčil, po katerih je ve-
dno večje povpraševanje. Postopoma prehajajo v mon-
tažo in servisiranje svojih izdelkov in bo nujno po-
trebno sodelovanje z gradbeno operativo. Tako bodo
vgrajevali tudi omare in predelne stene ter druge iz-
delke. Z realizacijo vseh teh načrtov bo prišlo do tesnej-
šega sodelovanja tudi s kooperanti, oziroma drobnim
gospodarstvom.
V zadnjem času se Glin povezuje tudi s trgovino.
Tako so v sodelovanju s Centrosremom v Stari Pazovi,
nedaleč od Beograda, odprli trgovino, ki prodaja iz-
delke z oznako Glin. V bodoče nameravajo to storiti
tudi nekje v Dalmaciji.
SPECIALNO LEPLJENI ELEMENTI V IZVOZ
Prejšnji mesec so pričeli v Zvezno republiko Nemčijo
izvažati specialno lepljene elemente iz masivnega lesa.
To je bil tudi prvi izvoz tozda Stavbno pohištvo. Proiz-
vodnjo za izvoz v tozdu Iverne plošče pa so letos v
primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečali za dva-
krat. V Glinu se zavedajo, da so devize nujno potrebne
in da morajo biti izdelki za zahodna tržišča zares kako-
vostni, če želijo tam tudi prodajati. Povečevanju izvoza
bodo zato namenjali še več pozornosti, pa četudi dohod-
kovno ni tako zanimiv kot prodaja na domačem tržišču.
Pravijo, da bo prav izvoz pomenil veliko šolo pri dose-
ganju še večje kakovosti izdelkov, ki se ponašajo z
oznako Gorenje GLIN.
VSI DELAVCI GORENJE-GLIN NAZARJE
ČESTITAJO OBČANOM OBČINE MOZIRJE OB
OBČINSKEM PRAZNIKU
jg - 9. september 1982
NOVI TEDNIK - stran r^
GORENJE-TOZD MGA NAZARJE
NA VSEH CEUNAH
Tovarna v Kavadarcih v Makedoniji
Obisk v Gorenjevem tozdu Mali
gospodinjski aparati v Nazarjah je
svojevrstno presenečenje. Obisko-
valci izrekajo temu 345 članskemu
delovnemu kolektivu kup pohval
na račun izredno lepo urejenih de-
lovnih prostorov, ki se odlikujejo
po enkratnem redu in izjemni či-
stoči. V takšnih delovnih prosto-
rih se delavci lahko dobro počuti-
jo, ob odlično organiziranem delu,
pa že vrsto let dosegajo izredno le-
pe rezultate. V delovnih dvoranah
se razlega tudi glasba, tako da je
vzdušje še bolj pristno in neprisi-
ljeno. Delavci imajo lepo jedilnico
in celo svoje igrišče za rekreacijo
med prostim časom, oziroma po
malici. Ni naključje torej, da vse-
mu temu dajejo kup pohval tudi
poslovni partnerji iz najrazvitejših
zahodnoevropskih držav.
IZDELKI IZ NAZARIJ NA
VSE CELINE
V	tozdu Mali gospodinjski apara-
ti v Nazarjah vsak dan izdelajo 1600
mikserjev, 1300 kavnih mlinčkov,
900 varilnih strojčkov, 500 rezalnih
strojčkov in 1000 kuhinjskih teht-
nic, tu pa izdelujejo tudi stenske
ure in budilke. Zanimiv je podatek,
da so lani dnevno izdelali po 1000
mikserjev, letos pa jih že po 1600.
Za te izdelke vlada namreč precejš-
nje zanimanje v vseh dvajsetih dr-
žavah na vseh celinah. Ni naključje
torej, da bodo kmalu dnevno izde-
lali že 2000 ročnih mešalcev. Kar
devetdeset (90!) odstotkov teh stro-
jev izvozijo.
476.924 MALIH
GOSPODINJSKIH
APARATOV
V	Nazarjah so v prvem polletju
skupaj izdelali 476.924 malih go-
spodinjskih aparatov. Direktor JO-
ŽE KUDER nam postreže tudi z
zavidanja vrednim podatkorn, da
so v polletju izvoz povečali za 103
odstotke v primerjavi z enakim lan-
skim obdobjem. Zanimivo pa je tu-
di to, da je izvoz dohodkovno dokaj
zanimiv. 60 odstotkov vsega izvoza
je na konvertibilna tržišča. V pol-
letju se je sicer fizični obseg proiz-
vodnje nekoliko zmanjšal, kar pa je
tudi razumljivo, saj so več pozorno-
sti namenili proizvodnji ročnih me-
šalcev in kavnih mlinčkov, po kate-
rih je veliko povpraševanje na tu-
jem. Zaradi takšne preusmeritve so
v proizvodnji nastala določena oz-
ka grla. To še zlasti velja za surovin-
ski oddelek in za izdelavo elektro-
motorjev. Ozka grla skušajo od-
pravljati v tretji izmeni, ki pa ni
popolna, ker primanjkuje moških
delavcev.
V KAVADARCE
2e dalj časa se pogovarjajo o raz-
širitvi proizvodnje malih aparatov z
gospodarstveniki občine Kavadar-
ci v SR Makedoniji. V ta namen so
izdelciH predinvesticijsko študijo za
izgradnjo tovarne malih gospodinj-
skih aparatov v Kavadarcih. Inve-
stitor te tovarne naj bi bil nazarski
tozd. Gre pa za program prestruk-
turiranja celotnega Gorenja, ki bi
rad prenesel nekatere programe na
manj razvita območja. Po drugi
strani pa bo na osnovi dohodkov-
nega povezovanja zagotovljen po-
memben delež repromateriala za
nemoten tek proizvodnje. V Kava-
darcih je na voljo tudi dovolj delav-
cev. SOZD Metalpromet iz tega
makedonskega mesta je priprav-
ljen sovlagati. Njen delež naj bi bilo
zemljišče, objekt in druga dela pri
tem objektu. Kot vse kaže, bodo s
proizvodnjo v Kavadarcih pričeli
že letos.
DOMAČE SUROVINE
NAMESTO UVOŽENIH
Pomemben uspeh je tudi ta, da
so v Nazarjah uspeli zamenjati pre-
cejšen delež uvoženih surovin z do-
mačimi. Spremeniti je bilo treba te-
hnološke postopke in opraviti kup
drugih opravil, vendar so tudi te
težave uspešno prebrodili. Izdelali
so tudi tehnološki projekt proiz-
vodnje elektromotorja za pogon
pralnega stroja z 800 do 1000 obrati.
VSE ZA KAKOVOST
O povečanem izvozu smo že pisa-
li. Ta pa zahteva tudi še boljšo ka-
kovost izdelkov. Prav zaradi tega je
še toliko bolj razveseljiv podatek,
da letos reklamacij pri tujih kupcih
sploh ni bilo.
V Nazarjah se nenehno trudijo,
da bi čim bolj izpopolnih sistem
nagrajevanja po delu. Cilj tega je
tudi boljše nagrajevanje proizvod-
nega in ustvarjalnega dela ter
zmanjšanje neproduktivne režije.
Pri nagrajevanju po delu imajo po-
membno vlogo kakovost opravlje-
nega dela, skrbnost in gospodar-
nost, ravnanje s predmeti dela in
delovnimi sredstvi, težji pogoji de-
la, inventivnost in ustvarjalnost.
Maja so osebne dohodke povečali
za približno deset odstotkov, pove-
čanje pa je bilo v skladu z družbe-
nim dogovorom.
STANOVANJA ZA DELAVCE
TOZD MGA Nazarje ima sedaj
zgrajenih osem stanovanj. Stirl so v
■Mozirju, štiri pa v Nazarjah. Letos
bodo pridobili še dve stanovanji v
Mozirju, prihodnje leto pa še dve v
Nazarjah. Junija so. na referendu-
mu sprejeli tudi dva pomembna sa-
moupravna akta s področja stano-
vanjske graditve, in sicer samo-
upravni sporazum o združevanju in
uporabi sredstev za reševanje sta-
novanjskih potreb delavcev in pra-
vilnik o reševanju stanovanjskih
potreb delavcev.
O tozdu MGA bi še lahko pisali.
Pohvalili bi lahko prizadevanja za
varstvo pri delu in za zaščito okolja,
o veliki aktivnosti družbenpolitič-
nih organizacij, o delu samouprav-
ne delavske kontrole in še o čem.
Pa zaključimo to pisanje z ugotovi-
tvijo, da nazarski tozd tudi letos ni
imel likvidnostnih težav.
DELAVCI GORENJA - TOZD MGA NAZARJE ČESTITAJO VSEM DELOV-
NIM LJUDEM IN OBČANOM MOZIRSKE OBČINE OB OBČINSKEM
PRAZNIKU IN ŽELIJO OBILO DELOVNIH USPEHOV
26. stran - NOVI TEDNIK
Št. 36 - 9. september 193^
CINKARNA CELJE, TOZD KEMIJA MOZIRJE
IZDELKI ZA ZAŠČITO V INDUSTRIJI IN DOMA
Na tržišču je nov izdelelf Maxilal€
v Cinkarnini temeljni organizaciji Ke-
mija v Mozirju je zaposlenih triinštiride-
set delavcev, v tem trenutku pa bi potre-
bovali še nekaj delavcev za nove proiz-
vodne zmogljivosti. V obnovljenih ha-
lah bodo namreč proizvajali pigmentna
barvila.
V	Mozirju pravijo, da so z novo organi-
zacijo bolj zaživele temeljne organizaci-
je, kar se vidi tudi pri naložbah, ki so tik
pred zaključkom, pa tudi v skupnih ak-
cijah s področja marketinga ter nabave.
V Mozirju precej pričakujejo tudi od
uvedbe računalnika, ki jim bo omogoči-
lo še hitrejše prilagajanje razmeram v
dinamični gospodarski situaciji.
V	okviru marketinga pripravljajo pro-
jekte za nastop z izdelki v deželah tretje-
ga sveta. Nasploh bodo izvozu odslej
namenjali vse več pozornosti. Letos so
opravili že prvi izvoz v vrednosti 42 000
ameriških dolarjev.
PESTER PROIZVODNI
PROGRAM
Proizvodni program mozirske Kemije
zajema med drugim tudi nov izdelek.
Gre za sintetični lak MAXILAK. To je
lak, ki je namenjen antikorozivni zaščiti
v industriji. Precejšen delež v proizvod-
nji predstavljajo premazna sredstva in
pigmentne preparacije. precej pa izdela-
jo tudi premaznih sredstev za gradbe-
ništvo, oziroma zaščito fasad. Takšen
znan izdelek je AQUASTOP. Gradbeni-
ke je navduševala tudi poliuretanska
pena za vgrajevanje okenskih okvirov.
PREDSTAVUAMO NOV
IZDELEK MAXILAK
Maxilak je pokrivno premazno sred-
stvo na osnovi alidnih smol. Uporablja-
mo ga za zaščito kovin, lesa, suhega
mavca in drugega. Po potrebi ga redčite
z razredčilom RAPID 149 L. Nanašajte
ga na očiščene in odmaščene površine.
Poraba 0,20 kg/m^ za en nanos. Nasled-
nji sloj nanašajte po najmanj 24 urah.
Rok uporabe in skladiščenja je eno leto.
DELAVCI TOZD KEMIJA MOZIRJE ČESTITAJO DELOVNIM
LJUDEM IN OBČANOM OB PRAZNIKU MOZIRSKE OB-
ČINE!
INGRAD - TOZD GRADBENIŠTVO ROGAŠKA SLATINA
ZGRADILI SO ŠOLO
Tristo zaposlenih delavcev Ingradovega tozda
Gradbeništvo v Rogaški Slatini je ob polletju
letos doseglo predviden obseg celotnega pri-
hodka in ga za nekaj odstotkov celo preseglo.
Kljub izredno zaostrenim razmeram, ki se kažejo
v pomanjkanju del za gradbene organizacije, v
pomanjkanju materialov in v hitri rasti cen re-
produkcijskega materiala, je tozd Gradbeništvo
v zadnjih šestih mesecih gradil vrsto pomemb-
nih objektov, ki jih sedaj zaključuje. Med najpo-
membnejšimi naj omenimo na prvem mestu
osnovno šolo v Rogaški Slatini, ki jo bodo v
nedeljo, ko bo osrednja prireditev ob letošnjem
šmarskem občinskem prazniku, tudi slovesno
odprli. Delavci tozda Gradbeništvo pa so ob tem
gradili tudi nove stanovanjske bloke v Rogaški
Slatini, Jelšin trgovsko gostinski objekt v
Šmarju, orodjarno v tovarni Straža v Humu na
Sutli, nadaljevali so z izgradnjo šole v Pregradi,
sodelovali pri rekonstrukciji novega proizvod-
nega obrata v Vitalu, vrsto del pa opravili tudi v
tovarni TAM v Mariboru.
Na sliki: nova osnovna šola v Rogaški Slatini,
ki so jo zgradili delavci Ingradovega tozda Grad-
beništvo iz Rogaške Slatine.
DELA VCI
INGRADOVEGA TOZDA
GRADBENIŠTVO
IZ ROGAŠKE SLATINE
ČESTITAJO
VSEM DELOVNIM
LJUDEM IN OBČANOM
ŠMARSKE OBČINE OB
NJIHOVEM PRAZNIKU
jg - 9. september 1982
NOVI TEDNIK - stran r^
KK HMEZAD ŠMARJE PRI JELŠAH
z VLAGANJI DO BOLJŠE ZEMLJE
V	občini Šmarje pri Jelšah je kmetij-
stvo še vedno pomembna gospodarska
panoga, saj se z njo ukvarja skoraj tretji-
na prebivalstva. V občini je 21.000 hekta-
rov kmetijskih in od tega 16.000 hekta-
rov obdelovalnih površin, le 3% pa jih je
v družbeni lasti. Osnovni proizvodni
problem je majhna kmetija, saj povpreč-
no meri le 3,5 hektara kmetijskih povr-
šin, neugodno pa je tudi dejstvo, da je
pretežni del zemljišč hribovit, ravninska
področja pa so večinoma zamočvirjena
ali poplavljena. Zato brez melioracij ne
bo mogoče bolj razviti kmetijstva.
In še podatki o tem, kako so kmetijske
površine razdeljene po panogah: v šmar-
ski občini je 6.000 hektarov njiv, 1.000
hektarov vinogradov, 100 hektarov ribe-
za, 120 hektarov intenzivnih nasadov ja-
bolk, 1.200 hektarov ekstenzivnih nasa-
dov jabolk, ostalo pa so travniki in pašni-
ki. Pomembna osnova za razvoj živinore-
je pa je stalež deset tisočih krav-
KMETIJSKA ORGANIZACIJA
V	občini Šmarje pri Jelšah organizira
in usmerja kmetijsko proizvodnjo ena
kmetijska organizacija, to je Kmetijski
kombinat Šmarje pri Jelšah, ki je vklju-
čen v SOZD Hmezad. To delovno orga-
nizacijo sestavljajo:
- temeljna organizacija Kooperacija, ki
zajema kooperacijsko proizvodnjo v
odnosu s kmeti;
-	temeljne organizacije Kmetijstvo, ki
usmerja družbeno kmetijsko proizvod-
njo;
-	temeljna organizacija Kmetijska
preskrba, ki združuje trgovine in skladi-
šča za oskrbo in odkup kmetijskih proiz-
vodov;
-	temeljna organizacija Proizvodnja
in storitve, ki razvija nekmetijsko dejav-
nost kot je kovinarstvo, mehanika, beto-
narstvo in kot so prevozi;
-	delovna skupnost skupnih služb.
1160 KMETOV - KOOPERANTOV
Kmetijski kombinat Šmarje pri Jelšah
je pomemben spodbujevalec razvoja
kmetijstva v zasebnem sektorju. Le-ta je
v preteklih desetih letih dosegel vidne
uspehe, saj je bilo v tem času modernizi-
ranih 580 kmetij, obnovljenih 300 hekta-
rov vinogradov, 100 hektarov ribeza, or-
ganiziranih 120 strojnih skupnosti, 400
silosov in še bi lahko naštevali. V ta na-
men je bilo vloženih preko 200 milijonov
dinarjev, večinoma v obliki kreditov
banke in hranilno kreditne službe.
Tudi v prihodnjih letih bodo tako v
Kmetijskem kombinatu, kot v šmarski
občini nasploh dajali še hitrejšemu raa.-
voju zasebnega kmetijskega sektorja ve-
lik poudarek. Predvideno je, da bi se do
leta 1985 močno povečal stalež goveje
živine, da bi znatno narasla proizvodnja
mleka, grozdja in ribeza. Obseg proiz-
vodnje naj bi se torej povečal, vendar ob
pogoju, da bi bila tudi v prihodnjih letih
omogočena vlaganja. Predvideno je na
primer, da bi do konca srednjeročnega
obdobja vsako leto moderniziral sedem-
deset kmetij.
Že uvodoma je bilo zapihano, da koope-
racijsko proizvodnjo s kmeti usmerja te-
meljna organizacija kooperantov Kme-
tijskega kombinata. Vanjo je vključenih
1160 kmetov-kooperantov, z delom svoje
proizvodnje pa z njo kooperacijsko sode-
luje še 2600 kmetov.
RAZŠIRITI DRUŽBENO
PROIZVODNJO
V občini Šmaije pri Jelšah je le 3%
kmetijskih površin v družbeni lasti. Na
teh površinah je trenutno 100 hektarov
plantažnih nasadov jabolk in manjše po-
vršine hmelja, ribeza, travnikov, organi-
zirana pa je tudi proizvodnja govedi.
Razdrobljenost in zamočvirjenost parcel
doslej ni omogočala hitrejšega razvoja
družbenemu sektorju kmetijstva, ven-
dar pa so zato razvojni cilji prihodnjih let
toliko smelejši. Že do konca srednjeroč-
nega obdobja naj bi z melioracijami bi-
stveno izboljšali kakovost kmetijskih
zemljišč na 500 hektarih Imenskega in
Pristavškega po'ja, pri čemer gre tudi za
zemljišča, ki so v družbeni lasti. Z melio- -
racijami naj bi na teh poljih nastala
krmna baza za farmo pitancev, ki bo
zgrajena na PristavŠkem polju in za kate-
re gradnjo že pripravljajo vse potrebno.
Zgrajena naj bi bila tudi ribogojnica, raz-
širjeni sadovnjaki, zgrajena tudi farma
bekonov in do konca usposobljena far-
ma kokoši za proizvodnjo valilnih jajc.
Skratka, tudi obseg kmetijske proizvod-
nje v družbenem sektorju kmetijstva naj
bi se do konca srednjeročnega obdobja
močno povečal, kar je seveda v interesu
celotne družbene skupnosti, ne le kom-
binata.
POSODOBLJENIH 20 TRGOVIN
V zvezi z ostalimi dejavnostmi Kmetij-
skega kombinata, ki so povezane v te-
meljnih organizacijah. Kmetijska pre-
skrba in Proizvodnja in storitve velja
omeniti, da je bilo v preteklem obdobju
posodobljenih dvajset trgovin in skla-
dišč za oskrbo kmetov z reprodukcij-
skim in tehničnim materialom, ki pa
istočasno služijo tudi za odkup kmetij-
skih pridelkov. Urejene pa so bile tudi
večja mehanična delavnica, kovinarska
delavnica in betonarna.
230 ZAPOSLENIH
Kmetijski kombinat Šmarje pri Jelšah
je v zadnjem desetletju opravil pomemb-
no delo pri razvoju zasebnega in družbe-
nega sektorja kmetijstva, kopica nalog
pa čaka to organizacijo tudi pri dosega-
nju bodočih razvojnih ciljev. Kako moč-
no se je razširil njegov obseg poslovanja
je mogoče razbrati iz podatka, da je zna-
šal celotni prihodek kombinata leta 1970
25 milijonov starih dinarjev, letos pa je
planiran že na deset milijonov. Ta obseg
proizvodnje je bil dosežen s sorazmerno
majhnim številom zaposlenih, saj je bilo
leta 1970 v kombinatu 152 delavcev, le-
tos pa jih je 230, od tega tretjina s sred-
njo, višjo in visoko šolo.
DELAVCI KMETIJSKEGA
KOMBINATA ŠMARJE PRI
JELŠAH ČESTITAJO VSEM
DELOVNIM LJUDEM IN
OBČANOM OB PRAZNIKU
OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH
V šestih objektih farme Hajnsko, kjer teče proizvodnja valilnih jajc, imajo kar
36.000 kokoši, od tega 10% petelinov. Dnevno proizvedejo 12.000 jajc.
STAVBNO KLEPARSTVO MARJANA STEINBERGERJA
OBRTNIK - INOVATOR
Petnajst let je tega, kar
se je M^an Steinberger
iz Šmarja pri Jelšah lotil
obrti. Začel je kot klepar
galanterist, danes pa se
ukvarja pretežno s stavb-
nim kleparstvom. Toda v
svoji na novo postavljeni
delavnici (ki pa nima žle-
bov in s tem potrjuje star
pregovor, da je kovačeva
kobila zmeraj bosa] razvi-
ja še nekatere dodatne de-
javnosti, s katerimi po eni
strani zapolnjuje sezon-
ske vrzeli, po drugi pa z
njimi Marjan Steinberger
zadovoljuje svoj ustvarjal-
ni nemir.
KLEPARSKA DELA
NA VELIKIH
OBJEKTIH
Marjan Steinberger se v
svoji delavnici loteva šte-
vilnih del, ki seveda sodi-
jo k stavbnemu klepar-
stvu. Tako izdeluje različ-
ne žlebove, pa odtočne ce-
vi, v zadnjem času mu ve-
liko dela nalaga tudi kritje'
streh s trapezno pločevi-
no, s - katero prekriva
predvsem večje družbene
objekte. S trapezno ploče- •
vino je Marjan Steinber-
ger s svojimi sodelavci
prekril, na primer, halo za
vzdrževanje lokomotiv v
Železniško transportnem
podjetju v Mariboru, velik
delovni zalogaj pa je bilo
tudi prekrivanje strehe v
stari valjarni v Železarni
Store v izmeri šest tisoč
kvadratnih metrov.
Večino del pridobi ta
šmarski obrtnik preko
obrtne zadruge Obrt Ce-
leia, katere kooperant je.
Zadruga mu pomaga priti
tudi do potrebnih delov-
nih materialov, kar je da-
nes, ko je z njimi velika
stiska, še toliko večja pre-
dnost.
Čeravno je stavbno kle-
par stvo glavna dejavnost
Marjana Steinbergerja,
ima v svoji delavnici po-
stavljen stroj, s katerim iz-
deluje kovinske vrtne
grablje. S tem dopolnil-
nim delom zapolnjuje vr-
zeli, ki nastajajo zaradi se-
zonskega značaja njegove
glavne dejavnosti, stavb-
nega kleparstva.
PATENT ZA KOLENO
V Marjanu Steinberger-
ju tli velik ustvarjalni ne-
mir, ki ga žene, da že dve
leti razvija svojo zamisel o
serijski izdelavi pločevi-
nastega kolena, ki bi ga
lahko s pridom uporablja-
li pri napeljavi mrež za iz-
suševanje, pri ventilaciji
in drugem. Doslej so ta
kolena izdelovali ročno,
sestavljali so jih iz posa-
meznih segmentov, za kar
pa so porabili veliko časa
in materiala. Marjan pa je
domislil način, po kate-
rem bi se koleno vleklo iz
dveh polovic, ki bi jih bi;
mogoče nato zvariti po si-
stemu kolutnega varjenja
na avtomat v celoto. Izde-
lek sam pa bi bilo mogoče
zatem poljubno obdelati
glede na namen uporab-
nosti. F*ri tako izdelanem
kolenu bi bil skoraj sto
odstotni prihranek mate-
riala in devetdeset odstot-
ni prihranek časa glede na
sedanjo izdelavo.
, Marjan Steinberger je
že izdelal prototip novega
kolena in zanj dobil pa-
tent Zveznega patentnega
urada. Sedaj pa sam gradi
še stroj, na katerem bi bila
mogoča serijska izdelava
pločevinastega kolena.
Prepričan je, da mu bo
uspelo tudi ta stroj dogra-
diti, kar bi pomenilo veli-
ko pridobitev tako zanj,
kot za. organizacije, ki
uporabljajo pločevinasta
kolena. Marjan Steinber-
ger pa pravi, da bi bila se-
rijsko izdelana pločevina-
sta kolena zanimiva tudi
za izvoz.
SNEGOBRAN PO
NOVEM
Ustvarjalna žilica Mar-
jana Steinbergerja pa tiči
tudi v proizvodu, ki mu
pravijo snegobran. Doslej
so stavbni kleparji izdelo-
vali snegobrane na klasi-
čen način, pač tako, da so
jih montirali kar na objek-
tih. Xo je bilo kar zamu-
dno delo, saj-je bilo treba
vse člene pritrjevati na
strehi. Marjan pa je po-
gruntal, da bi šlo tudi dru-
gače, na lažji način. Zato
je pričel izdelovati snego-
brane, ki jih v devetdese-
tih odstotkih zmontira v
svoji delavnici, ostane mu
le, da sestavljen snego-
bran na koncu pritrdi na
streho. Izdelal je petdeset
komadov teh novih sne-
gobranov in jih že poslal
večjim grosistom. Ce.bo
prodaja teh izdelkov do-
bra, jih bo izdeloval v več-
jih količinah.
POLOŽAJ OBRTI JE
DRUGAČEN
Marjan Steinberger je
obrtnik, ki mu delo, ki te-
če samo po sebi, ne zado-
šča. Znova in znova se
ubada z mislijo, kako bi to
ali ono racionaliziral, ka-
ko bi porabil za izdelek
manj materiala, prihranil
na času. Vedno nekaj ra-
zmišlja, dodeluje, izbolj-
šuje. Pravi, da mu je to
konjiček, ki mu izpolnjuje
vse dni. Zato, ker mu obrt
pomeni tudi ustvarjal-
nost, možnost za nove in
nove zamisli, ima svoje
delo neznansko rad. Te-
daj, ko je pred petnajstimi
leti začel, pa se ni počutil
dobro. Tudi družbeni po-
ložaj obrti je bil drugačen.
Danes pa je povsod čutiti,
pravi Marjan Steinberger,
da družba rabi domiselne,
ustvEirjalne obrtnike, ki
lahko marsikaj olajšajo ta-
ko potrošniku, kot tudi
gospodarstvu.
Zaenkrat je v delavnici
Marjana Steinbergerja za-
poslen le mladi pomočnik
Franc Slatinšek, vendar
pa je dela že toliko, džf
Marjan razmišlja še o za-
poslitvi enega novega de-
lavca. Jasno, saj je idej, ki
rastejo v glavi inovatorja
in obrtnika Marjana
Steinbergerja toliko, da
jih sam s svojim pomočni-
korh komajda sproti pre-
verja in uresničuje.
MARJAN STEINBERGER ČESTITA SKUPAJ S
SVOJIM SODELA VCEM FRANCEM
SLATINŠKOM VSEM ŠMARSKIM OBČANOM
OB NJIHOVEM PRAZNIKU
Marjan Steinberger s snegobranom, ki ga je sam izde-
lal
Marjan Steinberger s pomočnikom Francem Slatin-
škom ob stroju, na katerem delata vrtne grablje
28. stran - NOVI TEDNIK
Št. 36 - 9. september 193^
SAMEC- VAJCER, ŠMARJE PRIJELŠAH
CIU:
OD PROJEKTA
DO STAVBE
Zaokrožena ponudba štirih obrtnikov
Začelo se je s tem, da je
zasebno obrt odprl Franc
Vajcer. Njegovemu zgle-
du je čez nekaj časa sledil
zet Dušan Samec. Zatem
je na pot zasebne obrtnice
stopila še Dušanova žena
Bož;a Samec. In končno,
pred tremi meseci, je obrt
prevzela še Majda Vajcer.
Kar štirje obrtniki iz iste
družine so tako kompleti-
rali svojo ponudbo in če-
ravno gre za različne veje
pretežno gradbene obrtne
dejavnosti, je njihova
skupna ponudba izražena
že v nazivu: Samec - Vaj-
cer, Šmarje pri Jelšah.
OD KELE DO TIRA
Franc Vajcer se je v svo-
ji obrtni dejavnosti osre-
dotočil predvsem na zi-
darska in tesarska dela,
saj je izkušnje zanjo nabi-
ral dolga leta v gradbeni
operativi. ^ato mu ni bilo
težko znanjk, izkušenj in v
letih nabrane organizacij-
ske sposobnosti preliti v
zasebno delo, s katerim je
začel pred šestimi leti.
Verjetno so prav izkušnje
botrovale temu, da je pred
tremi leti postal st^ni so-
delavec Tovarne vozil in
toplotne tehnike Boris Ki-
drič iz Maribora. Kajti v
tako'veliki tovarni je treba
venomer kaj popravljati,
dograjevati in zidati. Zato
ni čudno, da je postalo
dvorišče te tovarne tudi
njegovo delovno okolje in
da prihaja v tovarno vsak
dan na delo tako, kot vsi
ostali delavci, tudi sedem
delavcev, ki so zaposleni v
njegovi obratovalnici.
Franc Vajcer pa je.pred
letom dni dodatno regi-
striral kot del svoje dejav-
nosti tudi vzdrževanje in-
dustrijskih tirov, V Tovar-
ni vozil in toplotne tehni-
ke je namreč kar 30 kilo-
rpetrov industrijskih ti-
rov, ki jih je potrebno re-
dno vzdrževati. A tudi pri
tem delu Francu Vajcerju
ne manjka izkušenj: pred
kakimi tridesetimi leti je
bil namreč nadzornik pro-
ge, opravil je tudi potre-
ben strokovni izpit za to
delo in tako mu vzdrževa-
nje tirov ne dela nikakrš-
nih težav.
... TUDI PROJEKTI
Dušan Samec v svoji za-
sebni obrtni dejavnosti po
svoje tudi zaokrožuje po--
nudbo. Kajti poleg zidar-
skih del, ki jih s sedmimi
delavci, zaposlenimi pri
njem, opravlja izključno v
Tovarni vozil in toplotne
tehnike v Mariboru, pred-
vsem v zadnjem času iz-
deluje tudi projekte manj-
ših industrijskih, pa tudi
zasebnih stanovanjskih
objektov. Po izobrazbi je
namreč diplomirani grad-
beni inženir in sam pravi,
da mu je izdelovanje pro-
jektov v veliko zado-
^^oljstvo. Zaenkrat je pro-
jektiral ali predlagal dolo-
čene projektantske reši-
tve zgolj za rekonstrukcije
ali adaptacije objektov v
Tovarni vozil in toplotne
tehnike, ki jih je ob pomo-
či sodelavcev tudi gradbe-
no izvedel. A načrte ima
še bolj zahtevne...
TLAKI IN
ZEMELJSKA DELA
Obrtniška družina Sa-
mec - Vajcer iz Šmarja pri
Jelšah zaključuje svojo
ponudbo še z izdelova-
njem tlakov in opravlja-
njem zemeljskih del. Prvo
dejavnost opravlja s peti-
mi pri njej zaposlenimi
delavci Boža Samec, dru-
go, zemeljska dela, pa s
štirimi zaposlenimi delav-
ci Majda Vajcer. Tudi nju-
na dejavnost je vezana na
Tovarno vozil in toplotne
tehnike v Mariboru.
MED DELAVCI NI
LENUHOV
V vseh štirih zasebnih
obratovalnicah Samčevih
in Vajcerjevih je skupaj
zaposlenih kar 23 kvalifi-
ciranih in polkvalificira-
nih delavcev. Ker je njiho-
vo delo zadnja tri leta ve-
zano izključno na Tovar-
no vozil in toplotne tehni-
ke, tudi stanujejo v Mari-
boru. Sicer pa so vsi ti
možje, ki po starosti le
redki presegajo trideset
let, doma iz vasi Crljeni
pri Ključu. Sami so želeli
izbirati svoje sodelavce in
izbirali so tiste, ki so jih
poznali. Med njimi vlada
tovarištvo in sloga, kot le
v redki delovni skupini.
Lenuhov ne marajo, saj
dobro vedo, da bi moral
delovni izpad, ki nastane
zaradi nekogar lenobe, na-
domestiti nekdo drugi.
Tudi bolniškega staleža
praktično ne poznajo: po
eni strani zato, ker so to
zdravi in krepki fantje, po
drugi pa tudi zato, ker na-
mišljenih bolnikov ni
med njimi.
LIČNA STREHA IN
ŠE KAJ
Samčevi in Vajcerjevi
obrtniki so res poskrbeli
za to, da bi se delavci, ki
so pri njih zaposleni, do-
bro počutili in da bi imeli
zagotovljene ustrezne bi-
valne in delovne pogoje.
Tako so v Mariboru zanje
najeli samski dom, ki ga
delavci sami upravljajo in
skrbijo v njem za red in
snago. S tem so jim omo-
gočili po eni strani ureje-
ne stanovanjske razmere,
po drugi pa tudi skupno
bivanje, ki so ga zaradi
prijateljske ali sorodstve-
ne navezanosti delavd tu-
di želeli.
Posebna skrb Samčevih
in Vajcerjevih obrtnikov
velja varstvu delavcev pri
delu. Dela, ki jih opravlja-
jo, so namreč nevarna in
potrebna je natančnost in
pozornost, da ne pride do
nesreč. Obrtniki poskrbi-
jo tudi za to, da imajo de-
lavci pri delu vsa potreb-
na zaščitna sredstva, pa
tudi ustrezno obleko in
obutev. Sicer pa velja do-
dati še to, da so stroške
bivanja delavcev, malice,
njihovega prevoza na delo
ter nabavo delovnih oblek
in obutve prevzeli obrtni-
ki nase kot lasten strošek.
LEPA BESEDA
NAJVEČ ZALEŽE
Pri Samčevih in Vajcer-
jevih povedo, da razvijajo
s pri njih zaposlenimi de-
lavci kar najbolj pristne
stike. Nikdar jim ne dopu-
stijo občutka, kot da so
prepuščeni sami sebi in
brez nadzora, posebej oba
moška, Franc Vajcer in
Dušan Samec, sta dan za
dnem skupaj z delavci na
delovišču. O tem kaj in
kako se bo delalo, se prija-
teljsko pogovorijo, nikdar
v ta namen rte popisujejo
nepotrebnega papirja. De-
ževne dni navadno izkori-
stijo za pogovore z delav-
ci, ko premeljejo delovne
in osebne probleme, se
dogovorijo, kako bi jih
premagali, nemalokrat pa
se zgodi, da je treba delav-
cem pojasniti še to in ono
iz družbene prakse. Vsi
delavci so tudi vključeni v
osnovno organizacijo sin-
dikata delavcev, zaposle-
nih pri obrtnikih v šmar-
ski občini in kot člani se
vključujejo tudi v rekrea-
cijsko dejavnost te organi-
zacije. Ravno sedaj so
pred tem, da ustanovijo
svoje nogometno moštvo.
SKUPNO DELO,
SKUPNI NAČRTI
Obrtna dejavnost Sam
čevih in Vajcerjevih je si-
cer na papirju ločena, v re-
snici pa se vsakodnevno
med sebofprepleta. Drug
drugemu pomagajo pri or-
ganizaciji in izvedbi po-
trebnih del, da ne prihaja
do nepotrebnih zastojev.
Seveda pa je razumljivo,
da se z organizacijo in
izvedbo posameznih del
pečata predvsem moška,
medtem ko ženski skrbita
pretežno za ažurno knji-
govodstvo in nabavo ma-
teriala. A dela je veliko za
vse in treba je urno zavi-
hati rokave, da je oprav-
ljeno do postavljenega ro-
ka. Največkrat pa je skon-
centrirano prav v dneh,
ko ostali delavci počivajo.
Ob praznikih. Tedaj je na-
mreč treba v tovarni urno
in skrbno opraviti mnoga
vzdrževalna dela, ki niso
mogoča tedaj, ko stroji br-
nijo. Toda marsikaj je laž-
je postoriti hitro in na-
tančno tudi zato, ker je na
razpolago ustrezna meha-
nizacija. Pri Samčevih in
Vajcerjevih ifnajo pravza-
prav vso drobno gradbe-
no mehanizacijo, prevoze
pa opravljajo z dvoton-
skim Tamovim tovornja-
kom.
Ker Samčevi in Vajcer-
jevi delajo tako povezani
drug z drugim, je razum-
ljivo, da se skupaj pogo-
varjajo tudi o načrtih. Vaj-
cerjeva jih sicer v delov-
nem smislu nimata, saj
pravita, da bosta do upo-
kojitve vztrajala pri delu,
ki ga opravljata sedaj.
Vendar pa želita, da bi »ta
mlada«, Boža in Dušan, v
delovnem smislu storila
korak naprej. In ravno tu
ima Dušan Samec smele
načrte. Želi namreč posta-
viti obrat in razviti svojo
obrtno dejavnost po vzor-
cu inženiringa. Ponuditi
torej povpraševalcu vse:
od projekta do stavbe.
OBRTNIKI SAMEC - VAJCER IZ ŠMARJA PRI
JELŠAH IN PRI NJIH ZAPOSLENI DELA VCI
ČESTITAJO VSEM OBČANOM OB PRAZNIKU
Most čez Pirešico v občini Velenje so Samčevi in Vajcerjevi sami projektirali in v
celoti izdelali. Most je dolg 14 in širok 5 metrov
Obrtniška družina Samec - Vajcer. Od leve: Dušan in Boža Samec, Majda in Franc
Vajcer
Delavci, zaposleni pri družinah Samec - Vajcer pri gradnji stanovanjske biše
jg - 9. september 1982
NOVI TEDNIK - stran r^
^ME CVETKE
j^, H. iz Celja je najprej pil v
telu Turška mačka v Celju.
^gg 22. ure ga je imel že precej
^ kapo«, pa se mu je zahotelo
'jobrega pretepa. Kot soliden
^st pa j® rnirno odšel iz restavra-
i" in se začel pretepati šele pred
(glom. Ohladil ga je prihod mi-
Jnikov.
^ J, G. iz Rečice je nekaj dni
gdcl v delovnih organizacijah
relju, najbolj pa mu je »prira-
I It srcu« Elektro, kjer je našel
^ 6000 dinarjev plena. Pa se je
^lednji dan, ko so bili delavci
jj^alici, ponovno odpravil na
^led pisarn v Elektni. Toda,
^^ič ni imel takšne sreče in so
^prijeli- Tako nekaj časa ne bo
priložnosti, da bi hodil na
jjiske v Elektro.
, Janez O. in Pavel K. sta bila
jjdnje dni zelo delavna. Najprej
jta skupaj s še tremi vročekrvne-
jj grozila mimoidočim pred Piv-
^co v Celju. Nekaterim sta ob-
ljubila »batine«, dolgolascem pa
gtriženje s škarjami, ki sta jih boj-
^a imela s sabo. No, miličniki
jjarij niso našli, pač pa so zasegli
plašilno pištolo in gumijevko.
Nekaj dni kasneje sta bila Ja-
nez O. in Pavel K. spet »dobre
volje« in pri mostu na Polulah
sta napadla Srečka Z. in Tatjano
C. Posredovali so miličniki in za
oba nailisali še eno »napotnico«
2a sodnika za prekrške.
. Jožefa L. iz Malsrajeve ulice v
Celju se je v ponedeljek popol-
dan tako raijezila nad sosedom,
da je začela tolči po vratih nje-
(ovegra stanovanja. Ker pa se ni-
kakor ni hotela utruditi, vrata
pa so ostala trmasta in se niso
Tdala, so jo morali pomiriti mi-
Učniki.
S.S.
ZA VARNO POT OTROK ČEZ
CESTE
Pred tednom dni so šolarji počitniške dogodivščine zame-
njali za šolske zvezke in knjige. Prvi šolski dan je vselej
velik dogodek, še posebej za tiste, ki si šolsko torbico opr-
tajo na rame prvič v življenju. Prav ti se nanj pripravljajo še
posebej zavzeto in z velikim pričakovanjem.
Člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in
miličniki pa so se tudi letos potrudili, da je bila pot malčkov
v šolo v prvih dneh kar najbolj varna. Na najbolj prometnih
prehodih pred šolami so s pomočjo članov ZSAM in AMD,
ponekod pa tudi v sodelovanju s predstavniki krajevnih
skupnosti in pionirji prometniki, slb-beli za čimbolj varno
prečkanje ceste. Svoj prispevek k večji varnosti otrok na
poti v šolo pa naj bi v bodoče dodali tudi učitelji in pred-
vsem starši, saj je pred otroci še deset mesecev vsakodnev-
nega pešačenja do šole in nazaj. Na foto^afiji je prehod za
pešce na Polulah, kjer sta nad varnostjo šolarjev bedela
miličnik, miličnica in predstavnik krajevne skupnosti Pod
gradom.	S. ŠROT
ZGORELA JE HMEZAOOVA
FARMA VŽEPINI
Prejšnji četrtek dopoldan
je zgorela Hmezadova farma
v Zepini pri Celju. Kot je
ugotovila posebna komisija
celjske Uprave za notranje
zadeve, je požar v hlevu
izbruhnil zaradi nepazljivo-
sti dveh delavcev maribor-
skega Cevovoda, ki sta varila
v bližini bal pšenične slame
(pripeljali so jih zjutraj in jih
zložili pod napušč). Ko sta
Franc Mendek in Marjan Ko-
lar, oba iz Maribora, varila,
so iskre padale na slamo, ki
se je vnela. Ogenj se je hitro
razširil na podstrešje, kjer so
imeli 50 ton krme za živino.
Le požrtvovalnosti celj-
skih poklicnih gasilcev in
prostovoljcev gasilskih dru-
štev z Ljubečne in Teharij,
vojakom in delavcem farme
na Zepini gre zahvala, da so
iz hleva pravočasno rešili 118
govejih pitancev, medtem
ko je hlev popolnoma zgorel
in je škode za približno se-
dem milijonov dinarjev.
Živali, ki so jih rešili, so
dali v rejo kmetom koope-
rantom. Ker verjetno farmo
(obnovili so jo šele pred krat-
kim) letos ne bodo mogli po-
novno obnoviti, bo potrebno
najti mesta za živino za dlje
časa.
S. SROT
POVOZIL LEŽEČEGA
MOŠKEGA
v Cepljah pri Vranskem je voz-
nik osebnega avtomobila PA-
VEL SIFER, 40, iz Titovega Vele-
nja, prepozno opazil, da na cesti
leži ANTON PINTER, 72, iz
Vranskega. Voznik je Pinterja
povozil, tako da je Anton Pinter
na kraju nesreče umrl.
TRČILA V »MARICO«
IN POBEGNILA
Na lokalni cesti v Preboldu, v
bližini Tekstilne tovarne, je MI-
LENA TAVČAR, 23, iz Prapreč
pri Vranskem, zapeljala v levo in
trčila v kombi, last Postaje milice
iz 2alca. Takoj po trčenju je Tav-
čarjeva zapeljala vzvratno, nato
pa hotela odpeljati naprej. Pri
tem je še enkrat oplazila službe-
no vozilo in se odpeljala. 2e po
eni uri so jo miličniki našli, kako
spi v avtomobilu, ki ga je parki-
rala pri zdravstvenem domu v
Preboldu. Ugotovili so, da je vo-
zila s sposojenim avtomobilom,
pod vplivom alkohola in brez
vozniškega dovoljenja.
IZSlUEVANJE V
KRIŽIŠČU
Po Kersnikovi ulici v Celju je
vozil proti Dečkovi voznik oseb-
nega avtomobila KAREL POD-
PECAN, 34, iz Žalca. Pri bolniš-
nici je zavijal v levo, na Oblakovo
ulico, s tem pa izsiljeval prednost
vozniku kolesa na pomožni mo-
tor ALOJZU STRAHOVNIKU,
71, iz Celja, ki se je pripeljal na-
sproti. Kolesar je padel in se težje
poškodoval.
3 TONE PLOČEVINE
PADLO NA VOZNIKA
v skladišče Gorenja v Titovem
Velenju je s tovornjakom-šleper-
jem STAHIL ANDREVSKI, 43,
iz Skopja, pripeljal pločevino. Ko
so jo nameravali razložiti, je eden
od delavcev opazil, da so se tri
bale pločevine nagnile na desno
stran in se naslonile na desno
stranico kesona. Na to je tudi
opozoril voznika Andrevskega.
Le-ta pa je kljub temu stranico
odprl in 3-tonska bala je zdrsnila
nanj in ga na mestu ubila.
SKALA PADLA S
TRANSPORTERJA
v jami Preloge v velenjskem
rudniku je na tekoči trak prilete-
la tudi 200 kg skala premoga. Ker
je bil transporter nagnjen, se je
skala valila nazaj. Pod transpor-
terjem je stal rudar VOJKO HRI-
BAR, 23, iz Prebolda, ki tega ni
opazil in skala ga je zadela v
hrbet. Poškodbe so bile tako hu-
de, da je Hribar med prevozom v
velenjski zdravstveni dom umrl.
NEIZKUŠEN DELAVEC
19-letni BRANKO GROBEL-
SEK iz Kozjega, je delal v Žele-
zarni Store pri brusilnem stroju
(zaposlen je bil manj kot mesec
dni). Uravnaval je fotocelice ob
pomični mizi, takrat pa je miza
zablokirala in Grobelška stisnila
ob ohišje stroja. Med prevozom v
celjsko bolnišnico je Branko
Grobelšek zaradi hudih poškodb
DISCIPLINSKA KOMISIJA
Na sodišču združenega dela ugotavlja-
mo, da organizacije združenega dela ra-
zlično ravnajo pri izvolitvi predsednika
in drugih članov disciplinske komisije.
V samoupravnih aktih pa imajo tudi ra-
zlična določila o volitvah delegatov v ta
samoupravni organ. Nekaj nejasnosti je
v samih predpisih in praksa bo najbrž
pokazala, da je potrebno tu nekaj dopol-
niti ali pa spremeniti. Namen tega se-
stavka je zato opozoriti na nekaj osnov-
nih problemov. Zakon o združenem de-
lu je določil, da je za ugotavljanje krši-
tev delovnih obveznosti ali drugih krši-
tev delovne discipline, za ugotavljanje
odgovornosti in izrekanje ukrepov zara-
di teh kršitev, praviloma v vsaki temelj-
ni organizaciji disciplinska komisija. Pri
tem pa je dopustil možnost, da ima več
temeljnih organizacij v isti delovni orga-
nizaciji lahko skupno disciplinsko ko-
misijo.
Ta zakon je tudi določil, da disciplin-
sko komisijo sestavlja vedno liho število
članov, vštevši predsednika. Izrečno je
določilo, da predsednika in člane disci-
plinske komisije volijo neposredno de-
lavci, in to na način, kot se volijo delega-
ti v delavski svet ter za čas, ki je določen
v samoupravnem splošnem aktu. Tako
je po mojem mnenju že zakon jasno do-
ločil, da je lahko v različnih temeljnih
organizacijah mandat različen, in tudi
to, da mandat članom disciplinske ko-
misije ni obvezno enak oz. isti z manda-
tom, kot ga imajo delegati v delavskem
svetu. Republiški zakon o volitvah in
odpoklicu organov upravljanja in o ime-
novanju poslovodnih organov v organi-
zacijah združenega dela je točno določil
postopek glede volitev in odpoklica de-
legatov v delavskem svetu. Torej se gle-
de izvolitve predsednika in drugih čla-
nov disciplinske komisije uporabljajo
vsa določila tega zakona. Temeljne orga-
nizacije združenega dela pa včasih po-
zabljajo, da morajo razpisati volitve, da
morajo opraviti postopek kandidiranja,
kjer imajo pomembno vlogo osnovne
organizacije sindikata. Pozabljajo, da je
potrebno opraviti nadomestne volitve,
če preneha predsedniku ali članu disci-
plinske komisije njegova funkcija pred
potekom časa, za katerega je bil izvoljen
(mandat). Sploh pa se ne poslužujejo
tudi možnosti odpoklica, ki je določen
za predsednika in člana, ki svojo funkci-
jo malomarno vrše ali jo neredno oz.
sploh ne opravljajo. Zakon o združenem
delu pa je glede disciplinskih komisij
postavil novost, ki dela nekaterim te-
rneljnim organizacijam največ težav.
Določeno število članov disciplinske
komisije (torej nikdar predsednik), ven-
'dar ne več kot 1/4 vseh njenih članov,
namreč morajo biti osebe izven temelj-
ne organizacije.
Te člane disciplinske komisije pa naj
bi delavci volih z liste, ki jo določi zbor
združenega dela skupščine občine, in to
tiste občine, v kateri ima temeljna orga-
nizacija sedež. Največ težav nastane tu
takrat, ko pride do novih občinskih voli-
tev. Kot vemo, so te vsaka 4 leta in obi-
čajno v marcu, pri čemer se vsi organi
formirajo enkrat v maju. Po črki repu-
bliškega zakona pa naj bi volitve delega-
tov v delavski svet in s tem tudi članov
disciplinske komisije bile praviloma na
začetku leta, najkasneje pa v 60 dneh od
takrat, ko je ugotovljen zaključni račun.
To bi naj bilo konec meseca aprila. Po-
stavlja se tedaj vprašanje^ iz katere liste
se naj volijo člani za disciplinske komi-
sije in če je sploh potrebno zunanje čla-
ne voliti. To vprašanje je zlasti umestno,
ker vemo, da se nova lista kandidatov za
člane disciplinskih komisij v vsaki obči-
ni določi sorazmerno pozno in se pravi-
loma tekom 4 leta ne obnavlja, pa četudi
je kateri od kandidatov, ki je na listi,
odšel iz občine, umrl itd. Mislim, da bi
bilo tu potrebno razmisliti o tem, ali ni
togo določilo, da morajo delavci v
TOZD neposredno voliti tudi te zunanje
člane, namesto da bi kar izbrali iz liste,
ki jo je določil zbor združenega dela.
Zakon je namreč jasno postavil, da za
vsak primer oz. obravnavo itak določi
predsednik disciplinske komisije sesta-
vo oz. senat. Po sodni praksi in po odlo-
čitvi ustavnega sodišča pa vemo, da je
lahko ta sestava različna in je lahko tudi
tričlanska. Zgodi se, da predsednik po-
zabi na zunanjega člana. To je kršitev, ki
jo sodišče mora obvezno upoštevati. Ka-
dar pa imajo v delovni organizaciji
skupno disciplinsko komisijo, pa mora
predsednik disciplinske komisije ob-
vezno paziti, da je v sestavu komisije
tudi en član iz temeljne organizacije, iz
katere je delavec, ki se kliče na odgovor-
nost.
Pri izvolitvi predsednika in članov
skupne disciplinske komisije pa v neka-
terih delovnih organizacijah ne ravnajo
tako, kot je določeno v zakonu. Samo
predsednika morajo izvoliti delavci v
vseh temeljnih organizacijah, za katere
se ustanovi skupna komisija. Vsaka od
teh temeljnih organizacij pa izvoli v dis-
ciplinsko komisijo enako število članov
- torej delavci volijo svoje delegate oz.
člane io ne vse člane disciplinske komi-
sije.
EDVARD CENTRIH
30. stran - NOVI TEDNIK
Št. 36 - 9. september 193^
jg - 9. september 1982
NOVI TEDNIK - stran r^
BODICE
Pri današnjih carinskih predpisih tudi strici v
Ameriki ne koristijo kaj dosti.
Naši gospodarstveniki so pogruntali novo zvrst
športa - maratonsko plavanje v dolgovih.
Mnogi očitno mislijo, da se standard meri po
količini kruha v kantah za smeti.
MARJAN BJIADAČ
Takole se marsikateri
občan, predvsem samski,
drži navsezgodaj pred od-
hodom v službo za svoj
prazen želodec. Takšna
drža je še toliko bolj pri-
sotna pri številnih podna-
jemnikih, ki si pač ne sme-
jo v svojih predrago pla-
čanih sobah kuhati.
Z mlečno restavracijo bi
takšno in podobno držanje
po vsej verjetnosti odpad-
lo. Vendar kaže, da tovrst-
ni problem še ne bo tako
kmalu rešen. Navsezadnje
pa prehrana delavcev ni
tako pomembna, saj si
lahko prazen želodec okre-
pi spelinkovcem ali vinja-
kom
SADOVh
VELIKANI
Jesen je čas, ko posprav-
ljamo sadove celoletnega de-
la. Med sadeži in plodovi je
mnogo izjemnih primerkov.
Nekateri so nenavadne veli-
kosti, drugi oblike.
84 letna Jožefa Hribernik
iz Orove vasi je na svoji njivi
izkopala krompir-velikan.
Težak je kar 92 dekagramov,
ima pa tudi nenavadno obli-
ko, tako, da spominja bolj na
želvo, kot na lepo raščen
krompir.
Tudi Branko Turnšek iz
Polzele je z letošnjim pridel-
kom zadovoljen. Med dru-
gim ima na vrtu fižol, katere-
ga stročje je dolgo 80 in več
centimetrov. Čeprav gre za
posebno sorto fižola, je za
nas, ki je ne poznamo, zani-
miv primerek.
T.TAVČAR
KJE JE
ŠILING
Škot je pred več leti v
Londonu zgubil šiling.
Ko je tri dni zaman iskal
izgubljeni šiling, je izgu-
bo prijavil Scotland Yar-
du. Obljubili so mu, da
bodo vse storili, da mu
denar najdejo. Po treh le-
tih je Škot izgubo že pre-
bolel in nekega dne ko je
bil zopet v Londonu, pri-
šel na tisto mesto, kjer je
izgubil šiling. Ulica je bila
povsem razorana, ker so
polagali telefonski kabel.
Ko je Škot to videl, je bil
do solz ganjen in takoj za-
prosil policijo, naj že ven-
dar prenehajo iskati nje-
gov šiling...
TESTENICA Z GOBAMI
(za 4 osebe)
Sestavine: 0,5 kg krhkega testa, 30 dkg svežih gob (lahko
mešanih), 10 dkg margarine, 2 žlici nastrganega pariue,]
zana, 1 žlica moke, 1/4 1 mleka, 1 mala čebula in česen,)!
žlice belega vina, 1 sladka smetana, sol, poper.
V	manjši posodi raztopimo pol žlice margarine, vmešanio
moko, vztrajno mešamo, da se ne delajo grudice, nato med
stalnim mešanjem po malem dodajamo vroče mleko, so.
limo, popramo in kuhamo omako nekaj minut.
V	drugi, večji posodi na maščobi prepražimo sesekljan
česen in čebulo, dodamo na tanko narezane gobe, nekaj časi
dušimo in nato dodamo 4 žlice belega vina. Ko vino izparj,
solimo, popramo in na koncu vmešamo še smetano. Nato
dodamo že prej pripravljeno omako in vse skupaj temeljito
premešamo.
Odtaljeno listnato testo razvaljamo v tanek list, ki ga
položimo v pomaščen pekač, tako da pokrije dno in stranic«
ter sega tudi preko roba pekača. Testo z vilicami prebodemo
na več mestih, damo nanj pripravljen nadev iz gob in po njih
porazdelimo preostalo margarino in parmezan. Testo, kj
sega preko roba, zapognemo navznoter, da nekoliko pre-
kfije nadev. Pečemo pri 200 °C približno pol ure. Najlepše se
zapeče v lončeni posodi.
Do leta 1963 so bili tam še
spopadi med državama. Ta-
kratni indonezijski premier
general Sukamo je imel oze-
meljske pretenzije do Vzho-
dne Malezije. Ko je leta 1967
prišel na krmilo general Su-
harto, se je delno spremenila
tudi politika Indonezije do
sosednjih dežel. Na Zaho-
dnem Timorju še danes div-
jajo boji med lovci za osvo-
boditev njihove zemlje izpod
indonezijske nadvlade. Ne-
upravičeno si lasti pravico
nad upravo tega dela Timor-
ja. Prav tako je dvomljivo,
koliko realen je bil referen-
dum na Irian Jaya (del Nove
Gvineje) po odhodu Holand-
cev iz Indonezije. Takrat naj
bi se prebivalci zahodnega
dela Nove Gvineje pismeno
odločili, kdo je za Indonezijo
in kdo proti njej. Dvom v
realnost referenduma je
upravičen. Znano je, da je še
danes nepismenost v tem de-
lu od 80-90 odstotkov. V od-
daljenih dolinah blizu meje z
Novo Gvinejo še živijo ple-
mena, komaj nad stopnjo
ljudožerstva.
Mesto Balikpapan leži na
sredini vzhodne obale Kali-
mantana (Bornea). Sedel
sem na letalo, ker je bila ra-
zlika med letalsko in ladij-
sko vozovnico zelo majhna.
Ladijski prevozi so bili redki
in neprikladni, poleg tega bi
trajala vožnja z ladjo teden
ali celo dlje. Jaz pa sem imel
vizo za Indonezijo samo za
šest tednov.
Kakšnih šestdeset kilome-
trov višje ob reki leži Maha-
kam, drugo večje mesto Sa-
ma rinda, od koder sem ka-
sneje nadaljeval pot. Reka
Mahakam je največja na oto-
ku. Njeno uštje meri ob izli-
vu v morje kar tri kilometre.
V času deževja lahko priplu-
jejo po njej prekooceanske
ladje do štirideset milj v no-
tranjost.
Želel sem potovati v notra-
njost dežele Daykov po reki
Mahakam navzgor. To mi ni
uspelo, ker nisem imel po-
trebnega dovoljenja za giba-
nje na območju v bližini me-
je z Vzhodno Malezijo. Po-
trebno dovoljenje ti izdajo
vojaške oblasti v Jakarti. No-
bena podkupnina ni poma-
gala. Poleg tega bi takšna
pot trajala več kot dva me-
seca.
Odločil sem se za drugo
varianto po enem izmed reč-
nih pritokov reke Mahakam
navzgor do vasi Mara Ancha-
long, kamor sem po dveh
dneh počasne plovbe prispel
skupaj z domačini. Za nami
je ostala široka in lena reka
Mahakam. Reka Kadang Ke-
pala se izliva v Mahakam pri
kraju Mara Kaman. Po tem
pritoku je rečni čoln počasi
rezal valove navzgor.
Mara Anchlang je bila po
svoje zelo zanimiva vas. Tri
kilometre po dolžini so na
rečnem bregu postavljene
hiše. Je urejeno in mirno na-
selje nasmejanih Indonezij-
cev s Kalimantaha. Na novo
postavljene lesene hiše so
dajale vtis, da ljudje žive do-
bro.
Takoj po prihodu sem se
moral javiti predstavniku
administracije, da me je kot
tujca popisal. Za njim meje
želel videti še policaj. Njiho-
va policijska postaja se na
zunaj v ničemer ni razlikova-
la od drugih koč v vasi. Ko
sem vstopil, ni bilo v Kantor
polisi (policija) ničesar, ra-
zen dveh pendrekov na ste-
ni, lopate v kotu in polno
pajčevine po stropu. Na piv
salni mizi kup papirja in
predpotopni pisalni stroj, za
katerega resno dvomim, če
ga je tu kdo bil v stanju upo-
rabljati. Moral sem malo po-
klicati, nakar je prišel policaj
bosih nog in si mencal oči.
Ko je uvidel, da ima delo, je
poklical še ostalo posadko.
Drugi orožnik se ni mogel
nasmejati, ko me je zagledal.
Šel je ven in poklical soseda,
da so prišli pogledat »belo
čudo« v njihovem odmak-
njenem naselju. Ne vem za-
kaj so se tako prisrčno sme-
jali. Ali zato, ker so bili veseli
obiska ali pa sem tako čudno
izgledal Pokažem jim svoj
potni list. Čudno ga prelista-
vajo in diskutirajo. Naks
me glavni orožnik pogleda k
vpraša: »Mister, Amerika.'
»Ne Amerika, ampak Juga
slavija,* mu odgovorim.-»O
Avstralija, turist Avstralija,-
Nismo prišli skupaj, da 6i
jim pojasnil od kod priha
jam. Šele beseda Tito meje
naredila pri njih bolj doma\
čega, kajti za Tita pa - , |
sod vedo. Niso vedeu •
je bil on. Vedo pa, da je poz-
nan kot mit o svobodi in pra-
vici zatiranih ljudstev.
V tej vasi žive predstavniki
Kitajcev, Malezijcev in nji-
hovi potomci. Ljudje so zelo
prijazni in odkritosrčni. Že
po samem smehu se da sodi-
ti, da jih ne tarejo skrbi in
problemi sodobnega sveU.
V	vasi imajo tri male mošeje.
V	času muslimanskega po-
sta Ramadana so se ljudje
večinoma držali doma. Mo-
ški so hodili trikrat na dan
molit k Alahu v mošejo. Ve-
sel sem bil, da je islamski
religija malo manj okleščili
Indonezijce v svoje dogm^
kot pa Arabce. Ženske smeji
biti odkrite, moški pa nt
izvajajo terorja nad svojini
ženami.
PIŠE:
STANE ŽILNIK
18
Dekleta perejo perilo
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in 2alec -
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 16K Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Direktor TOZD in gl. uredniK
Boris Rosina, v. d. odgovorni urednik Novega tednika in odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič. Redakcija: Marjela
Agrež, Violeta V. Einspieler, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena B. Poklič, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Mitja Umnik,
Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana. Rokopisov ne
vračamo. Cena posamezne številke 10 din, celoletna naročnina 450 din, polletna 225 din. Za tujino je cena
dvojna. Stev. žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369,23-105.