Nekaj iz naravoslovja. > (Dalje.) II. Voda. I. Obstojni deli. čista vodaje iz: kiselca in vodenca, in je brez barve in okusa. Prav čista voda je pa redko kje. Ako v zemlji teče čez •)cf. 1. 1. 21 — 21». 1.žveplene, solnate ali drugačne zemlje, privzame nekaj njihovih delov v se, potem je drugačna po okusu, barvi ali sicer. So tedaj žveplene, solnate in kisle vode i. dr., ki se imenujejo mineralne vode. Naj bolj čista je deževnica in snežnica, potera voda iz rek in jezerov. Ako se voda pretoči skozi pivni popir, dobimo očiščeno vodo, ki je popolnoma čista. Voda, ki nastane, ko se pare zgoste, kakor se to vidi na spodnji strani kuhalnih posod, je tudi čista in se iraenuje izčistena voda. 2. Lastnosti. Voda je: a) prozorna, ker vidijo se reči, katere so v nji; b) tekoča, ker jemlje nase podobe vsaktere posode; c) težka, ker ima svojo težo. Ker ima voda težo, pritiska zgornja voda na spodnjo, in od tega prihaja, da so spodnje vodene plasti v rekah, jezerih in inorjih gostejše od zgorajih. V vodenih posodah voda tein bolj pritiska na tla in stene, čim višej so napoljene z vodo. Tedaj je tudi vodeni curek pri sodu, ki je z vodo napolnjen, od začetka, ko ga odmašimo močneji, kakor pozneje. V posodah, ki so med saboj zvezane, ako so tudi daleč vsak sebe, tekočina enako visoko stoji. Od tega se prepričamo pri škropilnici. Na to se opira tudi naprava vodometov in arteških vodnjakov. Ako je teža kakega telesa manjša od vode, v katero pade ali če je ravno tako velika, tako plava telo na vodi; ako je pa teža večja od vode, v katero pade, potopi se. Ako voda pride do kacega telesa, tako se telo raztegne. Pri vlažnem vremenu se tedaj okna in duri napnejo, in se teže dajo odpirati, kakor pri suhem vremenu; veivi se zgoščujejo in postajajo debelejše, strune se razglašajo. Ako voda prihaja v nekatera telesa, na pr. v sladkor, sol, razkroje se. Mraz spreminja tekočo vodo v terdo grudo, v led, vročina jo pa razkroji v pare. V posodi, kjer se greje voda, se to more zgoditi le do vrelišča, ker sopare, ki se narejajo, zginjajo. Ako se pa voda v zaperti posodi, iz katere narejene pare ne zginjajo, razgreje, je pa voda čedalje bolj vroča in vodene pare zadobe močno razpenjavost ali širivost. Tedaj se rabi razgreta vodena par pri parnih vozeh na železnici, pri parnih ladijah, parnih mlinih i. dr. To se zgodi tako-le: V železnem zapertern kotlu, okoli katerega ogenj gori, spreminja se voda v paro. Cev vodi paro iz kotla k stroju in goni njegov valjar. Ako ima prenehati valjarjevo gibanje, zapre se cev, po kateri par goni valjar. 3. Kolobarenje. Voda neprestano kolobari na zemlji. Iz morja in iz zemlje se vzdigujejo vodene pare; te se zbirajo v zgornjem zraku, padajo kot sneg ali dež na tla, vzderžujejo vire, ki narejajo potoke, reke in velike reke, ki se zopet izlivajo v morje. 4. Korist vode. Voda je neogibljivo potrebna rastlinam, da se ohranijo, tor okrepčuje ljudi in živali. Nosi ladije, goni mline in stroje, ter se rabi za kuho, peko i. dr. (Dalje prih.)