XIh. letnik.
V Gorici, dno 2i. septembra 1905.
38. številka.
—’
l/linja VHakCi-lrlnk ob II. uri dopoldne. I{• >kopisi hi' mu vra-Oajo. Nefrankoviuin pisma hi* ih1 spre-j nnajo.
Cena listu znaša za	celo	lulo	I	krone,
za	pol	leta	2	krom.
Za manj premožno za	colo	loto	H	krono,
za	pol	lota	K	150
Za Nemčijo jo conn listu & K, za drug)' deželo izven Avstrijo 6 K.
Rokopise sprejema „Narodnn Tiskarna'1 v Gorici, ulica Vet turini Sl 9.
I: •
vero
Naročnino in naznanila s p r oj i' in a iif ravnišlvn, Gorica, Somenišku ulica St. lij. Posamezno Številko so prodajajo v tobakamali v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem le-kaliSču nasproti um-stnemu vrtu in na Korcnjskein bregu (Hiva Como) St. 14 po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po putit vrstah, in sicer: če se tiska unkrat 14 vin., dvakrat 12 vin., trikrut 10 vin. Večkrat po pogodbi.
I—
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Hj^jt v Gorici.
Tiska „N«rodnn Tiskarna" (odgov. J. Marušič) v Gorici.
■' r"v.
Letno zboi>ouanje „Slov. Ml. soc. zveze11 v Mariboru.
11. Ker sloni ves narodni razvoj na pouku in pravi omiki, je nujno potrebna nrgunizncija izobraževalnih društev in mladinskih zvez, ki naj abrbe za poljudni pouk v vseh strokah javnega življenja in se naj zlasti ozirajo na gospodarske potrebe ljudstva in na apologetične snovi. Poleg tega naj goje glasbo, petje, dramatiko in naj izobražujejo estetični čut ljudstva. Vsako izobraževalno društvo imej svojo knjižico. Vsa društva naj bodo zvezana v „S I o-v e n s k i k r š č. - s o c. zvezi", ki naj skrbi za govornike, za skupne vseslovenske društvene prireditve, za poljudno zabavnopoučno slovstvo ter izvršuj tudi nadzorstvo nad društvi, da se ohranijo v živahni delavnosti. „Zveza“ Izdajaj, kakor je lani začela, vsako leto poročilo
o	društvenem delovanju na vsem Slovenskem.
12.	Izreče se hvala vsem časnikom in časnikarjem, ki bo desedaj bolj ali manj izvrševali boj zoper alkoholizem, ter se poživljajo, naj ta boj nadaljujejo kolikor mogoče vztrajno in dosledno. Ti listi so kolikor mi je znano zlasti: „Bo-goljub", „Domoljub“, „Slovenec", „Pri-morski list" v Gorici, „Novi list" v Trstu.
Razširjajo naj se protialkobolični listi in knjige. V slovenskem jeziku se priporočajo: „Alkoholna knjiga", napisal učitelj Ogor e ve c pri Sv. Barbari v Halozah, „Šola v boju zoper pijančevanje", napisal šolski nadzornik Gabršček, poročilo o prvem slovenskem protialkoholnem shodu, uredil župnik Janez K a I a n in — ker je tozadevno slovensko slovstvo še premalo — priporočajo se dobri v tujih jezikih pisani listi in knjige njim, ki jih zamorejo rabiti. — Priporoča se ludi, da bi se obilo naročevali na slovenski protialkoholni mesečnik „Piščalka za abstinente, pivce in pijance". Naj bi si jo na-
LISTKK.
V slabi družbi.
(Dalje.)
Linok — pravita — je priden, marljiv mladenič, bolj kot vsi tukajšnji. Ko bi dobili njega za zeta, bi bila to reB prava sreča za nas. Zato je dejal že večkrat, da ne vzame nobene druge v zakon kot našo. Midva sva stara, delati sva morala svoj živ dan; zdaj bi rada užila tudi kaj dobrega na svetu. Linku ne more nihče kaj očitati: Ni pijanec, ne igralec in vsak krajcar deli z nami. Agneza se lahko mnogo navadi pri njem. Midva ne vidiva in ne slišiva pri njiju nič napačnega. Zares, ne vemo, zakaj naj ga spraviva iz hiše. Najemščino plačuje redno in to potrebujeva itd.
Župnik pa je menil: „Jaz vama privoščim iz srca brezskrbne dnove v vajini starosti. Prav je, da izročita' kdaj svoje premoženje Agnezi, ko bode zvezana z onim, ki ga jej je namenilo nebo. Ali Link ni od Boga poslan, no namenjen. Pravita, da je čeden človek. To že na zunaj; ali znotraj ne. Slišal sem, da govori še v družbi svojih vrstnikov zoper Boga in vero in duhovstvo. Nevernik je, ki zaničuje vse sveto. Le vam se hlini kot pobožnik, da bi vas oslepil. Tudi
ročali duhovniki, učitelji, društva in mnogi posamezniki.
Prirejajo naj se po društvih protialkoholna predavanja in da bodo govorniki zamogli dobiti za to potrebno gradivo, prosi se slov. kršč. soc. zveza, naj po možnosti izkuša napraviti v Ljubljani protialkoholno knjižnico, v kateri bodo na razpolago najvažnejši protialkoholni listi in knjige.
Ustanovi naj se društvo za abstinent, katerega redni udje bi zamogli biti samo abstinentje, izvanredni pa vsi, ki se zanimajo za protialkoholno gibanje, ter ga hočejo podpirati z besedo in z dejanjem, a se za s< daj še ne morejo ali ne marajo odreči alkoholu. To društvo naj bi ustanavljalo abstinenčne krožke po izobraževalnih, strokovnih in drugih društvih, Marijinih družbah itd.
13. Velike nevarnosti prete ženskam iz revnejših slojev, ko potujejo, ali ko so brez službe. Hvaležno priznavamo, da se je marsikaj že storilo v tem oziru. Ker pa neugodne razmere med našim narodom vedno bolj silijo tudi ženske, da si izven doma iščejo kruha, je treba še mnogo požrtvovalnega dela v varstvo delavskega ženstva.
14. V prvi vrsti imenujemo zapuščene otroke, zlasti nezakonske. Skrb zanje je sveta sooijalna dolžnost. Z veseljem in hvaležnostjo pozdravljamo v tem oziru in priporočamo v podporo deške in dekliške sirotišnice in salezijansko drnžbo. Srčno želimo, naj se varstvo zanemarjene mladine povsod skrbno goji. Krščanski ljubezni priporočamo tudi skrb za osebe, ki izstopajo po dovršeni kazni iz kaznilnic ali prisilnih delavnic.
Družba naj po zakonodaji skrbi za to, da bode VRak družinski oče dobil za svoje delo toliko plače, da bode ob isti mogla družina izhajati in bode mati vzgojevala otroke.
Za zanemarjene otroke naj se snujejo poboljševalnice in vzgojevalnice, v katerih se bodo zanemarjeni otroci mogli
vzgojiti v poštene ljudi. V ta namen naj j se pred vsem podpira salezijance, ki se po svojem poklicu v prvi vrsti zavzemajo j in posvečujejo zanemarjeni mladini. V | vsakem večjem mestu ali okraju naj bi ! se ustanovil salezijanski zavod. — Zane-' marjeni otroci naj se nikar ne spravljajo 1 v kake prisilne delavnice, ker se med izprijenimi odraslimi ljudmi še bolj pokvarijo. — V šoli naj se skrbi bolj za nravno versko vzgojo otrok. Šolski pouk ne bodi le mehaničen, marveč srce blažeč. — Delodajalci naj se splošno opozore, da se v njihovih delavnicah vsaj vpričo vajencev in mladoletnih delavcev ne bode nesramno in pohujšljivo govorilo, še manj pa, da bi se v delo-vršbah dogajala pohujšljiva dejstva. — Za zanemarjene deklice naj se skrbi isto tako, po ženskih, če le mogoče redovnih vzgojevalkah. — Otrokom in polotrokom naj se ne daje opojnih pijač. Gostilničarji, ki bi se v tem pregrešili, naj se kaznujejo.— V svrho podpore, kazen prestalim ljudem naj se nstanovljajo potrebna društva, ki naj skrbe pred vsem, da bode taki ljndje delo. — Kaznilnioe naj se izpremene bolj kot poboljševalnice, kot pa kaznilnice. Po kaznilnioah naj se nvede več pouka, kaznjenci naj se bolj uvajajo v versko življenje, da se tako poboljšajo in postanejo pošteni ljudje. Zato na) imajo duhovniki v kaznilnicah posebno nadzorstvo s primernimi pravicami. Odpravi naj bo nepotrebno surovo postopanje s kaznjenci, mesto tega naj se nvedo po potrebi primerne disciplinarne kazni. Nepoboljšljive in surove kaznjenoe je v zaporu ločiti od drugih.
vemo, v kakih družbah se je potepal po drugih krajih; lahko da ga zapodijo še iz službe in iz dežele. Izgovarjate se, da ne slišite nič slabega. Tako govore stariši, ki radi zatisnejo eno oke, če jim kaže dobiček. Kmaln se vama odpro oči. Vse kaže, da je ta človek le navaden zapeljivec. Kako pa veste, da ga vsprejme občina za Rvojega, ko bi se res hotel poročiti in tu ostati? Prej bodo hoteli videti spričevalo o njegovem imetju in vedenju. Ne mislita, da sprejmejo takega ptujca kar brez vsega z odprtimi rokami. Svarim vaju torej resno, da ne dovoljujeta hčeri več pohujšljivega druženja ž njim. In ako bodeta imela kako škodo r&di tega če ga spravite iz hiše, povrnem jo vama".
Stara menila,' da si hočeta to pomisliti. Nato odideta majajoč z glavo. In ostalo je vse pri starem.
111.
Link se je zelo jezil, koje izvedel o župnikovem prigovarjanju. Kaj se imajo vtikati ti črni v te reči da ne privoščijo
—	sreče dvema, ki se imata rada in hočejo, naj bi bila vsa dekleta redovnice. Mi jim že pokažemo, kdo smo mi I V njegovi domačiji da jb to bolje, da nimajo več ukazovati duhovniki. Ljudje so
Figovo žganje — v nevarnosti.
Pod tem naslovom je priobčila torkova „Gorica“ ta le članek, katerega je prejela od „Goriškega kmetijskega društva" :
Prve dni tekočega meseca so c. kr. finančni stražniki razglasili po vseh
tam bolj napredni, razumni in bolj veselo žive. Tje — pravi — hoče peljati svojo nevesto in njene roditelje in živeti ž njimi kakor v raju. Na to jim je plačal še par litrov piva in steklenico žganja in ves gospodov nauk je bil pozabljen. Takoj drogi teden so odšli Jvsi v bližnji trg; in po noči so se vrnili domov — pijani.
Zdaj pa je bila Agneza izključena iz dekliške družbe. In čez pol leta so prinesli njeno nedolžnost h krstu.
Župnik jo da poklicati.
„Agneza!" jej reče „bil je čas, ko si ubogala dobrega angela. Najljubša zabava sta ti bila — molitev in delo: in vse te je imelo rado, Bog in ljudje. Bila si podobna svoji zavetnici. Ko je pa prišlo slabo v tvoje srce, postala si vsem v pohujšanje. Čas bi bi), da bi vsaj zdaj izpoznala svojo zmoto ter se izpreobrnila. Saj je v nebesih večje veselje nad enim grešnikom, ki se izpokori, nego nad devet in devetdesetimi, ki ne potrebujejo pokore".
Agneza je bila vsa objokana, in obljubila je, da hoče popravljati dano pohujšanje ter skrbeti, da dobi otrok očeta. —
Tale čas se je bil Link preselil na
Brdih, da je po ukazu c. kr. linančnega ministerstva z dne 21. avgusta 1906 št. 66.668, izdanem dogovorno s kralj, finančnim ministerstvom ogerskim odsihmal prepovedano kuhali figovo žganje in da se ne bodo več sprejemala dotična zglasila. Po omenjenem ukazu so se namreč izločile fige iz določila § 32. V. žganja-rinskega zakona z dne 20. junija 1888 št. 96 drž. zak. premenjenega po cesarskem ukazu 17. julija 1899 št. 120 drž. zak. ter preložile v določilo III. točke istega paragrafa v tem zmislu, da se je figova drozga uvrstila med ^tekočine imajoče več cukra v sebi". Vsled tega spada figovec pod konsumni in ne več pod pridelovanjski davek, ali z drugimi besedami: Pridelovalcem je prepovedano kuhati figovo drozgo v svojih žganjarskih kotlih, pač pa je to dovoljeno fabrikaa-tom imajočim kotle a predpisano kontrolno pripravo.
Fige je vštevati med poglavitve sadne pridelke naših Brd; morda ni zraven črešuje nobenega drugega sadnega drevja toliko, kolikor je fig, katere posebno dobro vapevajo v vinogradski zemlji, ne da bi znatno škodile trtoreji. V obče je to drevo jako rodovitno, in sad, ki dozoreva dvakrat na leto, se izkorišča prav izdatno v svežem in posušenem stanju, pa tudi podelan v žganje in sicer je že po naravi tako odrejeno, da mora posestnik ali kmet, ako hoče koristno uporabiti ves pridelek, ki polagoma od dneva do dneva dozoreva na drevju, nekoliko istega prodati v sveže m stanu, nekoliko ga posušiti, največji del pa podelati v žganje, drugače bi moral zadnje omenjeni del zavreči.
Če kmetovalec na navedeni način izkoristi vob svoj figovi pridelek, mn je to v veliko gospodarsko olajšavo in korist, ker izkupi vsako leto za eno in drogo in tretje blago precej denara in je to dohodek, na koji more zanesljivo računati, kajti figa rodi praviloma več ali manj vsako leto.
Ker so v Brdih tej sadni vrsti talne
drugo stanovanje, ker je tudi občina na to silila. Prosil je, naj ga vzprejmejo za občana; ali tega mu niso dovolili, ker ni mogel pokazati Bpričeval iz svojega rojstnega kraja in tudi njegovo denarno stanje ni bilo prav ugodno,
V	tem je začel Link bolj pogostoma zahajati v bližnje mesto. Nekateri so hoteli celo vedeti, da ima onde novo zvezo. Tam se je jel drnžiti tudi s „ko-munisti", ki hočejo, naj bode vse premoženje skupno, da bodo imeli vsi enako. Ali nekega večera jih zalezujejo stražarji ter jih več zapro, Linka pa kot ptujca spravijo po odgonu čez mejo.
Agneza je bila v hudih stiskah. Ostala je sama, nihče je ni spoštoval, nihče pomiloval. Kar si je bila prihranila, jej je pošlo, ali pa je bila posodila Linku. Tudi ni dobivala več mnogo dela in je imela malo zaslužka, a stroški so se množili. S stariši je tudi imela večji križ, ker bili so Btari in navadili so se bili pri Linku žganja. Vsak dan je moralo biti. Pri tem pa so imeli le slabo hrano, in tako sta stara dva vedno bolj pešala. Oče je postal bebec in ni bil za nobeno delo več Plačil niso zmagovali in vse je prišlo na boben. Ko je bila hiša na dražbi, je zadel starega mrtvoud.
in podnebne razmere prav posebno ngodne, je tu gojitev figovega drevja morda bolj razširjena, kakor v kateri koli dragi pokrajini naše države in dosledno je vštevati fige med naše poglavitne nadne pridelke.
Do zdaj so Brici fige od pamtiveka vedno tako izkoriščali, kakor zgoraj popisano in zraven denarnega so imeli še ta dobiček, da so tropine žganih fig uporabljali kot jako tečno in zdravo prosičjo krmo, dočim se ne iztiskana figova drozga ne more pokrmiti brez nevarnosti za zdravje živalij. Če ostane torej razglašona prepoved v veljavi, bodo morali posestniki že pospravljeno blago zavreči in zraven tega še velik del jesenskega pridelka, kar bi bilo zares pregrešno, ne glede na to, da je tudi iz gospodarskega stališča »krajno nespametno.
Zato je nenadoma razglašena prepoved finančnega oblastva kakor strela z jasnega adarila med prebivalstvo naših Brd in je poparila in raxborila tamkajšnje posestnike in kmete, kakor bi jih hnje ne mogla Bog ve kakšna elementarna nezgoda. To je prehod udarec, ki v živo zadeva poljedelske obdafience celih Brd.
Znano je, da so vinogradaka zemljišča na podlagi pretirano visoke cenitve obložena s silnim davčnim bremenom. Obdelovanje teh zemljišč je silno težavno in dragooeno ; neprestana borba z elementarnimi in parasitičnimi škodljivci atane tndi mnogo, dočim ni brez nje pričikovati skoro nobenega pridelka. Kmetovaloc je torej primoran zato skrbeti, da svoje vinograde kolikor mogoče intenzivno obdelnje in izkorišča, ker drugače nikakor ne more izhajati. Figoreja je tadi znaten del tega intenzivnega obdelovanja. Če pa kmetovalec svojega lastnega pridelka, sada Bvojih žuljev in denarcih irtev, ne more svobodno izkoriščati, ampak je po naredbah tiste vlade, katera je dolžna skrbeti za varBtvo kmetijstv , prisiljen, da mora znameniti del tega pridelka na nehvaležen način uporabljati ali celo zamotati, je to skrajno žalosten položaj, ki vzame abogemn poljedelca ves pognm in ga potlači v ekonomično pogabo.
Figa je sad in epada kot tak med sadje, katero je v V. točki § 82. žga-njarinskega zakona izrecno navedeno, dočim bi večja vsebina aladorja nikakor ne mogla biti merodajna zato, da se ena sadna vrsta izloči iz sadja in njena drozga uvrsti med tekočine, kakoršne navaja III. točka istuga paragrafa ; kajti, če je na eni strani res, da ima figova drozga več sladorja v sebi, kakor drozge dragih sadnih vrst, je na drngi strani pa tudi res, da je vrednost figovega žganja veliko manjša od one vsakega dragega sadnega žganja ; tako n. pr. se prodaja pristen tropinovec, slivovec, brinjevec po 2 kroni in više liter, dočim ne doseza figovec nikdar niti polovice te cene, tako da manjša vrednost pobotava večjo količino pridelanega blaga
Moral je zapustiti hišo in svet; umrl je nepreviden. In zdaj je bila Agneza sama z materjo in bolehno stvaroo, in ažfvala je „krah s solzami1*. Upala je vsaj, da pride Link po njo; ali varala se je, kakor že tolikokrat v sličnih okoliščinah.
Nekega dne pa pride liat od njega.
Link je pisal: Da zdaj ni časa misliti na zakon; treba je, da se zberejo zdaj „vsi pravi možje na sveti boj proti starim naredbam1*, da bo svet „fraj“, brez vse>' postav. Zakon da je neumnost, on da sploh ni za to. Če jej ni prav, kaj je bila tako trepaBta, da je verjela. Kar jej je pa dolžan, toliko da so že vredne
one stvari, ki jih je pustil..........
# *
#
Tak je bil torej koneo tega „znanja". Pač si je želela umreti, da bi bilo le konec nesrečnega življenja I
K sreči jej umrje bolni otrok, mater so jej vzeli v bolnico, sama pa vstopi kol spokornica v tretji red sv. Frančiška, potem pa v slažbo pri pobožai vdovi. — Prosila je vso občino odpoščenja za dano pohujšanje ter izrekla željo, naj bi gospod župnik popisal to zgodbo v svarilo lahkomiselni mladini ....
Kdor se s slabimi druži, se okuži, s slabimi vlači se popači. Mačka, ne igraj se z živim ogljem, se opečeš. Sladna ljubezen in hadi mraz, oboje se ujč, ko pride čas. Prilizovalec — zalezovalec. — Oinamljiia sladnost — mrtvo morje. — Pamet poštenje — najboljše imenje. — Po izgubi poštenja, gre radost življenja.
—	Kdor noče slišati, mora čutiti itd......
ter stvarja enakotežje med žganjem ene in drage sadae vrsto.
Najbolj pa je avaževati dejstvo, da bo fige kmetovalčev lasten pridelek in da je iz njih pridelano žganje pristna, zdrava, okrepčevalna pijača, katere pridelovalec nima samo za prodaj, ampak jo v prvi vrsti uporablja za avojo domačo potrebo, za svojo družino, za svoje delavce in da si s tem izdatno olajša svoje gospodarstvo.
In na kakem zakonitem temelju, po kakem narodno-gospodarskem načelu in s kakšno veBtjo more previdna in pravična vlada zabraniti, da si kmečki posestnik iz svojega lastnega pridelka izkaha žganje za svojo potrebo, žganje, katero ima tadi v zdravstvenem oziru veliko prednost pred vsemi opojnimi fabrikati ?
Pričakovati je zanesljivo, da vsi merodajni činitelji v deželi z vso odločnostjo povzdignejo svoj glas proti razglašeni naredbi finančnega ministerBtva in da s svojim zdraženim prizadevanjem dosežejo, da se z ozirom na zgoraj popisane razmere vsaj za tiste pokrajine, v katerih je figa tako rekoč doma, dovoli in dimbrže razglasi izjemno določilo, po katerem bode že letos dovoljeno, da bodo smeli posestniki in kmetje po navadnem načina ia po dosedanjih pogojih kuhati, oziroma v žganje podelavati svojo že pospravljeno in poznejo jesensko figovo drozgo.	E.	KI.
Politični pregled.
Dne 26. t. m. snide se na Dnnajn zopet naš državni zbor, ali kakor smo že večkrat omenjali, le na kratko zasedanje, ki bo trajalo kakih 14 dni. Prva točka, katera je postavljena ne dnevni red prve seje, je drngo čitanje vladnega predloga gled6 ustanovitve ital. pravne fakultete. Vlada predloži v prvi seji državnemu zbora državni proračun za 1. 1906. Potem predloži vlada državnemu zbora najbrže zakonsko predlogo, naj bi se pooblastila vlada, da sme doprinašati na podlagi sklepov zadnjih delegacij k skopnim stroškom, zn slučaj, da ne pride na Ogerskem do izvolitve nove delegacije. Pri ti priliki nastala bode najbrže daljša debata o tem, kako stališče naj zavzame naša državna polovioa nasproti razmeram, ki vladajo sedaj na Ogerskem.
Italijansko vseučilišče. — Med ital. državnimi poslanci nastala je zadnji čas nejedinosl v vprašanju, zadevajočem kraj in mesto, v katerem naj bi se osta-vila ital. provna faknlteta. Liberalni poslanci zavzemajo stališče, da se ima omenjena pravna faknlteta, ustanoviti ali v Trstu in če ne v Trsta nikjer dragod. Konservativni poslanci in sioer v prvi vrsti Conci in Delagan pa pravijo, da naj se pravna fakulteta ustauovi vsaj v Tridentu, ako se ista ne more ostanoviti v Trstn. V nedeljo sklicali so konservativni poslanci na južnem Tirolskem shod, na katerem se je razpravljalo o omenjenem vprašanja. Vsprejeta je bila na tem shodn resolucija, da naj bi se ital. pravna faknlteta ustanovila v Tridentu. Glasilo liberalnih ital. poslancev, tržaški „Piccolo“, se močno huduje nad poslancema Conoijem in Delnganom.
Lalko vseučlllško vprašanje je še vedno v kritičnem položaju. Manifest italijanskega državnozborskrga kloba položaja ni razbistril, kakor je domaeval „Piccolo“. Društvo .Unione politica po-polare trentina1* je poslalo vsem občinam in društvom na Tridentinskem poziv, naj zahtevajo začasno ustanovitev italijanske pravne fakoltete v Tridentu, ki je zaradi svoje lege in zgodovinske preteklosti najbolj pripraven kraj za univerzo. Torej poslano* Conoi in Delugan sta odstopila, tridentinsko politično društvo je tudi nasprotno pretiranim težnjam tržaških in isterskih laških poslancev, baron Malfatti previdno molči in se je iz zagate rešil s tem, da je o pravem času odstopil. .Piccolo* vsak dan toži in poživlja k edinosti — more li biti položaj še bolj zamotan ?
Kako sodijo o primorskih italijanskih poslancih v laškem kraljestvu. — Italijanski list „Tempo“ iz Milana je prinesel 15. t. m. članek o italijanski univerai v Avstriji. Med drugim piše ta list tudi sledeče : »Značilna poteza vladajoče liberalno nacijojalne stranke v italijanskih provincijah v Avstriji je ta, da jim manjka odkritosrčnosti in političnega poštenja. Ona pod pretvezo, da brani te kraje pred slovanskim in nemškim navalom, skrbi, da se krivični volilni red ne izpremeni, svoje
prave politično namene prikriva in dela kompromiso. Ti kompromisi so rodili italijanski državnozborski klub na Danajn, ki sestoji iz mož popolnoma nasprotnega mišljenja in teženj.* Ta sodba ni baš zelo laskava.
Tretji podžupan dunajski. — V četrtek je bil krščansko-socijalni občinski svetovalec Hierhammer s 126 od 151 glasov izvoljen tretjim podžupanom.
Staroslovensko bogoslužje. — K predmetom, o katerih se je papež z dunajskim nuncijem razgovarjal, ko se je poslednji mudil v Bimu, je spadalo tudi kakor od tamkaj poročajo „Poll. Gorr/, vprašanje glede staroslovenskega bogoslužja v avstrijskem Primorju in v Dalmaciji. Papež je pozval nuncija, naj porabi veB svoj apliv, da zadobijo veljavo najnoveji odloki, ki jih je sv. Stolica v tej stvari izdala. Nnncij naj dela na to, da pride med slovansko in italij ansko narodnostjo do složnega razmerja.
Kriza na Ogerskem. — Dne 15. t. m. sešel se je v Budimpešti ogerski državni zbor k novemn zasedanju, ki je bilo pa s kraljevim reskriptom že isti dan zopet odgodjen do 10. oktobra. Mi-nisterski predsednik grof Fejervary je pri ti priliki naznanil, da je podal ostavko celega ministerstva, katero je cesar tadi vsprejel. Kakor je znano, predlagal je grof Fejervary v kronskem sveto, da bi se na Ogerskem upeljala splošna in jednaka volilna pravica, kajti po njegovem mnenju bilo bi mogoče okrotiti upornost opozicijskih koaliranih strank le tedaj, ako bi se sedanji državni zbor razpasti! in bi se izvršile nove volitve na podlagi splošne in jednake volilno pravice.
Ker je bil pa cesar proti takemu predloga in sploh proti vcakema radikalnejšemu sredstvo, ki bi bilo potrebno za okrotitev oporne opozioije, ni pre-ostajalo grofa Fejervaryjn nič drngega, nego da je podal svojo ostavko. Koali-rana opozioija je z ostavko grofa Fejer-varyja jako zadovoljna, protestirala pa je proti odgodjenju parlamenta, a to le navidezno, kajti nič kaj dobrega bi se ji ne bilo godilo Košutovcem,. ako bi začel parlament razpravljati o predloga, da naj se poBtavi ministerstvo v obtožni stan zaradi tega, ker je hotelo uvesti splošno in jednako volilno psavico.
Pred državnozborsko palačo zbranih je bilo namreč v petek 50.000 socijalnih demokratov, ki bi gotovo napadli Košu-tovce zaradi tega, ker postavljajo v obtožni stan ministerstvo, hoteče oveBti splošno in jednako volilno pravico, torej ki hoče oresničiti ideal socijalnih demokratov. Ker pa do razprave takega predloga ni prišlo, prišlo ni tadi do izgredov. Sedaj pa se bodo pričela nova pogajanja med krono in med voditelji opozicijskih strank v svrbo, da bi se napravil kak kompromis, ki bi omogočil sestavo parlamentarnega ministerstva.
Nasprotniki kalollčanstva na delu. — Zadnji dogodki izkazujejo oči-vidno, da je nasprotnikom katoličanstva
i	v Avstriji zrasel greben nad vso mero. Pravkar je došlo poročilo, da so na shodu nemških mest v Bregenca sklenili pozvati vlado, naj predloži zakonski načrt, ki naj določa razrašljivost katoliškega zakona. Nečnveno, da se drznejo ti Ijndje kaj takega zahtevati. Pametnejši bi bili, ako bi se pečali z gospodarstvom nemških mest.
Nedavno so zahtevali linški liberalni in socialnodemokraški občinski očetje, naj se uvede po šolah mesto kat. očenaša brezverska šolska molitev.
In graško protestanško glasilo „Grazer Tagblatt“ poživlja graške mestne očete, naj uvedejo brezversko šoUko molitev, ker kat. šolska molitev „žali“ nekatoli-ške nčence. Ker „Grazer Tagblatt“ terorizira graške meBtne očete ni izključeno, da se usedejo na ta lep. In to tem rajši, ker bi taka .kulturna11 razprava v gra skem občinskem sveta aametala nekaj peska v oči z gospodarstvom graške občine jako nezadovoljnih volilcev.
Priprave za ločitev cerkve od države na Francoskem. — Nadškof v Boargesn, Servonnet, se je posvetoval z duhovščino, kako preskrbeti duhovnikom plače, ko se izvede ločitev cerkve od države na Francoskem. Sklenili so ustanoviti škofijsko blagajno za vzdrževanje dnhovnikov, ki jo bodo povečini vzdrža-vali duhovniki sami. Vso dohovščino razdele v tri razrede. V prvi razred spadajo oni duhovniki, ki imajo toliko lastnega premoženja, da co ne le lahko vzdržujejo, marveč še prispevajo k osrednji blagajni, v drugi razred spadajo dahovniki, ki imajo ravno toliko dohodkov, da n«
potrebujejo podpor, in v tretji razred spadajo oni, ki nimajo nikakih dohodkov in /,a katere bo morala skrbeti osrednja blagajna. Nadškof sodi, da bodo duhovniki Bami prispevali lepo vsoto v osrednjo blagajno; kar bo manjkalo, upajo nabrati po darovih, in prispevkih bogatih katoliških rodbin.
Mobilizacija Norveške. — Ker so švedski liBti razširjali vesti o mobilizaciji Norveške, je norvežki državni minister Miohelseu vsprejel zastopnika „šved. brz. birou v Karlstada ter ga naprosil, naj objavi nastopno: Norvežki državni minister Michelaen je ua neko vprašanje izjavil, da so poročila o mobilizaciji Nor-vežke v veliki meri pretirane in najbrž proračonjene v to, da vzbujajo senzacijo ter da ne pojdejo več druge čete na mejo, dokler bodo trajala pogajanja v Karlstadu.
Napad japonskega brodovja po sklepu miru. — Japonski admiral Ka-toga je dne 12. t. m. s svojima ladijama „Idzumiu in „Sama“ obstreljeval Petro-pavlovsk ter razdejal poslopja ob svetilnika in tadi drage zgradbe. Sovražnik je oplenil zaloge smodnika, pobil mnogo živine ter vzel prebivalstvu orožje. Okrajni predstojnik je z ženskami in otrooi ter državno blagajno zbežal v notranjo dele dežele. Japonci so uplenili ameriško la-dijo „Avstralia“, ki jo je najela trgovska in indaBtrijelna dražba Kamčatka. Ubit oziroma ranjen ni bil. nihče. Bazdejani sta bili tadi laki Ojan ia Ohotsk.
Dopisi.
Iz Mirna. —(Mirenske novice.) — V torek dne 12. t. m. vršila so je volitev žapaaa v Mirna. Izvoljen je bil g. I. Scaletlari, edini lah v občini. Nastane vprašanje, kdo je kriv, da je izvoljen ta mož za župana I Tega ao krivi naši ^liberalni naprednjaki1*, dru-štveniki in odborniki draštva „Ipava“ ia društva „Miren*. Agitacija za to je bila od A. Jakila, Pavletiča (Tinkota) in Urbančiča, občinskega tajnika. Tako napredujejo te človekoljubne daše „naprednihu strank. Tega ni hotela omeniti „Soča“, da so to provzročili njeni goreči pristaši. Čast jim, da tako naprednjejo ti naši „liberalni naprednjaki". Zdaj koder hodijo in kamor gredo klobak čez ušesa in oči stavijo in „viwaM kričijo. Le tako naprej!
V	nedeljo se bode obhajala na Gradn slovesnost kakor vsako leto. Baje je dobil g. župnik neko zagotovilo, da ne bode plesa. Vendar 8e čajejo še po-samezai glasovi, da priredi, ako ne društvo „Ipava“ pa drnStvo „Mirenu veselioo s plesom in pravijo, da jih nobeden ne bo raogal ustaviti ? Mi pa pravimo: Malovredna so draštva, katera ne morejo živeti drugače kakor le s plesom.
Nekateri udje društva „Ipava“ so se čutili nžaljeni, češ, da jih je naš poročevalec imenoval jetične v pravem pomena besede. Tema pa ni tako. Naš poročevalec je imenoval društvo „Ipavau jetično zato, ker društvo je res v svojem delovanju podobno jetičnemu človeka, kateri kot tak ni sposoben za nobedno delo v zboljšanje delavskih razmer in ravno tako ne društvo, katerega voditelji so odvisni od njih delodajalcev in krčmarjev, čotadi „narodnih“. Baznmeli?
Iz Pliskovice. — Prva novost. Dne 4., 5., 6. in 7. t. m. bilo je okoli 17 tisoč vojakov med Komnom in Pliskovico v navideznem boju ali na vajah. K vojaškemu manevro prišel je tadi nadvojvoda Ferd. Josip Staaoval je v novem šol. poslopju. Pliskovčani smo ga posebno slovesno vsprejeli. Bil je jako vesel in zadovoljen. Na vsem se je najsrčnejše zahvalil.
Druga novost. Novo šolsko poslopje je dovršeno; lepo. Iz ačitelj. staaovanja je krasen razgled čez Kras; impozanten razgled, kakoršnega ni iz nobene kraške šole. Dne 14. t. m. bilo je poslopje ozir. šol. prostorje blagoslovljeno. K svečanosti se je zbralo jako mnogo domačega ljudstva. Prišla sta tudi visokoštovana gospoda okraj, glavar Babck in okraj, šol nadzornik Kante. IstoUko tadi več bližnjih učiteljev.
Bog pomozi k dobremu in povolj-nemu šol. uspehu.
Novice.
Smrtna kosa — V torek zvečer je umrl v Tolmina splošno priljubljen gospod Feliks M i I o t i č, o. kr. davkar v pokoja. N. p. v na.
Redka slavnost v Mirnu — 26. letnico mašniškrga posvečenja so obhajali prot. pondeljek na Grada pri Mirna gospodje, ki so bili I. 1880 po-Bvečeni: Franc Kodrič, knrat na Trnovem, Simon Kos, vikanj v Opatjemselu, Franc Pavletič, vikar v Fojani v Brdih, Gotard Pavletič, župnik v Mirnu, Alojzij Pipan, vikarij v Temnici, Dominik Ve-liscig, žnpnik v Bolvedern in Ivan Klo-bovs, c. k. vojaški Buperior na Danaju Na čast domačemu g. župnikn so Mirenci v nedeljo zvečer razsvetili hribček Grad.
V	pondeljek ob 9. je bila slovesna sv. maša, katere so ho udeležili vsi gg. ju-bilantje, lopo število drugih duhovnikov prijateljov in mnogo domačega ljudstva. Prelat Gabrijelčič je imel slavnostni govor, v katerem je izrazil svoje veselje, da mu je dano po 26 letih videti zbrane gospode, katere je kot spiritnal svoj čas pripravljal na mašniško posvečenje.
Vsem gg. jubilantom naše iskreno čestitanje I Bog jih ohrani, da hi po 26. letih skupno obhajali še zlato mašo 11
Članom dcžclnegn šolskega sveta kol zastopnik deželnega odbora določen je bil v deželnoodborski seji dne 16. t. m. namesto g. prof. Ivana Berbuča g. dr. Ant. Gregorčič.
Imenovanje. — Voditeljem c. kr. pripravnico za učiteljišče v Tolminu je imenovan g. Anton Kutin, doslej učitelj v Šl. Mavru pri Gorici.
llniirovljenje. — Iz Gradišča poročajo ital. listom, da pojde voditelj tam. okr. glavarstva namestništveni svetnik g. Josip pl. Fabris v pokoj.
Za »Slovensko Mrotlšče" : P. n. gg. Amalija Bril 20 v, Fran Grmek 40 v, Uršula Lutman 48 v, neka dobrotnica 2 K, Kosovel Frančišek, Zagrajen 10 v.
Bog obilo pop'ačaj in obadi velikega dobrotnika, ki ga trdno pričakujemo.
Za „A oj«ljcvlšče“: Preč. g. Ant. Terpin 20 K, preč. g. Jak. Pirih 10 K, preč. g. Tom. Rutar 10 K, bi. g. Della Schiava 6 K, preč. g. Val. Batič 10 K, preč. g. Fil. Abram 6 K.
Bog stotero povrni I
Uprava „Prim. Lista11 je prejelo za „Slov. Alojzijevišče" 20 kron, katere je daroval veleč. g. Trpin Anton, vikar.
Odbor društva »Skalnice11 ima v nedeljo dne 24. t. m. ob 6ya pop. sejo. Naprošene so vse odbornice, da naj se je udeleže prav gotovo.
V&bilo. -- Podpisani vabim p. n. zastopnike nepolitičnih društev, zlasti še č. duhovščino goriške dežele na skupno posvetovanje, ki bo 28. t. m. v prostorih „Gor. zveze" ob 10l/a predp. Na letnem zborovanju „Krščansko-socijalne zveze" dne 4. t. m. v Maribora se je sklenilo, „da naj osnujejo deželni pomožni odbori tekom enega meseca dekanijske pomožne odbore treh članov, katerih naloga bo snovali in nadzirati izobraževalna društva". Ker je ta sklep zelo važen za našo deželo, hočemo se o njem resno posvetovati ter ga prej ko prej izvršiti. Upam, da se vsi merodajni krogi v obilnem številu udeleže tega posvetovanja. — Dr. Andrej Pavlica, predsednik goriškega pomožnega odbora.
O ustanovnem občnem zboru »Goriškega kmetijskega društva" dobili smo to le poročilo:	„Goriško
kmetijsko drnštvo" je imelo svoj ustanovni ter prvi občni zbor v salonu »Pri zlatem jelenu" dne 14. septembra. Zbralo se je okoli 130 udov, ki so zastopali b pooblastili nad 160 članov. Ob 11. uri je predsednik ustanovnega odbora g. deželni poslanec Anton Jakončič proglasil poBtavno sklepčnost občnega zbora, odprl zborovanje, predstavil vladnega zastopnika dvornega svetnika grofa Attemsa in pozdravil zborovalce. Nato je dal besedo tajniku, ki je prebral poročilo o delovanja ustanovnega odbora, povedal, da je k novemu goriškemu kmetijskemu društva pristo? pilo nad 460 članov in 20 ustanovnikov. Poročilo je bilo sprejeto brez ugovora. Sledilo je blagajnikovo poročilo, oziroma branje prevdarka za I. 1906, ki izkazuje 1960 K dohodkov in ravno toliko stroškov. G. E. Klavžar je opozoril, da pre-vdarek računa samo z 10 ustanovniki in 360 člani, da torej nimamo jasnega vpogleda v gmotno stanje društva in je predlagal, naj se sklene, da se prevda-rek odsteoi centralnemu odboru, ki se ima danes izvoliti. Predlog je bil sprejet brez ugovora.
Predsednik je naznanil dva nujna predloga, ki se bosta obravnavala po dokončanih točkah dnevnega reda, ter pre-
stopil k volitvi odbora. Omenil je, da je nstanovni odbor sestavil imenik, a je slišal, da ne ngaja vsem, zato pretrga sejo za 10 minut, du se člani zmenijo in dogovorijo. Povdarjalo se je, da ima ustanovni odbor najjasnejši upogled v dosedanjo sestavo društva in da je mogel najprikladnejše sestaviti imenik, naj se tedaj sprejme brez premembe. Toda pri vsaki mizi se je ustanovil poseben klub, ki je črtal in popravljal predlagani imenik. Po izvršeni volitvi (bilo je že poludne) se je videlo, da bo skrnlinij trajal dolgo, in zato je predsednik pretrgal zborovanje in nadaljevanje napovedal ob 2. uri popoludne.
Ko je predsednik zopet odprl zborovanje je naznanil izid volitve ter izjavil, da je izvoljenih 16 odbornikov in predsednik, prvi podpredsednik in tajnik, za drugega podpredsednika pa da mora biti ožja volitev med g. B. Grčo in med g. E. Klavžarjem. Grča je izjavil, da ne mara biti izvoljen od kake stranke; le ako je edinost med člani in ga soglasno volijo, sprejme volitev, drugače ne. Klavžar je opomnil, da je že izvoljen v odbor, naj ga torej nihče ne voli v predsedstvo ; zborovalce kliče k slogi, k vzajemnosti. Sledila je volitev. Grča je dobil 38 glasov, Ernest Klavžar pa 16. Tako razumejo znani prijatelji kmetijstva vzajemnost in slogo pri kmetijskem društvu. Ker je Grča ostal pri svoji izjavi, je predsednik napovedal novo volitev, nakar je bil na predlog g. Klavžarja izvoljen g. Dominko, ravnatelj slovenske kmetijske šole za dragega podpredsednika.
Za društveno glasilo je odbor predlagal in zbor sprejel »Primorskega gospodarja*. Nato se je obravnaval in sprejel nujni predlog g. Medveščeka, da naj odbor naprosi c. kr. vlado, da izvoli slovensko kmetijstvo na Goriškem podpirati potom novega kmetijskega društva. G. E. Klavžar pa je pojasnil odborov predlog, da naj se c. kr. vlada nujno naprosi, da ustavi finačno naredbo, ki prepoveduje po dosedanjem načinu kuhanje fig v žganje. Sprejeto.
Konečno se je g. predsednik zahvalil za izvolitev, zahvalil se tudi članom ustanovnega odbora za vspešno delovanje, obžaloval je needinoBt današnjega zbora in zaključil zborovanje.
Poziv preč. gg. duhovnikom ua Slovenskem. — Kakor je bilo čitati v raznih listih, je bila moška Marijina dražba v Trsta častno zastopana na slavju dne 20. avg. 1.1. v Ljubljani. Tedaj tudi v Trstu obstoji slovenska moška Marijina dražba.
Opozarjamo na dejstvo, da moška Marijina dražba je bila ustanovljena posebno zato, da dobri mladeniči, ki prihajajo v Trst iskat dola in službo, dobe v Mar. družbi varno zavetje proti nevarnostim, ki jim grozijo glede vere in poštenja v velikomestnem življenju....
Zato poživljamo vse čč. gg. duhovnike na Slovenskem, naj opozorijo mladeniče (in tudi može) na tržaško Marijino družbo.
Tačasni voditelj trž. Mar. družbe je g. Andrej Furlan, kaplan pri novem sv. Antona, ki bo drage volje sprejel vsaoega, ki se oglasi pri njem.
.Kmetijsko drnštvo v St. Petrn pri Gorici" vabi svoje člane k rednemu občnemu zboru v nedeljo dne 8. oktobra t. I. po blagoslova v svojih prostorih. Dnevni red po pravilih Odbor.
Predor skozi Karavanke se podira. — Železnica skozi Karavanke se otvori še le prihodnjo leto meseca julija ali pa še le na jesen. Vzrok temu je, ker so se celi deli predora ponižali. Sedaj podirajo te dele predora in jih zopet z nova gradijo. Ta dela so izvršili italijanski inženerji in italijanski delavci, plačevali bodo pa avstrijski žepil
Novo vino. — Točenje novega vina je v našem mestu prepovedano do 20. oktobra t. I.
Razmere na Kranjskem. — Le-tovičar Goričan nam piše z Gorenjskega: »Danes sem se vozil iz Bohinjske Bistrice proti Bledu na poštnem vozu, ki ima edini napis: K. k. P o s t. Pošta na Bledu ima tudi le napis: K. k. Posti Kar smo Goričani že dosegli, namreč dvojezične napise na c. kr. vozovih in na c. kr. poslopjih, tega tu nimajo še. Po pravici poje Prešeren :
»Le tujcem sreče svit se v Kranju žari, ošabno nosijo ti po konci glave."
Žalostno, krivi pa smo sami II
Tatvina in ubeinlštvo ob priliki vojaških vaj, — V Kostanjevici pri Go-
rioi je ob priliki zadnjih vojačkih vaj vojak domobranskega polka v Trstu Ivan Draschel ukradel nekemu gostilničarja kolo in zbežal črez mejo na Laško.
Ponarejeni petdesetnki. — Na Dunaju so te dni zaprli nekega Chaimba Sohvalba, ki je razpečaval ponarejene bankovoe po 60 K Gbaim Sohvalb je izpovedal, da je kupil ponarejene bankovce v Londona od ne kega Nuham Saphira, namreč, od onega, ki je bil I. 1896 zaradi ponarejanja de-nara obsojen na 6-letno ječo. Aretirali so potem še tri druge osebe. Dosedaj je bilo na Dunaju, na Ogerskem in v Galiciji razpečanih 67 komadov ponarejenih bankovoev.
Za razstavo čipek in portretov.
—	Pod najvišjo zaščito njene oesarske in kraljevske visokosti, prejasne gospe nadvojvodi nje Marije Josipine bo od polovice marca do konoa aprila 1906 v prostorih c. k. muzeja za umetnost in obrt na Dunaju razstava čipek in portretov. In to na korist dveh bolnišnic in v namene povspeševanja domačega obrta.
Odbor, ustanovljen za to razstavo, prosi vse one, ki imajo čipek iz katerekoli dobe in portretov iz dobe po priliki od 1760 do 1860, da bi blagovolili sodelovati na tej razstavi.
Toliko portreti, kolikor čipke morajo hiti privatna last, ne izvzemši cerkve in samostane.
Čipke morajo bit! na roko izdelane in ne s strojem ter morejo biti same na sebi, ali pa prišite, ali drugače pričvrščene na druge predmete (oa srajce, nogavice, v obče na obleko in na kakoršen-si-bodi predmet). Portreti morajo biti izvirne slike, izvzemši minature.
Drzna roparja. — Dne 16. t. m. ob 4. uri zjutraj se je pripeljal uradnik slavonske podravske železnice, Weber, iz Belišča v Moslavino, odkoder se je peljal po železniškem trioiklju po tiru v Bestranovce. Seboj je imel železno blagajno z denarjem 8986 kron, da plača ž njim delavce. V nekem gozdu pa ustavita dva oborožena In našemljena roparja trioikelj, vzameta blagajno in prisilita Weberja, da je dal še ključ od blagajae. Nato sta morala Weber in de-laveo, ki ga je spremljal, naprej, ne da bi smel kedo nazaj pogledati. Roparjev še niso dobili.
Mednarodni protialkoholni kongres v Budimpešti. — Minule dni vršil se je v Budimpešti mednarodni protialkoholni shod. Zanimivi so bili podatki, ki so jih navajali na kongresa razni referenti o vplivu alkohola na vojake. Pri brzoBtrelih zadene vojak, ki ni užil al-
kohola pri 200 strelih 369 krat, vojak pa, ki je povžil le malo piva, le 277 krat. Zanimivo je tudi to, da vojaki, ki užijejo alkohol, začetkoma streljajo spretno, pa kmalu opešajo in so docela negotovi. Vojaški zdravniki, ki so bili navzoči na kongresu, so zlasti povdar-jali, da zadene solnčarica večjidel vojake, ki se pred pohodom napajajo z žganjem ali vinom.
Socijalne drobtinice.
Vseu6ilišče.
Spiial dr. Andrej Pavlica.
IX. Pogovor.
— A: Ali si bral, kako se potegujejo naši listi za odpravo celibata mej duhovniki ? Zakaj bi ne smeli duhovniki sklepati zakona ? Saj je zakon nekaj naravnega in tudi obvoznega za človeštvo, kakor trdiš ti I
— B: Rad bi vedel, kaj tem ljudem mar duhovščina in celibat ? So-li oni poklicani, da skrbijo za duhovnike ? Imamo mej svetom tisoč in tisoč ljudi, ki bi se radi poročili, pa se ne morejo, ker nimajo sredstev, s katerimi bi mogli sebe, ženo in družino preživljati — za te ngj skrbijo in naj pustijo duhovščino, ki ne potrebuje od njih uičesar 1
— A : Res je, res, da nima tisoč in tisoč ljudi sredstev, da bi se mogli poročiti, tudi jaz pravim: Proglasimo prosto ljubezen in vprašanje je rešeno 1
— B : Ali ne govorim vedno, da hočete vi sč svojimi nauki ponižati človeka pod žival? Proste »ljubezni" ne najdemo niti med živalimi I Poglej živali, kako skrbe že po svoji naravi za družinico I Prosta ljubezen je skozi in skozi nenaravna in protinaravna.
— A: Pa zakaj bi dahovniki ne stopali v zakon ?
— B: Vprašam: Ali je mogoče koga prisiliti, da se poroči ? Razum pravi, da nel če bo kdo noče poročiti, ga tudi ne moreš prisiliti I
— A: Kdo pravi, da se duhovniki nočejo poročiti ? Mi vemo, da se ne smejo in to je vse kaj drugega I
— B : To je res 1 Zdaj se ne smejo poročiti. Svoj čas pa so bili prosti. Nihče ni namreč siljen, da stopi v duhovski stan. Kdor stopi, ve, da se ne bo smel poročiti. Na ta način so odpovedo torej dahovniki prostovoljno pravici do zakonskega stanu.
— A : Ali ni to nekaj nenaravnega in protinaravnega, kar bi ne smelo biti ?
— B : Zakaj ? Družina je sicer obvezna dražba za človeštvo na sploh, ni pa nikakor obvezna za vsakega posameznika. Če bo kdo odpove pravici do
..Krojaška zadruga" v Gorici, Gosposka ulica
Vaše blagor
Povodom pričete jetenske in zimske sezone dovoljujemo si Vašemu blagorodju udano naznaniti, da so nam došle ie vse zadnje novosti
modnega blaga
kakor forštanje, ftanele in razno drugo blago. Dovoljujemo st Vas radi tega prositi, da nas gotovo počastite z Vašim cenjenim obiskom in si ogledate vse novosti, ali pa blagovolite naročiti vzorce kateregakoli blaga, koje Vam pošljemo radovoljno jranko na dom, da se prepričate o naši bogati zalogi in izberi.
Nadejaje se blagohotnega vpoštevanja naše prošnje biljelimo
odličnim spoštovanjem
poslovodja.
zakona iz tehtnega vzroka, mn pač nihče no more očitati, da ne ravna naravno. Kdor se odpove zakonu n. pr. radi bolezni ali radi uboštva, ali iz višjega 02ira, da bolje koristi cerkv ali narodu itd, no ravna nikakor nenbravno, ampak
naravno.	,
— A: Kaj pa, ko bi hoteli vsi odpovedati »e zakonu iz „višjib ozirov ?
— B: Tega Btrahu nit Ljudi, ki bi ho hoteli odpovodati zakonu iz višjih ozirov, je treba z lučjo iskati !
— A : Kaj pa, ko bi so zgodilo to
vendarle?
— B :\I)a bi vsi odpovedali se tej prav ci iz višjih ozirov, jo naravnost nemogoče, kor ti višji oziri bi v tem slučaju ne bili več v korist družbi, ampak v pogubo, ali z dragimi bosedami j Ti oziri bi ne bili več višji! Ko je imela izumreti neka vladajoča družina t srednjem veku in je bil edini potomec duhovnik, dovolila je cerkev, dai se je ta duhovnik poročil. Dandanes se množi človeški rod tako silno, da bo lahko gospodje socijalisti in liberalci bres skrbi I Izkušnja nas tudi uči, da se množe ljudje tam najbolj, kjer vzdržujejo duhovniki s& svojim vzgledom in i gorečo besedo sveto nravnost med ljudstvom. Iz tega je razvidno, da je imela cerkev prav tehtne vzroke, ko je izdala zapoved o celibatu.
Za kratek čas.
Zadoščenje: Janezek: „Užalil Bi mojo sestrično Elo ; kako se posto-piš?“ Karl: „Pripravljen sem vsak čas zadostiti/ Janezek: „Dobro, potemtakem daj mi pol svojega zajuterka."
Amerikanska: A: „Kakor sem izvedel, ponesrečila bi kazala operacija na vaši gospej.“ B. „Da, prisiljena je bila \ tedne molčati, in zaradi tega bi kmalu zblaznela/
52 ^Hudoben: Peprl: „Moja Mici je rekla, da se počuti srečno, odkar sva zaročena, kot bi bila v tretjih nebesih11. Fridl: »Gotovo, saj je bila prej že 2krat zaročena.”
y gEdin.i vzrok: A: „Zakaj se ozira gospodična Ali teko hrepeneče proti ne-besoml?- B: BNo, saj se tam sklepajo poroke.-
Z vojašnice: Podčastnik : „ Vi, prostovoljec, tamkaj, kaj pa ate?u Prostovoljec: „Doktor modroslovja.“ Pod-čaatnik: „Ah, tepeo, obrili se niste 1“
Lepa tolažba: Koleskrica, za kojo je drčal pes : „Mož, pokliče vet.<5ar nazaj psa“. Mož: „Bodite brez skrbi, | le kolesne nšpice“ liže rad.“
Hunua VBano Kospo Hinj« J« dobra k»T»
Kathrainerjeva Kneippova sladna kava
se ne bi smela pogrolaa več v nobenem gospodinjstvu, kadar se na pravlja kavlua pljafia.
Zahtevajte !• lsvlrne »avoje Imenom »KATHUEINER
'JL
And. Fajt,
pekovski mojster,Gorica, |---------
tekalliie Fr. loslpa it 2 (lastna hlia), In podružnica it 20.
}
levršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najflnejšega, kakor n a nove maše in godove, kolače na birmance in poroke itd. Vsa naročila itvršuje točno in natančno po Selji naročnikov. Ima in prodaja ranlične moke, fina peciva, fina vina in likerje po smerni ceni. Za Veliko noč posebno goriiko pinco in potice itd.
Loterijske številke.
16. september.
T’sl................. 76	84	69	64	1
Line..................20	1	4	66	62
Anton Potatzky
v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje knpovaliSče nlrnberSbega in drobnega blaga ter tkanin, preje In nitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce in popotnike.
NajbolJSe Svanke in šivalne stroje.
Potrebščine
za krojače in čevljarje.
Svetinjice, rožni venci mašne knjižice.
Hišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost:
•emena za zelenjave, trave In detelje.
Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
Delavnico CBPhVenlh posod in [irMfentgo orodja
Fr. Leban,
Gorica, MagiBtratnn ulica šteli. B.
Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja In cerkvenih posort, svečnikov Itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja In prenavlja stare reci.
Blago si razpošilja franho.
A. Krušič
trgovec ln krojaški mojster Gorica, Corao Glus. Verdi 38
izdeluje vsakovrstne o-bleke za vsaki stan in sicer z&civ., voj. in dri. uradnike in duhovnike.
Za vse obleke je vedno v zalogi raznovrstno ravnokar došlo sveže angleško ln domače blago za Jesensko sezono.
Ima zalogo gotovih oblek In ankenj za vsaki stan.
Anton Breščak
Gorica, gosposka ulica št. 14,
(blizu lekarne Glroneoll).
Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu.
Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Baz-lično poništvo, kakor : toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-mami in platnom na izbiro ter razne tapecarije Beči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih.
O
cn
ES tO tsa eva
'E 4=
GO
C8
Priporoča svojo zalogo raznovrstnih žepnih in stenskih nihalnih ur na zvon z donečim glasom za gostilno, kavarne, dvorane itd. po Jako nizkih cenah.
Vsako popravo Izvrši hitro, dobro ln po ceni. Za vsako uro 1-letna garancija. Cenike razpošilja brezplačno.
Nadalje priporoča šivalne stroje najbo^e vrste po tvornišklh oenah, a ne kakor posredovalci.
Gorica
Karol Draščik,
pekovski mojster na Kornu v Gorici
odlikovan z častno diplomo najvlijega priznanja jubilejno razstave na Dunaju I. 1898. n v Gorlol na razitavl I. 1900 o zlato ivetlnjo
izvršuje naročila vsakovrstnega peciva tudi najfinejega, za. nove maše in godove kolače za birmo in poroke itd.
Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — [ Priporoča se za nje svojim rojakom v i mestn in na deželi najuljndneje.
Velika lovamiJk.i zaloga Šivalnih strojev kakor /.a Šivilje, krojači', črevljarje, in tmli /.a iinii'1'io vezanji' (rekamiranji'). V zalogi ne tu tl i nahajajo angleSka tivoko-lesa „Helical Premier" in slaiMoreani stroji, samokresi in razno puške. lastna muh. popravljalnica. (■lavno zastopstvu za 1‘rimorsko: Centrifug ,.Westfalla“.
Anton Kuštrin
v Gosposki ulici št. 25, v Gorici,
priporoča častiti duhovičim in slavnemu občinstvu v mestu in na deteli svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santo«, Sandomingo, Java, Cejlon, Portoriko i. dr. Oyo: Lucca, St. Angolo, Korfi istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko it. 0, 1, 2,8,4, 6. Več vrat rila. Miljsveče prvo in druge vrste, namreč od '/t kila m ob enega funta. Testenine iz tvomice Znideriič A Valenčič v II. Bistrici. 2ve-plenko drulbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevega mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovščini. V*e blago prve vrste.
Prosiva zahtevati listke!
P
k
Največja trgovina z železjem
KONJEDIC & ZAJEC
Gorica v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja.
Cene nizke, solidna postrežba!
Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže h potrdili najine nove amerlkanake blagajne, da je kopil pri naju za 100 kron blaga.
Prosiva sahtevati listkel
*
o
H
O
hi
Š
o
	Petei C«tlž	
£«3	črevljarski izvedenec	
	Gorica HašteI3Z vsakovrstnih fcrevljev za y odrastle in za otroke	
		
		
		
	Naročila z dežele se po pojiti dostavljajo	
, jTi
t	WwWww
VwWWww^
v Gorici
via Teatro 20
m
lil
Velika zaloga oljkinega olja
iz najugodnejših krajev. | v Gorici
Jedilno kr. 32	r'rt	®	vl*	T‘‘»tr«
,,	flno . .	„	30
„	flneje .	„	40
„	bol|e .	„	44
dalmatinsko . * , 48 iatriJauNko . . „ 66
B ————KMMMHMMMHMI
Corfik kr.	5«	® via Teatro
Bari..................«0	§	20
Lucca „	70
Nizza.............„	80	Jgpi
NaJflneJe ... gl. 1
i Priporočam It. duhovščini In ®	cerkvenim	oskrbnlštvom.	<5vWw*