Ptuj, torek, 5. marca 2013
letnik LXVI • št. 18 Odgovorni urednik: JožeŠmigoc Cena: 1,10 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Po naših občinah Pobrežje • Evropska zakonodaja je nad slovensko!
O Stran 3
Politika Ptuj • Kongres SDM: »Mladi, prestavimo v peto!« Z> Stran 4
Po mestni občini Ptuj • Šola Ljudski vrt začasno brez telovadnice
O Stran 6
www.radio-ptuj.si
Šport
Pred dvobojem Dejan Zavec -Keith Thurman v New Yorku •
Še drugič preko luže, tokrat bogatejši za izkušnjo iz Biloxija O Strani 11 -14
Štajerski TEBlflK
Ptuj • Napake v obnovljenem Mestnem gledališču Ptuj
Bo moralo nekaj pasti, da se bo začelo...
Projekt obnove MG Ptuj so od vsega začetka spremljali številni pomisleki. Čas pa je pokazal, da le niso bili tako iz trte izviti. Prve pomanjkljivosti so se pokazale že takoj po obnovi, z vidljivostjo.
Nogomet •
V Velenju po najslabšem možnem scenariju O Stran 15
Kmalu so se pokazale nove, prave pripravljenosti za odpravljanje vseh odkritih napak in poškodb pa doslej ni bilo. Zdaj ko so se nevarno premaknili elementi balkona, ko je bilo treba ograditi objekt in vhod v objekt zaradi varnosti zapreti, bodo vpleteni v zgodbo vendarle morali sesti za skupno mizo in doreči zadeve, predvsem pa poskrbeti za kakovostno sanacijo, da bo objekt varen za uporabo in bo omogočal kakovostno izvajanje dejavnosti v vseh prostorih. Direktor MG Ptuj Peter Srpčič je v lanskem letu napisal kar nekaj dopisov lastniku Hypu Leasingu, ki je prevzel vse odgovornosti v zvezi z objektom po stečaju Gradisa - GP Gradnje Ptuj, a odgovorov ni bilo. Z vsemi dopisi so bili seznanjeni tudi v MO Ptuj. Ptujski župan Štefan Čelan sedaj pričakuje, da se bodo napake pričele nemudoma odpravljati.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ormož • Informativni dan za lastnike zemljišč
I
Odzvalo se je kar 70 odstotkov lastnikov
V sredo je v prostorih Občine Ormož potekal informativni dan za lastnike na trasi daljnovoda Cirkovce-Pince. Obiskovalci so imeli možnost vpogleda v katastrske podloge, razmestitev daljnovodnih stebrov in ostale grafične podloge poteka predvidenega daljnovoda.
Predstavniki družbe ELES so jih seznanili o poteku in obsegu cenitev ter načinu sklepanja služnostnih pogodb za gradnjo in vzdrževanje daljnovoda. Dodatno so lahko lastniki pridobili kakršnekoli informacije, vezane na že omenjeni daljnovod. Doslej so izvedli informativne dneve že v osmih občinah, v marcu pa bodo še dva - 5. marca v Markovcih in dan za tem v Ljutomeru. „Odziv na informativnih dneh je nad pričakovanji. Lahko rečem, da nas je v vsaki občini do sedaj obiskalo preko 50 % lastnikov parcel v fizični lasti. Prav v Ormožu pa je bilo na informativnem dnevu približno 70 ljudi, ki predstavljajo 70 % parcel v fizični lasti," je povedala Katja Krasko Štebljaj, vodja Službe za odnose z javnostmi.
Povprašali smo tudi, kakšni bodo nadaljnji postopki in Kra-
sko Štebljajeva je povedala, da v Elesu trenutno po postopku javnega naročanja pridobivajo cenilce in osebe, ki bodo na
terenu od lastnikov pridobivali služnost. Cenilci bodo cenili dve stvari - odškodnino za služnostno pravico in odškodnino
za pričakovano škodo. Višino odškodnine določi po izmerah
sodno zaprisežen cenilec gozdarske oziroma kmetijske stro-
Foto: Viki Ivanuša
Zanimanje za natančnejši vpogled v traso daljnovoda je bilo tudi na Ormoškem veliko.
ke, skladno z normativi Cenil-ne zbornice Slovenije. Cenitve naj bi se začele predvidoma v drugem kvartalu letošnjega leta, o čemer bodo predhodno obvestili lastnike in solastnike posameznih zemljišč. Na podlagi cenitev bodo nato pripravili pogodbe, ki jih bodo poslali lastnikom v pregled, podpis in overovitev podpisov pri notarju. Na osnovi podpisane pogodbe se izvede vpis služnostne pravice v zemljiško knjigo. Po pridobitvi gradbenega dovoljenja pa bi po predvidevanjih gradnjo lahko začeli leta 2015, je povedala predstavnica za stike z javnostmi in dodala, da si v družbi Eles prizadevajo za čim bolj konstruktiven odnos z lastniki in lokalnimi skupnostmi, zato pred vsakim postopkom o tem oboje tudi obvestijo.
Viki Ivanuša
2 Štajerski TEDNIK
Po Sloveniji
torek • 5. marca 2013
Slovenija • Po padcu Janševe vlade
Pred mandatarko zahtevna naloga oblikovanja stabilne vlade in učinkovitih ukrepov
Izvolitev vodje PS Alenke Bratušek za novo mandatarko je bila pričakovana, vendar pa sproža neenotne odzive. Medtem ko so analitiki skeptični glede stabilnosti nove koalicije zaradi programskih razlik med strankami, so socialni partnerji v dvomih, kakšni bodo prvi ukrepi nove mandatarke na gospodarskem in socialnem področju.
TZS: Zvišanje DDV bi bilo slabo za potrošnike in gospodarstvo
Zvišanje splošne stopnje davka na dodano vrednost (DDV) bi bilo negativno tako za potrošnike kot za celotno gospodarstvo, so se na ugibanja o ukrepih prihodnje vlade Alenke Bratušek odzvali v Trgovinski zbornici Slovenije (TZS). Prepričani so, da bi to najbolj prizadelo trgovinski sektor, v katerem dela 18 odstotkov vseh zaposlenih v državi.
»Z morebitnim dvigom splošne stopnje DDV bi bili gospodarski subjekti v še težjem konkurenčnem položaju, prav tako bi se srečevali z dodatnim upadom skupne gospodarske aktivnosti v Sloveniji,« so v današnjem sporočilu za javnost opozorili predstavniki TZS. Kot so poudarili, tretjino prihodkov v slovenskem gospodarstvu, ki se je lani skrčilo za 2,3 odstotka, ustvarijo s trgovino povezana podjetja. V tej luči so spomnili, da primerjava kumulativnih indeksov prihodka prodaje med letoma 2008 in 2012 v trgovini na drobno brez motornih goriv v povprečju kaže na skoraj 15-odstoten padec. Kot so pojasnili, je trenutna splošna stopnja DDV v Sloveniji primerljiva s tisto v Avstriji in Italiji. »V primeru višjih stopenj DDV, kot jih imajo v sosednjih državah, se bomo v Sloveniji ponovno srečevali s problematiko odliva kupne moči, kar bo še dodatno poslabševalo stanje v slovenskem gospodarstvu, predvsem pa se bo to odrazilo tudi v nižjih prilivih v naš državni proračun,« so zapisali. (sta)
O izvolitvi Bratuškove za mandatarko za sestavo nove vlade ni bilo nobenega dvoma, je ocenil politični analitik Vlado Miheljak. Bratuško-va je namreč pot za razrešitev ključnega vprašanja, torej kako se rešiti Janeza Janše, je dejal. Drugo vprašanje pa je, koliko možnosti ima, da sestavi vlado, pravi. S tem, ko so poslanci glasovali za njeno postavitev, so pravzaprav glasovali tudi za podaljšanje svojega poslanskega mandata, je pojasnil Miheljak.
Po oceni političnega analitika Mateja Makaroviča je iz nastopa Bratuškove v državnem zboru razvidno precejšnje pomanjkanje politične vizije in idej za konkretne ukrepe, to pa glede na situacijo ni ravno spodbuden znak. Njeno izvolitev za mandatarko vidi predvsem kot trenutno razmerje sil, ki je odraz kombinacije želje po
odstranitvi Janše, boja za politično obvladovanje ostankov državnega premoženja in strahu pred predčasnimi volitvami.
Ekonomista Jože P. Damijan in Matej Lahovnik sta ob izvolitvi Bratuškove za novo mandatarko skeptična glede prihodnosti nove vlade, predvsem zaradi nasprotnih stališč morebitnih koalicijskih partneric glede ekonomske politike. Prepričana sta, da se nova vlada zaradi notranjih nesoglasij ne bo obdržala več kot leto dni.
Jože P. Damijan od nove le-vosredinske vlade, ki bi jo sestavljale PS, SD, Desus in DL, ne pričakuje nič dobrega. Kot je pojasnil, ne verjame, da bo nova vlada zdržala več kot šest mesecev, saj so notranja nesoglasja in programska razhajanja med strankami prevelika.
Lahovnik pa je poudaril,
da ne gre zanemariti dejstva, da je današnje dogajanje šele prvi polčas in da bomo šele v naslednjih dneh videli ali bo mandatarki sploh uspelo sestaviti vlado, zanjo dobiti podporo v parlamentu in s tem postati predsednica vlade.
Damijan med dosežki odhajajoče vlade izpostavlja stabilizacijo javnih financ, začetek sanacije bank in nujnih strukturnih reform na čelu s pokojninsko in delovnoprav-no, Lahovnik pa meni, da je odhajajoči vladi uspelo obrniti trend naraščanja proračunskega primanjkljaja.
Delodajalci od nove Bratu-škove pričakujejo, da bo vlada, ki jo bo oblikovala, nadaljevala z izvajanjem reform, ki so ključne za spodbujanje gospodarske rasti.
Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so poudarili, da podpirajo spremembe, ki bodo okrepile prožnost delovnih razmerij in zmanjšale administrativna bremena, vendar pa še zdaleč niso zadovoljni z reformo trga dela, saj ta po njihovem mnenju prinaša premalo ukrepov, ki bi povečali zaposlovanje. »Od nove mandatarke pričakujemo, da bo pri sklepanju koalicijske pogodbe to upoštevala,« so poudarili.
Od nove vlade prav tako pričakujejo hitrejšo zdravstveno reformo, ki bo odpravila bojazni podjetij o višji prispevni stopnji, saj to za gospodarstvo nikakor ne bi bilo več vzdržno. »Nujno se moramo zavedati, da so slovenska podjetja že zdaj prezadolžena in podkapita-lizirana, ta kapitalski krč pa ogroža tudi delovna mesta,« opozarjajo na GZS.
»Nova koalicija rasti ne
Erjavec ostaja predsednik DeSUS
Predsednik DeSUS Karl Erjavec ostaja na vrhu stranke. Na kongresu so mu delegati namenili 114 glasov.
Njegova protikandidatka Meta Vesel Valentinčič je dobila 62 glasov, za Ljuba Jasniča pa je glasovalo 39 delegatov. Erjavec je po razglasitvi izidov za medije izrazil upanje, da bo s tem kongresom stranka močnejša in da ne bo več notranjih trenj. Volilna komisija je sicer glasovnice štela skoraj tri ure, saj je prišlo do zapleta pri štetju. Delegati so izvolili tudi tri
sme graditi na umetnem in fiktivnem dvigovanju domačega povpraševanja, temveč na kvalitetnih in racionalnih strateških investicijah ter podpori izvozno usmerjene ekonomije znanja z bistveno višjo dodano vrednostjo od zdajšnje,« še opozarjajo na GZS.
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) si od političnih sprememb, ki se obetajo, želijo predvsem spoznanja, da socialne in delavske pravice niso nasprotnik gospodarskega razvoja. Predsednik ZSSS Dušan Semolič za aktualno vlado ne najde lepih besed. Kot je pojasnil, je bila njena največja napaka, da je vztrajala na poti, »ki dokazano ni prava za izhod iz krize«.
Pri ocenjevanju Bratuško-ve je bil medtem Semolič precej previden. Kot je dejal, se jim je kot poslanka v mno-
podpredsednike stranke in največ glasov namenili ministru za zdravje, ki opravlja tekoče posle, Tomažu Gantarju, ter Brigiti Čokl in Ivanu Saši Geržina. Izvolili so tudi člane sveta stranke ter izvršni in nadzorni odbor stranke. Karl Erjavec je bil za predsednika DeSUS prvič izvoljen leta 2005 in drugič leta 2009. (sta)
Prihodki in odhodki Zpiza lani za 2,2 odstotka nižji od načrtovanih
Prihodki in odhodki pokojninskega zavoda so bili lani izena-
gih stvareh približala in jih tudi podprla, tako da v tem delu kakšnih velikih očitkov na njeno delo nima. A če bo postala premierka, bo nastopila drugo vlogo, dobila bo drugačno moč in odgovornost, je opozoril.
Skladno s tem je napovedal, da jo bodo ocenjevali šele po odločitvah njene vlade, če bo ta sestavljena. Pri tem bodo pozorni na to, ali bo dala nova ekipa v ospredje gospodarske pravice ali temeljne človekove pravice, torej pravno in socialno državo, ki je lahko po njegovih besedah tudi sredstvo razvoja.
Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) Branimir Štrukelj pa je izpostavil, da bodo njihova pričakovanja tudi v primeru nove vlade ostala enaka. Pričakujejo namreč predvsem pogajanja o masi za plače v javnem sek-
čeni v višini 4,85 milijarde evrov, kar je 2,2 odstotka manj od načrtovanih, izhaja iz poročila o poslovanju zavoda za lani, ki ga je svet zavoda sprejel v sredo. V strukturi prihodkov so prispevki za socialno varnost predstavljali 69 odstotkov, kar je odstotek več kot v 2011.
Vzrok za omenjeno povečanje deleža, ki ga predstavljajo davčni prihodki, torej prispevki za socialno varnost in drugi davki, pa ni bilo povečanje prihodkov od prispevkov za socialno varnost, temveč neuskladitev pokojnin, znižanje pokojnin nekaterim skupinam upokojencev po zakonu za
torju. To bo ena od pomembnih nalog verjetne nove mandatarke, je prepričan Štrukelj.
Pahor: Izvolitev Bratuškove in Vebra upravičeno upanje, da smo na koncu politične negotovosti
Odločitvi za izvolitev Janka Vebra za predsednika DZ in Alenke Bratušek za predsednico vlade po mnenju predsednika države Boruta Pahorja »vzbujata upravičeno upanje, da smo na koncu politične negotovosti, ki je pestila Slovenijo vse od začetka tega leta«. Glede na razpravo v DZ Pahor od vlade pričakuje ukrepe za oživitev gospodarske aktivnosti. Čvrsta podpora novi predsednici vlade vzbuja tudi »upanje, da bo vlada oblikovana čim prej in da bodo s tem dokončno vzpostavljene stabilne politične razmere v državi«, je dejal Pahor. Kot pravi, kljub različnim prizadevanjem vlad v času trdovratne gospodarske, finančne pa tudi moralne krize »še vedno z zaskrbljenostjo ugotavljamo nadaljnje krčenje gospodarskih aktivnosti«. Po njegovem mnenju pa smemo glede na sredino razpravo v DZ pričakovati, da bodo ukrepi za ponovno oživitev gospodarske aktivnosti in posledično zmanjšanja brezposelnosti osrednji del prizadevanj nove vlade.
Izkušnje vlad v času krize pri nas in drugod v Evropi ter po svetu so pokazale, da razmere za tak napor terjajo politično in programsko homogeno vlado ter trdno politično večino v parlamentu, pojasnjuje Pahor. »Dovolim si misliti, da so trije dogovori vseh voditeljic in voditeljev parlamentarnih strank glede treh zapletenih, a dolgoročno pomembnih tem, ki smo jih dosegli sredi februarja letos na sestanku pri meni, pomembna garancija za njihovo uveljavitev ne glede na spremembo oblasti,« je prepričan Pahor.
STA (Pripravlja: SiM)
uravnoteženje javnih financ ter prenos varstvenega dodatka in državne pokojnine iz pokojninskega sistema v sistem socialnega varstva po socialnovarstveni reformi, ki je začela veljati z letom 2012, so v poročilu zapisali v Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz).
Transferni prihodki, med katere sodijo vplačila iz državnega proračuna in priliv Kapitalske družbe, so v strukturi prihodkov lani predstavljali 30,3 odstotka. To je 1,1 odstotka manj kot v letu 2011.
V strukturi odhodkov so največji delež lani predstavljali odhodki za pokojnine, in sicer 85,5 odstotka. To je 1,7 odstotka več kot v letu 2011. Jstal
Uvodnik
Kriv seveda ne bo nihče
Spomnim se časov - kar nekaj desetletij bi lahko preštel - ko smo se po takratni jugoslovanski navadi lotili gradnje svoje hiše. Po takratnem običaju: parcelo smo podedovali, potem pa vsak dinar vložili v nakup opeke, cementa... Kaj vse je bilo potrebno! In ne vem, ali je kateri zidak prišel na svoje mesto, pa da ne bi vedel, zakaj je ravno tam. In zakaj je tam kakšna odprtina v zidu, zakaj je vodovodna cev prav na tistem mestu in koliko vtičnic naj bo v kuhinji. Ker sem vedel, da se troši naš družinski proračun, je seveda bilo povsem normalno, da sem bil kot investitor (in marsikdaj tudi izvajalec, saj sem se hitro naučil, koliko lopat apna in koliko peska gre v en mešalec) vedno prisoten, ko se je kaj delalo, in sem hitro stegnil jezik, če se mi kaj ni zdelo v redu. In naša hiša po nekaj desetletjih še vedno stoji. V kar dobri kondiciji. Balkon ni odstopil in nič ne kaže, da bo; cevi v tleh (še) nič ne puščajo, elektrika sveti povsod (včasih celo takrat, ko ne bi bilo treba) .
Na to sem se spomnil, ko sem bral sestavke naših novinarjev o tem, kakšne težave imajo v šoli Ljudski vrt in ptujskem gledališču zaradi napak pri gradnji. V gledališču se bojijo, da jim bo odpadel balkon nad glavnimi vhodnimi vrati (da o drugih stvareh ne govorimo; če greste kdaj po vstopnico za kakšno predstavo, vas ob vhodu prav zahlipne vlaga, kije v njihovih prostorih), v šoli Ljudski vrt pa jim je nekdo v telovadnico hotel podtakniti še bazen, saj je voda iz talnega gretja dodobra namočila izolacijski material pod parketom. Seveda nihče ne pričakuje, da naj bi bila ravnateljica šole ali direktor gledališča stala zraven ob gradnji in gledala izvajalcem pod prste, ampak vsaka taka investicija ima svojo plačano nadzorno službo. Ta pa bi morala nadzirati vsako opeko in vsako cev, da bo res na svojem mestu. Kje so torej bili nadzorniki, da niso opazili nepravilnosti, ki se danes kažejo?
Kriv seveda ne bo nihče.
Jože Smigoc
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radi^tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radi^tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02 ) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
torek • 5. marca 2013
Aktualno
ŠtajerskiTEDmK 3
Pobrežje • Soglasno podprli sklepe Civilne iniciative proti daljnovodu
Evropska zakonodaja je nad slovensko!
V pobreškem vaškem domu se je v četrtek zvečer zgodil še drugi zbor občanov, kjer so zbrani podprli sklepe civilne iniciative, da nikakor ne bodo dovolili gradnje osovraženega visokonapetostnega daljnovoda Cirkovce-Pince ter da podpirajo nadaljnje postopke CI, ki se bo statusno preoblikovala v društvo in sprožila sodne postopke proti uredbi, s katero je bil mimo vseh želja in pripomb občanov v vseh občinah sprejet državni prostorski načrt (DPN).
Tokrat se je zbora udeležil tudi župan Friderik Bračič, ki je uvodoma pojasnil, da niti on niti vodstvo občine nikoli ni dalo kakršnegakoli soglasja za gradnjo in da so vsa ta leta, ko se je izvajal postopek umeščanja trase, podpirali zahteve občanov in domače civilne iniciative. Poudaril je, da je na občini cel fascikel pripomb in mnenj na traso, ki jih je občina pošiljala na pristojno ministrstvo in iz katerih je jasno razvidno, da tudi občina ne podpira predvidene in zdaj že potrjene trase. Precej vroče krvi skozi dobri dve uri zborovanja pa je povzročalo vprašanje, ali so bile podpisane smernice za gradnjo daljnovoda vzrok in „izvirni greh" za to, da je daljnovod danes sploh umeščen v občino Videm, ali pa je šlo zgolj za formalnost, s katero pa je občina vendarle želela ohraniti kakovost življenja svojih občanov kljub postavitvi daljnovoda. Župan Bračič je poudaril prav to: „Smerni-ce niso nobena osnova za postavitev daljnovoda! To je dokument, v katerem so zapisani pogoji občine, ki jih postavlja izvajalcu in ki bi jih ta moral upoštevati. Takšne smernice kot mi sta dali tudi občini Markovci in Gorišnica. Če ne bi poslali nobenih smernic, bi to pomenilo, da nimamo nobenih zahtev in pripomb in da kar soglašamo z vsem!" Župan je svoj nagovor zaključil z besedami, da zavrača vse očitke na svoj račun in na račun občinske uprave ter dodal: „Vedeti pa morate, da je daljnovod nacionalni interes, ki je precej „težji" od občinskih interesov. Mi smo bili ves čas proti trasi, kot je danes, a nas niso upoštevali!"
„Izvirni greh" v nekdanjem vodji SOU Napastu?
A vprašanje, ali niso občine s podpisanimi smernicami dejansko dale „zeleno luč" za gradnjo daljnovoda, se je v času zborovanja sprožilo še nekajkrat. Andrej Rožman, član iniciative, je namreč vztrajal prav pri tem stališču, češ da je župan brez vedenja občinskega sveta leta 2003 poslal sporni dokument: „Če bi takrat namesto smernic odločno zavrnili možnost poteka trase preko naše občine, kot sta to naredili občina Ptuj in Hajdina, danes tega ne bi bilo! Pogoji, ki so v smernicah, pa niso
upoštevani, in ker niso, župan, zdaj prekličite vse!"
Sporen dokument smernic je ponovno dvignil na noge Marjana Nahbergerja, ki je od župana najprej zahteval pojasnilo, zakaj je preko radia sporočal poslušalcem, da naj daljnovod ne bi imel nobenih škodljivih vplivov, nato pa še, naj se že razjasni, kakšno vlogo je dejansko odigral dokument smernic: „Poglejte, Ptuj in Hajdina smernic nista hotela niti dati, ampak sta obe občini takoj dali negativno mnenje, da preko njihovega ozemlja daljnovod ne more teči. In danes ga nimata!"
Župan je najprej pojasnil, da v intervjuju za radio ni povedal svojega mnenja, ampak je povzel mnenje stroke oziroma ministrstva za infrastrukturo in prostor, glede smernic pa je ponovil, da ni bilo druge možnosti: „Stroka je pripravila ta dokument z vsemi pogoji, sami si ga lahko tukaj preberete, a žal teh pogojev izvajalci potem v postopku niso upoštevali!"
Med zbranimi pa je spet završalo od nezadovoljstva, čeprav se je župan trudil pojasniti, da so bile namere občine najboljše, da so ves čas zahtevali, naj se daljnovod pelje tik ob severni meji, daleč stran od naselij in ob Puhovem mostu, a so bile na koncu izigrane vse občine, ne le Videm.
Na dan je prišlo tudi, da naj bi smernice za več občin deset let nazaj pripravljal takratni vodja SOU Stanislav Napast, ki je, kot je bilo slišati v dvorani med jeznimi občani, seveda najbolje poskrbel za Ptuj in ga izločil 's pomočjo kiilturnovarstvenih1 razlogov, za ostale občine pa pripravil
Tokrat je bil med člani CI za govorniško mizo tudi videmski župan Friderik Bračič, ki je pojasnjeval, da je občina ves čas stala za zahtevami občanov in CI, da je bila in je še vedno proti takšni trasi daljnovoda, ter še, da so dokument smernic s pogoji in zahtevami morali posredovati, saj bi sicer veljalo, da se s (kakršnokoli) traso strinjajo.
neke splošne pogoje, še preden je bila trasa natančneje zarisana, s čimer naj bi tudi zapečatil traso, oziroma čez katere občine Sp. Podravja bo daljnovod tekel ...
Pretresljive izjave tistih, ki že živijo pod takšnim daljnovodom
S temi ugotovitvami se je jeza na župana zaradi smernic počasi izpela, ne pa tudi jeza nad daljnovodom. Vodja videmske civilne iniciative (že povezane v konzorcij CI petih občin) Mitja Kampuš je zbrane pozval, naj pustijo stare zamere in naj se raje osredotočijo na naslednje korake, ki jih morajo storiti hitro. Da bi ljudem čimbolj plastično prikazal, kaj pomeni takšen daljnovod moči 2 x 400 kV,
je zavrtel dva krajša filmska odlomka; eden je prikazoval izgradnjo enakega (2 x 400 kV) daljnovoda v sosednji Hravški, ki pa so ga speljali povsem mimo naselij, drugi pa je bil del informativne oddaje ene od televizij, v kateri so prebivalci, ki živijo po enakim daljnovodom (ta je speljan od Dogoš do Šentilja) odkrito povedali, da se jim je življenje pod daljnovodom bistveno poslabšalo. Izjave ljudi so bile prav pretresljive, od tega, da so veliko bolj apatični, dovzetni za bolezni, da je v zraku, zlasti ob vlažnih dneh, čuden pritisk in da jih trese elektrika, ko se dotikajo kakšnih kovinskih predmetov. Kampuš je ob tem dodal, da izjave prizadetih ljudi kažejo, da ima daljnovod negativne učinke in da je okolje močno degradirano. Pri tem ga je podprl tadi Rožman z
Dvorana v pobreškem domu je bila polna ljudi in njihove jeze nad traso daljnovoda, ki ga nikakor ne sprejemajo, zato so podprli oziroma izglasovali sklepe CI, da so proti daljnovodu nasploh, da naj se uredba izniči in DPN ovrže ter da naj CI nadaljuje postopke proti umeščanju daljnovoda.
besedami, da se ljudje iz okolice daljnovodov izseljujejo, nepremičnine izgubijo vso ceno in tudi kmetovanje je zelo oteženo, kar so povedali tudi tamkajšnji kmetje: „Če bo Eles uspel, tu življenja ne bo! Zato vas prosimo, da ne podpisujete ničesar, kar vam bo ponujal Eles! Če nas bo 80 % proti, potem bomo lahko kaj dosegli, drugače pa smo zapečateni!"
Kampuš je to potrdil: „Od vseh nas skupaj je odvisno, ali nam bo uspelo. Naš cilj je zadržati izvedbo Uredbe oziroma doseči njen preklic! To bo tudi edina zahteva konzorcija CI. V mesecu ali dveh pa bomo, kot smo napovedali, ustanovili tudi društvo, kar je potrebno, če hočemo sprožiti sodni postopek zoper uredbo. To bo boj z ministrstvi in vlado, ki ne bo lahek, ampak druge poti ni, saj nihče od odgovornih ne bo priznal napak, ki so bile storjene v samem postopku umeščanja daljnovoda!"
Sodni precedens: Evropsko sodišče odločilo v prid prebivalcem!
Kampuš je polno dvorano občanov še enkrat opozoril, da bo Eles igral igro „ena na ena" in poskušal prepričati vsakega lastnika zemljišča posebej: „Možnosti za zmago imamo le, če bomo enotni in ne bomo ničesar podpisali! Nismo samo Videmčani v tem, zavedajte se, da smo povezani že s petimi občinami in da bomo kmalu povezani vsi, cel ta del SV Slovenije!"
Med občani je bilo potem
slišati še kar nekaj mnenj, da je trasa daljnovoda politični konstrukt in odločitev, da so bili z uredbo popolnoma „povoženi", saj se jih ni upoštevalo prav nič, da so „ptič-koljubci" dejansko zakonsko bolj zaščiteni kot ljudje, pa zakaj ne gre ta daljnovod po trasi sedanjega 110 kV, ki že nekaj mesecev zaradi podrtih stebrov v Ptujskem jezeru tako ali tako ne deluje ... In še veliko starih in že slišanih kritik, ki so letele vsepovprek, je ponovno zletelo na plan.
Potem pa je Kampuš povedal tisto najpomembneje: „Res je, da se je včasih takšno infrastrukturo v prostor umeščalo kar mimo volje občanov. In res je, da so bile tožbe posameznikov proti Ele-su, kot je pisalo v Štajerskem tedniku, pred leti izgubljene. Vendar danes ni več tako. Energetski lobi in država si lahko umislita še 20 zakonov za hitrejše in lažje umeščanje takih in podobnih objektov v prostor, toda pri tem mora biti upoštevana tudi evropska zakonodaja, predvsem Aarhuška konvencija, ki zahteva, da so ljudje vključeni v postopek umeščanja od samega začetka naprej. Prav to je bilo pri nas kršeno, saj se je daljnovod umeščal brez obveščanja in prisotnosti občanov, lastnikov zemljišč, čez katere teče. Res so bile javne razgrnitve za zainteresirano javnost, kjer pripombe tako ali tako niso bile upoštevane, vendar pa noben od lastnikov zemljišč ni dobil vabila za razgovor že takoj na začetku, ob načrtovanju variantne trase, ne šele potem, ko je bil DPN že sprejet. Na to se bomo opirali v sodnem sporu na Evropskem sodišču, ki je pred nedavnim v zelo podobni zadevi umeščanja odlagališča v Slovaški odločilo v prid občanov! Evropsko sodišče je odločilo, da postopek ni bil pravilno voden in prebivalci so tožbo dobili! Pri nas gre za praktično identično zadevo. Ta odločitev Evropskega sodišča je sodni precedens, ki nam daje veliko upanja, saj je bil tudi pri nas postopek voden napačno! In jasno je, da je evropska zakonodaja nad slovensko!"
Zbor krajanov so tokrat končali z glasovanjem, v katerem so vsi prisotni izglasovali, da naj se DPN za daljnovod ovrže, uredba izniči, da daljnovoda enostavno sploh nočejo ter še, da naj CI in kasneje društvo nadaljuje postopke proti umestitvi daljnovoda, kot si jih je začrtalo.
SiM
Foto: SM
Foto: SM
4 Štajerski TEDNIK
Po naših občinah
torek • 5. marca 2013
Ptuj • 15. kongres Slovenske demokratske mladine
»
Mladi, prestavimo v peto!
«
Andrej Cuš, poslanec SDS: »Do stanja, v katerem smo, smo prišli zaradi neke dolgo usklajene akcije Gregorja Viranta, ki je lani računal tako, letos drugače. Vrhunec vsega pa je, da smo za mandatarko izvolili, po poročanju številnih medijev, plagiatorko, tako da se mladi lahko upravičeno vprašamo, kje je ta država, kakšno sporočilo daje mladim, osnovnošolcem, dijakom, študentom. Katastrofa. Vlada, ki nastaja, je programsko povsem neusklajena, blokirali bodo vse reforme, ki smo jih pripravljali in zagovarjali v letu vlade Janeza Janše. To je žal napoved trojke v septembru letos.«
Pa brez zamere
Foto: Črtomir Goznik
Med prvimi je novemu-staremu predsedniku SDM Andreju Čušu po izvolitvi čestital predsednik SDS Janez Janša.
milijonov evrov, lanski poseg je bil iz različnih razlogov in razmer v koaliciji relativno blag, saj se po navadi s tem hitro zaide v polje ideologije, ki pa to ni, saj gre za vprašanje ekonomije in pravičnosti. Tisti, ki iz tega delajo ideologijo, zgolj branijo svoj privilegij. V času krize bi morali ta poseg nadaljevati, saj so alternative zelo preproste. Ali bodo šli milijoni za privilegije ali pa za štipendije in nova delovna mesta, je povedal Janša, ki je ob tem dodal, da je bila prva obljuba, ki jo je bilo slišati v zadnjih dneh ob postavljanju nove koalicije, da se bodo že odpravljeni privilegiji vrnili. Janša je zaskrbljen, v katero smer bo šla nova vlada. »Poslušamo le to, da bo šla v neko drugo smer, vsi pa upajo, da to ne bo smer za nazaj«. Za zdaj pa ni veliko stvari, ki bi jih v tem procesu nastajanja nove vlade, lahko ocenjeval oziroma komentiral, saj še vedno čakam, da bo koalicija predstavila svoj program. Dokler pa tega ni, gre za mačka v ža-klju in ne vemo, kaj bo iz tega žaklja prišlo,« je povedal. Gre za obdobje čakanja in negotovosti. Janez Janša od medijev v tem času pričakuje, da bodo imeli enake vatle za vse in da bodo tako z istimi vatli obravnavali vse Alenke - tako Alenko Korenc Gomboc in Alenko Bratušek.
Pet prioritet
mladinske
problematike
Programska resolucija 15. kongresa SDM vključuje pet prioritetnih področij mladinske problematike v Republiki Sloveniji, izobraževanje, štipendiranje, zaposlovanje, stanovanjsko problematiko
in participacijo mladih danes in jutri. V SDM želijo spodbuditi participacijo mladih, na vsakem od omenjenih petih področij predlagajo pet konkretnih ukrepov za izboljšanje stanja. Na področju izobraževanja posebej izpostavljajo strukturno neskladje med izobrazbo mladih, ki so zaključili šolanje, in povpraševanjem po kadrih na trgu dela. V slovenskem izobraževalnem sistemu je prav tako veliko neizkoriščenega potenciala na področju povezovanja formalnega in neformalnega izobraževanja. Pri sprejemanju zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev je bivši minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik zavajal, da naj bi otroški dodatki nadomestili izgubo štipendije mladoletnim, praksa je pokazala, da to ne drži. V nobenem primeru ni višji otroški dodatek niti približno nadomestil izgubljene štipendije. Zakon je tako odvzel štipendije 10.823 mladoletnim dijakom in 193 tujim študentom. Med pet ukrepov za izboljšanje stanja na področju štipendiranja v SDM predlagajo prejemanje štipendij tudi mladoletnim dijakom, pripravo zakona, ki bo urejal področje celotnega sistema štipendiranja v SR in da se zaradi predolgega čakanja na odločbe o štipendiranju zakonsko določi rok, v katerem mora biti vsaka vloga obravnavana in tudi rešena.
Po začasnih zaposlitvah je Slovenija na prvem mestu v EU. Mladi so pri iskanju prve zaposlitve primorani sprejeti negotova, nestalna in zlasti neustrezna delovna mesta. V SDM predlagajo, da se izobrazbena struktura bolj prilagodi razmeram na trgu dela, da se študentsko delo tudi uradno
prizna kot formalna delovna izkušnja in da se izenačijo prednosti in slabosti dela za določen čas ter dela za nedoločen čas. Na področju stanovanjske politike predlagajo, da vlada RS pripravi nacionalni program zagotavljanja dostopa do stanovanj za mlade, da se z odkupi ali novogradnjami poveča trg najemniških stanovanj, prav tako pa je treba zmanjšati pomen stalnega bivališča, zlasti še pri dostopu do neprofitnih stanovanj in javnih otroških vrtcev, kar bi bilo smiselno vezati predvsem na lokacijo delovnega mesta prosilca.
Mladi v Sloveniji se v primerjavi z mladimi v EU v povprečju manj konvencionalno politično udejstvujejo. Slovenska mladina se v primerjavi z evropskimi vrstniki občutno manj zanima za politiko, od vseh držav EU mladi v Sloveniji politiki pripisujejo najnižji pomen v svojem življenju. Da bi se povečala participacija mladih v Sloveniji, v SDM med drugim predlagajo tudi resen premislek in razpravo na temo elektronskih oziroma internetnih volitev in ustanovitev mladinske fundacije, ki bo v celoti pokrivala mladinski sektor v RS.
Z največjim veseljem in ponosom bom še naprej predsednik SDM, je povedal novi-stari predsednik SDM Andrej Čuš. Mislim, da še nismo izpeljali vsega, kar smo si zastavili. Predvsem je veliko rezerv na področju strokovnega dela, tudi kariernega usmerjanja mladih potencialov. Zavzemali se bomo za dober dialog, prijateljstvo. Pri delu nas bodo vodile vrednote domoljubja, solidarnosti, medgeneracij-skega sodelovanja in kulturnega dialoga.
MG
V hotelu Primus na Ptuju je v soboto, 2. marca, potekal 15. kongres Slovenske demokratske mladine, ki se ga je udeležilo več kot 100 delegatov iz vse Slovenije. Na njem so izvolili novo vodstvo za naslednji dve leti; še en mandat bo SDM vodil Ptujčan Andrej Čuš, trenutno tudi najmlajši poslanec v DZ, sprejeli resoluciji Mladi, prestavimo v peto! in Resolucijo o javnem zavodu RTV, glavno tajnico SDS ter nekdanjo predsednico Anjo Bah Žibet pa imenovali za tretjo častno predsednico SDM.
Kot gostje so se kongresa SDM udeležili predsednik SDS Janez Janša, evropski poslanci iz vrst SDS Milan Zver, Roman Jordan in Zofija Ma-zej Kukovič, podpredsednika SDS Sonja Ramšak in Zvone Černač, Bernard Brščič, predsednik sveta Inštituta dr. Jožeta Pučnika, direktor Urada RS za mladino Peter Debeljak, predstavnik Mladinskega sveta Slovenije Gregor Mahnič in predsednik Zveze podeželske mladine Rok Roblek.
Mladi so danes v zelo nezavidljivem položaju, saj živijo v obdobju krize vrednot, je med drugim povedal predsednik SDM Andrej Čuš. Mladi se veliko manj kot nekoč vključujejo v družbo in interesna združenja, zaradi pomanjkanja prispevka mladih pa trpi celotna družba, ki pa na drugi strani s stigmatizacijo mladih kot neperspektivnih pasivnežev skrbi, da se kriza vrednot pri mladih le še poglablja.
Predsednik SDS Janez Janša je spomnil, da je bila SDM del slovenske pomladi, prebujanja slovenskega naroda in zgodovinskega dosežka, ko smo Slovenci dobili svojo lastno državo. Tisti, ki so začeli delo SDM, so prispevali k temu projektu, pri tem pa niso imeli le stranske vloge, ampak so imeli ideje, ki so kasneje s svojo uresničitvijo popeljale Slovence v demokracijo in samostojno življenje. SDM je prva predlagala plebiscit o samostojni Slovenija, kar se velikokrat pozablja, kar bi morali še posebej obujati, saj gre za nekaj, kar bo ostalo zapisano v zgodovino slovenske države prihodnja desetletja in stoletja. »To pa tudi dokazuje, da je treba imeti smele ideje, da je treba iti z njimi v javnost, ne glede na to, če se zdi, da jih nihče ne podpira,« je med drugim poudaril Janez Janša. SDM ima v svojem temelju nekaj, kar ima v svojem temelju tudi slovenska država, na tem temelju pa so gradile tudi kasnejše generacije strankinega podmladka. Predsednik SDS Janez Janša je mlade pozval k večji glasnosti, zavzetosti in aktivnosti. Če bodo tisti, ki se zbirajo na kongresu DeSUS, glasnejši, potem »adijo, štipendije in delovna mesta«, je dejal. Lani je vlada pod njegovim vodstvom prvič, odkar obstaja samostojna država, posegla v privilegije, ki se v Sloveniji plačujejo že desetletja in niso ne plačilo za delo, niti pokojnine, pač pa tako imenovane pridobljene pravice za nekaj, kar je nekdo naredil ali nekomu nekoč dal, čeprav si tega ni zaslužil. Gre za desetine
Streznitev
Ko realnost udari direktno v čelo
Narava mojega dela je takšna, da se moram enkrat na teden podati v prestolnico naše dežele. Nekateri bi to šteli kot lepo nalogo, saj Ljubljana slovi kot prijetno in očem prijazno mesto; sam se po sedmih letih študentskega bivanja v do-tičnem urbanem središču glede tega ne bi mogel kar takoj in brezpogojno strinjati. Pač z Ljubljano nekako nikoli nisva postala zares dobra prijatelja. Saj ne, da bi imel mestu z veliko lepimi scenami kaj dosti očitati, in tudi na splošno nisem zagrizen nasprotnik urbanega, saj sem tudi sam otrok mesta. A vseeno mi strogo urbana središča, polna betona, smoga, naglice in ljudi, ki se jim zmeraj kam mudi ter navzven povečini kažejo kanček večvrednostnega kompleksa, ker prebivajo v tem smogu, betonu in naglici, pač niso izredno všeč. A kot rečeno, to je zgolj moje osebno mnenje in občutenje, ki vsekakor ni merodajno za nikogar drugega kot zame osebno. Kadar se odpravim iz Ljubljane proti Obali, vonju borovcev in šumenju morja, si ne morem pomagati, da ne bi občutil kanček olajšanja in zadovoljstva.
A zmeraj obstajajo izjeme. Tako sem bil prejšnji teden ob povratku iz prestolnice izjemno slabe volje ter dodobra razkačen. Saj ne, da bi tokrat rad ostal v mestu ob Ljubljanici; dogodilo se je nekaj drugega. Na poti proti morskemu domu sem se namreč ustavil pri prijatelju, ki ima pivovarno na Vrhniki, kjer vari ena najboljših piv v Sloveniji. Zanimivo - pivovarno je postavil v bivši mlekarni, kar sami dejavnosti daje še duhovit pridih. A žal je v istem objektu tudi razdelje-valnica brezplačne pomoči in hrane za socialno ogrožene. Zakaj pišem »žal«? Zato, ker sem prijatelja na tej lokaciji obiskal prvič, tako da nisem točno vedel, kje točno je vhod v pivovarno, in sem se naenkrat znašel med ljudmi, ki so na drugi strani objekta čakali na živila ter kakšen kos oblačila.
Da, saj vsi vemo, da je vse več ljudi blizu pragu revščine ali pod njim. Da, saj vsi vemo, da je socialno ogroženih pri nas iz dneva v dan vse več. Da, saj vsi vemo, da je revežev, ki nimajo niti za vsakdanji obrok, pri nas preveč. Že eden bi bil preveč. A vedeti je nekaj drugega kot pa to dejansko videti in začutiti. Ko se znajdete med ljudmi, ki so tovrstne pomoči potrebni, ko jim pogledate v obupane in prazne oči, ko začutite globoko žalost, prikrito sramoto, usihajočo luč dostojanstvenosti ter pokončnosti, takrat vas zadene direktno v čelo, direktno v dušo, če je še kaj premorete, in če premorete še količkaj empatije. In takrat vas udari, kako narobe je marsikaj v tej državi in v prevladujoči svetovni ureditvi, ter o kako napačnih stvareh se (večinoma) pogovarjajo tisti, ki bi morali skrbeti za ljudi in dobrobit pri nas. Prime vas tudi, da bi temu družbenemu redu pljunili direktno v obraz in ga poslali v tri PM.
Žalost, sramota, jeza, bes. Vse to občutite. A očitno tega ne občutimo še zadosti, da bi vsi, prav vsi rekli: »Dovolj!« Morda pa bi morali tiste, ki naj bi nas vodili v svetlo prihodnost, vsak dan postaviti v vrsto, da bi čakali na kilogram brezplačnih marelic, kilo kruha in ponošeno jopico.
Gregor Alič
torek • 5. marca 2013
Po naših občinah
Štajerski TEDNIK 5
Od tod in tam
Polenšak • Občni zbor PGD
Foto: SM
Konec februarja so se na redni letni konferenci zbrali tudi polenški gasilci in gasilke. Pregledali so delo v preteklem letu, podelili priznanja zaslužnim članom in sprejeli nove člane in članice, tako da društvo šteje zdaj že 150 gasilcev. Izvedli so tudi redne volitve, ki niso prinesle večjih novosti: poveljnik ostaja Jože Vršič, predsednik pa Bogdan Vršič. Kot je povedal predsednik Vršič, so polenški gasilci v lanskem letu intervenirali v enem dimniškem požaru, izvajali so požarno stražo čez poletne mesece, precej dela pa jim je dalo odstranjevanje zaradi snega podrtih dreves na cestah. »V letošnjem letu, ki bo jubilejno, saj bomo praznovali 80 let delovanja, imamo v načrtu izdajo zbornika in organizacijo slovesne prireditve, načrtujemo pa še nabavo avtomobila za prevoz moštva. 22. junija bomo organizirali še gasilsko tekmovanje in veliko vrtno veselico,« je povedal Bogdan Vršič.
SiM
Ptuj • Večer z jadranskimi dragulji
Foto: MG
Zadnji februarski petek je Primusova vinska zgodba potekala pod naslovom Od slovenske Istre do Dalmacije - Jadranski dragulji in obudila dopustniške asociacije. Za omizjem je ob povezovalcu večera Janezu Vrečerju tokrat sedel Iztok Klener, eden najprepoznavnej-ših slovenskih enologov, ki je vse svoje dosedanje delo posvečal vinom slovenske Istre, v zadnjem delu pa je svoje delo razširil tudi na Hrvaško. V kulturnem programu so se Žanet Vidovič ob klavirju pridružili člani kvarteta Prijatelji, ki so se predstavili z dalmatinskimi pesmimi. Tudi zadnja februarska vinska zgodba je postregla s suhimi vini, končala pa s sladkim muškatom. Svojevrsten užitek je bilo na tem večeru poskusiti malvazijo treh zemelj, rdeče in bele zemlje hrvaške Istre ter slovenske Istre v njihovi aromi, okusih, svežini in strukturnosti.
MG
Ptuj • V poklon in spomin
Foto: CG
Spominov, ki so za umetnika Gregorja Samasturja izjemno pomembni, nikoli ni lahko ohranjati žive in pisane. Samastur jih že vrsto let prenaša na slikarsko platno. Tokrat svoja dela predstavlja v Centru interesnih dejavnosti na Ptuju. Gregor Samastur je umetnik s Ptujske Gore, ki se že vrsto let s svojimi deli predstavlja na raznih razstavah, že 20 let pa je zaposlen kot likovni terapevt v Zavodu dr. Marijana Borštnarja v Dornavi. Je tudi član likovne sekcije umetniškega društva Ustvarjalec Majšperk in prejemnik številnih priznanje, med drugim je eden izmed nagrajencev letošnjega mednarodnega ex tempora, ki smo ga v februarju gostili na Ptuju. Tokrat se Samastur predstavlja v Centru interesnih dejavnosti, razstavo za naslovom V poklon in spomin, ki so jo odprli sredi februarja, pa si lahko ogledate vse do 14. marca.
Dženana Kmetec
Ormož • Podpisali pogodbo za največji skupen projekt doslej
Veliko razlogov za zadovoljstvo
V petek so na sedežu Občine Ormož svečano podpisali pogodbo za izvedbo 2. sklopa projekta Oskrba s pitno vodo v porečju Drave, ki zajema občine Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi. Celoten projekt je ocenjen na 12.183.869 evrov in bo končan predvidoma do oktobra 2015. Dela bo izvajalo Komunalno podjetje Ormož, nadzor pa podjetje Proplus iz Maribora.
Foto: Viki Ivanuša
Podpis pogodbe za izgradnjo vodovoda za oskrbo treh občin na Ormoškem je plod osemletnega predvsem papirnatega dela, saj so menda na zadnjem usklajevanju na ministrstvu papirje za projekt pripeljali kar z vozičkom, je povedal župan Alojz Sok.
V porečju Drave je predvidena izvedba projektov oskrbe s pitno vodo v več sklopih, ki predstavljajo vsak zase zaključeno celoto. Vodovodni sistem za območje občin Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi se oskrbuje iz enega vodnega vira pri Mihovcih. Iz njega priteka voda za 15.834 prebivalcev treh občin ter še za 3073 prebivalcev občine Ljutomer. Zaradi neustreznih kapacitet je v njem prenizek tlak vode ter nezadostno napajanje iz vodnega vira v sušnem obdobju. V okviru gradnje bodo problemi odpravljeni s hidravlično izboljšavo sistema, hkrati pa bo na novo priključenih še 71 prebivalcev. Približno 97 odstotkov prebivalcev ima že sedaj pogoje za priključitev na javno vodovodno omrežje, vendar se za to vseeno ne odločijo. Nekateri imajo vodna dovoljenja za lastno oskrbo s pitno vodo, nekateri pa se za preklop na omrežje kljub zahtevam pravilnika vseeno ne odločijo. Zato je poleg novo predvidenih priključkov predvideno tudi postopno priključevanje ostalih uporabnikov, ki že imajo možnost priključitve. Investicija bo tudi zmanjšala vodne izgube, ki so v letu 2012 znašale okoli 35 odstotkov, na minimum, v povprečju na 20-25 odstotkov.
Po osemletnem delu pri pripravi projekta se sedaj začenjata dve leti intenzivnih gradbenih del, nato pa bo sistem podvržen še enoletnemu poskusnemu obratovanju, je
povedal župan občine Ormož Alojz Sok. Ob tej priložnosti je vse občane pozval k strpnosti in potrpežljivosti ob morebitnih nevšečnostih, ki bodo nastale pri gradnji načrtovane komunalne infrastrukture. Projekt predvideva prenovo črpališča pri Mihovcih, izgradnjo 36,2 km transportnih in primarnih cevovodov, izgradnjo oziroma posodobitev štirih vodohranov, štirih pre-črpalnih postaj, dveh hidro-postaj, bazena ter izgradnjo čistilne naprave. Prav tako bodo izvedeni sekundarni cevovodi v skupni dolžini približno 6,3 km. Projekt predvideva tudi nov rezervni vodni vir z ljutomerske strani.
Kljub temu da so že prej občine precej vlagale v obnovo in vzdrževanje vodovodnega sistema, gre za izjemno investicijo v višini nad 12 milijonov evrov, za katero bodo občine nekaj primaknile tudi iz lastnih proračunov. Občina
Ormož bo namenila 1.192.000 evrov, Občina Središče ob Dravi 45.000 evrov in Občina Sveti Tomaž 50.000 evrov. Deleži financiranja so izračunani po delitvenem ključu iz leta 2008, po katerem se delež za skupne vode izračuna po številu priključkov, vodovodni vodi, ki vodijo ali pripadajo posameznim občinam, pa so v njihovi pristojnosti. Evropska unija bo preko kohezijskega sklada za projekt namenila preko 7,5 milijona evrov, slovenski proračun pa okoli 1,3 milijona evrov.
Župan občine Središče ob Dravi Jurij Borko je povedal, da je bil v letih priprave iz začetnega projekta brisan pomemben vod Ormož-Središče ob Dravi, ki na dolžini 10 kilometrov oskrbuje tri vasi v občini Ormož in večino naselij v središki občini. Ta vod so skozi regionalna sredstva v veliki meri že obnovili, preostanek pa prijavili na 6. javni razpis in
pričakujejo pozitiven sklep še v tem mesecu. Sicer pa občina na svojem območju dobro skrbi za vodovodno omrežje, saj se zavedajo pomena oskrbe z vodo. Tistim, ki trdijo, da je voda draga, pa je dal v razmislek dejstvo, da povprečna družina za vodo porabi 20 evrov na mesec, kar je bistveno manj kot za mobitel.
Župan občine Sveti Tomaž Mirko Cvetko je poudaril zgodovinskost trenutka in opozoril, da vodo po navadi prav cenimo šele takrat, ko je ni. V tomaževski občini pa so že zazrti v prihodnjo finančno perspektivo 2014-2020, v kateri bo prišel na vrsto za obnovo del vodovodnega omrežja proti občini Sv. Tomaž.
Govorniki niso skoparili s pohvalami vsem pripravljavcem projektov, sledil pa je slavnostni podpis pogodbe z izvajalcem del KP Ormož in nadzornikom del Proplus.
Viki Ivanuša
Ljutomer • Eksplozija plina zanetila požar
Škoda velika, poškodovanih več ljudi
Minuli četrtek nekaj minut po deveti uri zvečer je v večstanovanjskem bloku v Postružnikovi ulici v Ljutomeru eksplodiral plin, ki je uhajal iz plinskih jeklenk. Stanovanje, v katerem je prišlo do eksplozije, je zajel požar in je v celoti uničeno.
V stanovanju je sama prebivala 64-letna ženska, pri eksploziji pa je bila zaradi hujših poškodb z reševalnim vozilom odpeljana v bolnišnico. Iz objema dima so jo rešili policisti in stanovalec iz soseske Janko Veršič. Učinkovito so ukrepali tudi gasilci GD Ljutomer, ki so požar ob pomoči policistov in sostanovalcev hitro pogasili, iz ogroženega prostora pa odnesli dve jeklenki. Opravili so evakuacijo stanovalcev, pregledali stanovanja in nudili pomoč reševalcem pri prenosu ranjenih oseb. Policisti so s pomočjo avto lestve pregledali stanovanja v višjih nadstropjih zaradi možnosti razširitve požara ter pregledovali strehe in okna na sosednjih stavbah,
saj bi lahko utrpele poškodbe zaradi predmetov, ki so se ob eksploziji razleteli vsepovsod naokrog. Poškodovanih je bilo več ljudi, med njimi tudi trije otroci iz sosednjega stanovanja, na srečo brez hujših posledic. Materialna škoda še ni ocenjena, je pa precejšnja. Popokala so stekla na sosednjih stavbah, delce stavbnega pohištva je razneslo po bližnjem parkirišču, zato je bilo poškodovanih tudi več avtomobilov. Po ugotovitvah kriminalistov z ogledom dogodka je eksplozija nastala zaradi uhajanja plina iz dveh plinskih jeklenk, nesrečna ženska je menda poskušala narediti samomor.
NŠ
Stanovanje, ki ga je po eksploziji uničil požar
Foto: NS
6 Štajerski TEDNIK
Od tod in tam
torek • 5. marca 2013
Ptuj • Napaka pri gradnji telovadnice OŠ Ljudski vrt
Šola začasno brez telovadnice
Zaradi napake v izvedbi pri izgradnji telovadnice OŠ Ljudski vrt, ki je svoja vrata odprla konec leta 2010, je prišlo do poškodovanja cevi talnega ogrevanja in posledično do izliva vode pod parket. Zaradi tega bo telovadnica zaprta več kot dva meseca, kar tako šoli kot številnim drugim uporabnikom povzroča precej težav.
Okvaro na talnem gretju so na Osnovni šoli Ljudski vrt odkrili februarja letos. Prišlo je namreč do izliva vode, kar je, kot pravi ravnateljica Tatjana Vaupotič Zemljič, posledica poškodovanja cevi talnega ogrevanja. Za to naj bi bili krivi izvajalci del, ki so telovadnico gradili, saj parket ni bil ustrezno položen, napako pa so odkrili šele zdaj.
Od takrat, ko je telovadnico zalila voda, šolarji v njej športne vzgoje ne morejo imeti, zato se pač znajdejo drugače. Ob slabem vremenu jo izvajajo v športnem kabinetu in v prireditvenem prostoru, učenci od 1. do 5. razreda pa v učilnicah. Lažje bo sicer ob lepem in suhem vremenu, ko bodo športno vzgojo prestavili na zunanje
Napaka v gradnji bo krita iz garancije, do takrat pa telovadbe v šolski telovadnici šolarji ne morejo imeti.
površine, a dejstvo je, da povzroča veliko težav. Med sicer dan šole in OŠ Ljudski 5. aprila, ko naj bi bila pred-tako šoli kot drugim uporab- drugim so morali prestaviti vrt ima talent. Namesto 15. vidoma vsa dela zaključena. nikom telovadnice ta okvara dve načrtovani prireditvi, in marca bodo dan šole obele- Kot pojasnjuje Vaupotič _ žili skoraj mesec dni kasneje, Zemljičeva, trenutno izsušu-
Ptuj • Dobrodelni koncert Soroptimist kluba
Še ena priložnost za pomoč
V petek, 1. marca, je bila v gostilni Ribič na Ptuju tiskovna konferenca Soroptimist kluba Ptuj pred tradicionalnim osmomarčevskim humanitarnim koncertom, ki bo 7. marca ob 19. uri v slavnostni dvorani ptujskega gradu, predstavili pa so tudi svoje delo v letu 2012 in načrte v letu 2013.
jejo tervol, kar naj bi končali še ta teden. »Potem bodo glavni izvajalci zaprli parket in ga začasno usposobili za izvajanje športne vzgoje do konca šolskega leta. Po koncu šolskega leta bodo ponovno opravljene meritve vlage in glede na dogovor naj bi takrat parket zbrusili, ponovno narisali črte, polakirali in naredili zaščitni premaz. Če bo treba, bomo naročili neodvisnega izvedenca za pregled kakovosti parketa,« pojasnjuje ravnateljica.
Sreča v nesreči je, da je parket v garanciji do 20. septembra letos, stroški sanacije pa gredo na račun izvajalcev del, ki so gradili telovadnico. Koliko bo odprava okvare stala, ravnateljica še ne ve, pravi pa, da bo šola za čas, ko telovadnice ne more uporabljati, zahtevala še plačilo računa za porabljeno elektriko. »Za nas seveda predstavlja škodo izguba možnosti koriščenja telovadnice za naše redno delo, saj bo telovadnica v zimskem času, ko ni možnosti izvajanja športne vzgoje zunaj, zaprta več kot dva meseca,« še dodaja Tatjana Vaupotič Zemljič.
Dženana Kmetec
Ptuj • Zgradba Mestnega gledališča
Lepotica, ki razpada
14. decembra 2012 je minilo pet let od obnove stavbe MG Ptuj. Ta je že od začetka priprave projektov za obnovo in med samo obnovo sprožala številne polemike strokovne in laične javnosti.
Predvsem so želele članice javnosti sporočiti, da počasi zaključujejo svoj največji dobrodelni projekt v dosedanjem delovanju, ki so ga začele v letu 2011, ko so praznovale 10-letnico. Odločitev za zbiranje za mamograf je bila ne glede na nekatere dvome, ki so jo spremljali, po ocenah članic kluba pravilna, saj je pomagati ohranjati zdravje 70 tisoč prebivalcem vendarle velik humanitarni projekt, je posebej poudarila voditeljica Tjaša Mrgole Jukic.
V tem trenutku je na računu za nakup mamografa 95.344 evrov. Cilj je zbrati 100 tisoč evrov. Preostanek do tega zneska naj bi zbrali z izkupičkom dobrodelnega koncerta, ki bo 7. marca na ptujskem gradu, 16. marca pa bodo dobrodelni koncert Veselo na Jožefovo v restavraciji Pan v Kidričevem organizirali tudi Veseli Jožeki pod okriljem KUD Franceta Prešerna Videm pri Ptuju, na katerem bo sodelovalo okrog 140 glasbenikov in pevcev. Kot je povedal Jožef Hrga (Veseli Jožeki), bodo od vsake prodane vstopnice namenili po dva evra za nakup mamo-grafa. Zbrali naj bi okrog tisoč evrov.
Na dobrodelnem koncertu Soroptimist kluba Ptuj, ki bo 7. marca ob 19. uri, bodo nastopili Anže Vedlin, Mraz - brass
Tuba quartett, vokalna skupina Cantilena in Maja Pihler -Bilbi. Po koncertu vabijo tudi na prodajno razstavo slik.
Članicam Soroptimist kluba se je za njihovo izjemno humanitarno delo zahvalila tudi v. d. direktorja ptujske bolnišnice Mirjana Bušljeta in ob tej priložnosti povedala, da bodo javni razpis za nakup novega mamografa objavili v teh dneh; 100 tisoč evrov, torej polovico potrebnih sredstev za nakup te nove aparature, bodo morali dodati sami.
Vsem, ki so že doslej pomagali z denarjem v tej dobrodelni akciji in ki se bodo še vključili, se je zahvalila tudi sedanja predsednica kluba Breda Žgeč, ki se ji dveletni mandat izteče v jeseni, ko se bo začelo delo
nove predsednice Marije Ško-vrlj. Po uspešnem zaključku akcije zbiranja sredstev za nov mamograf se bo humanitarno delo kluba vrnilo v utečene tirnice, standardne programe dela, ki so jih uspešno izvajale v prejšnjih letih. Avgusta letos bodo tako ponovno po dveh letih razpisale štipendijo za nadarjene mlade ljudi, decembra pa bodo na prazničnih bazarjih zbirale denar za otroke, ki so potrebni pomoči.
Osmomarčevski dobrodelni koncert Soroptimist kluba Ptuj je še ena priložnost, da se vsi tisti, ki še niso prispevali v nakup novega mamografa, vključijo in pomagajo, saj šteje vsak prispevek. Tokratni je 15 evrov.
MG
Foto: Črtomir Goznik
S tiskovne konference Soroptimist kluba Ptuj; od leve Tjaša Mrgole Jukic, Breda Žgeč, Mirjana Bušljeta, Tanja Tučič in Marija Skovrlj.
Odpravljanje napak v tem 2,7 milijona vrednem projektu se je začelo že kmalu po odprtju zaradi slabše vidljivosti z nekaterih sedišč, kar je bila posledica površnega dela projektantov. Sčasoma pa so se pojavile še druge napake v tej lepotici, kot so jo nekateri poimenovali po obnovi. Zaradi nevarnega razmikanja elementov balkona so stavbo v petek, 1. marca, ogradili, da ne bi prišlo do nepopravljive škode oziroma poškodovanja ljudi.
Direktor MGP Peter Srp čič je od lani napisal nekaj sporočil oziroma dopisov, ki naj bi pozvali Hypo Leasing, lastnika in vzdrževalca objekta, ki je prevzel vse obveznosti po stečaju Gradisa - Gradbenega podjetja Gradnje Ptuj, da naj že začne ukrepati zaradi številnih pomanjkljivosti na objektu. Opozarja na stvarne napake na objektu, odprava katerih je dolžnost lastnika. Od pozne pomladi 2012 že odpada omet v gledaliških pisarnah, ker je skozi stene udarila vlaga, zato razmere postajajo nevzdržne. Te težave so v preteklosti že večkrat odpravljali še v sodelovanju s takratnim lastnikom Gradisom - GP Gradnje Ptuj, a se je pokazalo, da sanacija ni bila uspešna, saj se je odpadanje ometa nadaljevalo. Na ograji balkona pa je
prišlo do razmikanja elementov; gre za napake oziroma poškodbe, ki niso posledica normalne uporabe, glede na pogodbo pa je dolžnost najemodajalca, da jih odpravi. Ker odziva po prvih dopisih ni bilo, se je Srpčič odločil, da do ureditve teh problemov ustavi plačevanje najemnine. Takoj po dogovoru, kdo, kdaj in kako bo odpravil napake, in po ureditvi plačila stavbne pravice bo MG Ptuj poplačalo odprte terjatve. Srpčičevi dopisi v lanskem letu so vsebovali tudi prošnje po informaciji o tem, kdo so pristojne osebe za reševanje teh zapletov.
V petek, 1. marca, pa so objekt MG Ptuj ogradili, da bi preprečili vstopanje vanj pod balkonom, saj je razmikanje elementov na ograji postalo
že takšno, da je uporaba glavnega vhoda postala nevarna. Za sobotno otroško predstavo so vhod uredili skozi kavarno.
Župan Štefan Čelan je v zvezi z vsemi pomanjkljivostmi, napakami in poškodbami v petek med drugim povedal: »Ko sem Zavod za varstvo kulturne dediščine opozarjal, da ni pametno ponoviti gradbenih napak iz 18. stoletja, jim tega nisem mogel dopovedati. Če bi me takrat poslušali in dovolili podaljšati robove za dolžino ene opeke, se nam danes to ne bi dogajalo. Upam, da bodo sedaj pokazali več razumevanja. Lastnik in vzdrževalec objekta je Hypo Leasing, ki je prevzel vse obveznosti od Gradisa - GP Gradnje Ptuj in je dolžan zadeve urediti.«
MG
Foto: Dženana Kmetec
Objekt MG Ptuj je od petka, 1. marca, ograjen, saj je na ograji balkona zgradbe prišlo do razmikanja elementov ...
Foto: CG
torek • 5. marca 2013
Po naših občinah
ŠtajenkiTEDNlK 7
Gorišnica • Janžekovič ostaja na čelu ŠZ še štiri leta
Bojna sekira med športniki in Občino zakopana
Dosedanji predsednik Športne zveze (ŠZ) Gorišnica Dušan Janžekovič ostaja na tej funkciji tudi naprej; tako so namreč soglasno odločili delegati na zadnji redni letni volilni skupščini, na kateri so izvolili tudi novega sekretarja, upravni odbor in nadzorni odbor.
Eden glavnih razlogov za kandidaturo je po Janžeko-vičevih besedah v tem, da je ostalo kar nekaj zadev, ki jih želi še dokončati. Med temi je tudi ureditev novega športnega parka, ki ga v tej občini čakajo že nekaj let. Očitno pa je vsaj deloma „zakopana bojna sekira" med županom in vodstvom ŠZ, potem ko je bilo v proračunu za šport v občini dodeljenih le 40.000 evrov, kar je po mnenju športnikov veliko premalo za delovanje številnih društev in klubov. „V času pred letošnjo volilno skupščino je steklo kar precej dogovorov in pogovorov z županom Kokotom okoli financiranja športa in zaenkrat imamo zagotovilo, da poslabšanja stanja ne bo dopustil oziroma da bo zagotovljenih dovolj sredstev za nemoteno delovanje društev."
Janžekovič ob tem pravi, da s sedanjim budgetom za šport društva ne morejo normalno izpeljati vseh dejavnosti, saj je bil že doslej omejen nakup potrebne opreme. Še najbolj je na udaru tekmovalni šport, pa tudi rekreativci, saj si sami iščejo vire sofinanciranja: „Prav to je nerešena zadeva že
več let. Po veljavnem pravilniku za sofinanciranje športa namreč rekreativna športna društva ne morejo kandidirati na razpisu, tako se sofinancirajo iz drugih virov, tudi zaprosijo za pomoč na Občini, ampak tako to ne more iti vnaprej, brez sistema. In to si želimo urediti."
Upajo na dodatna sredstva
O tem, da se sredstva skozi leto ne bi povečala, Janžeko-vič niti ne razmišlja, saj bi to po njegovih besedah pomenilo zastoj tekmovalnega športa v občini. Kot pravi, je za ohranitev sedanjega nivoja športa v občini nujno povečati obseg sredstev za sofinanciranje najmanj za 15 odstotkov.
Sicer pa je v svojem nagovoru še povedal: „ŠZ kot zveza društev in klubov, ki delujejo na območju občine Gorišnica, se je v preteklem štiriletnem obdobju trudila, da kot vmesni člen prisluhne željam društev oz. klubov ter njihove pobude predstavi vodstvu občine. Pri tem smo bili različno uspešni, saj je razkorak med željami na eni ter
Dušan Janžekovič ostaja na čelu SZ Gorišnica še en mandat, upa pa tudi, da bodo nedavni pogovori z županom Kokotom prinesli nekaj več (obljubljenega) denarja za športnike.
zmožnostmi na drugi strani mnogokrat prevelik. Sredstev za nemoteno izpeljavo planiranih aktivnosti društev je v deležu občinskega sofinanciranja premalo. Če pogledamo višino sredstev, opazimo, da je v prvih treh letih preteklega mandata ta znesek naraščal, v zadnjem letu pa se je tudi na tem področju občutila kriza, v kateri se nahajamo, in je ta znesek bistveno padel. Žal se tudi v bližnji prihodnosti na tem področju ne obeta nič dobrega. V preteklem obdobju smo se veliko ukvarjali s tem, kako ta sredstva pravilno
razdeliti. V ta namen smo aktivno sodelovali z Občino pri pripravi novega pravilnika o sofinanciranju športa. Oblikovanje pravilnika so v veliki meri usmerjali in določali zakoni na nivoju države, ki določajo, kaj se lahko sofinancira. Tako smo se znašli v situaciji, ko smo dosegli pregledno in za upravičence sprejemljivo razdelitev, na drugi strani pa skupino članic športne zveze, ki se po veljavnih pravilih ne morejo sofinancirati po tem pravilniku. Tudi ta društva oz. klubi dobijo določena sredstva, vendar obstaja želja, da se
tudi tukaj sprejme pravilnik, po katerem bi se ovrednotile in primerno sofinancirale njihove aktivnosti. Tega nam ni uspelo urediti, kar določeno nezadovoljstvo in upamo, da se bo v prihodnje našla za vse strani sprejemljiva rešitev."
Nov športni park je nujnost za razvoj športa
Stari in novi predsednik ŠZ Gorišnica Janžekovič pa se je dotaknil tudi prihodnosti: „Naslednja zadeva, s katero smo se v preteklem obdobju veliko ukvarjali, je bilo sodelovanje pri izdelavi idejnega projekta za nov športni park. Kot jara kača se vleče zgodba o tem. Ko se je ugotovilo, da obstoječega športnega parka ne bo mogoče odkupiti, je padla odločitev o izgradnji novega. Športna zveza je aktivno sodelovala pri odločitvi o tem, kaj naj se v tem parku nahaja. Občina je sprejela predlog športne zveze, žal pa si objektov ne moremo ogledati v živo. Izgradnja se še ni začela, kar si štejem za velik neuspeh. Občina Gorišnica
sicer premore športno dvorano, ki nudi primerne pogoje za delo nekaterim klubom in šoli. Prav tako se na področju infrastrukture dogajajo manjše ureditve posameznih športnih objektov, vendar je osrednji športni park problem, ki ga bo treba rešiti!"
O sodelovanju z občino pa je Janžekovič povedal: „Delovanje ŠZ je seveda tesno povezano z Občino. Naloga ŠZ je, da 'posname' potrebe športa, Občina pa na to potrebo odgovori na podlagi možnosti, s katerimi razpolaga. Mnogokrat smo prepričani, da so naše potrebe premalo razumljene in posledično ovrednotene. Pa kljub temu moram oceniti, da je sodelovanje z občino dobro. Težavam, ki nastajajo, v glavnem prisluhnejo in jih skušamo skupno reševati. Vedno se najde kakšna rešitev, na katero pa je včasih treba tudi malo počakati. Pri tem sodelovanju bi se zahvalil predsedniku komisije za družbene dejavnosti občine in obenem podžupanu Jožetu Petku, ki se naših sej redno udeležuje in tako pripomore k razumevanju naše problematike."
SiM
Cirkulane • Napovedana druga dražba Borla
Previsoka cena za grad nad (nesaniranim) plazom
Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ) je februarja napovedalo drugo dražbo borlskega grajskega kompleksa z vsemi pripadajočimi nepremičninami. Kot smo že poročali, na prvi dražbi ni bilo niti enega kupca, podoben scenarij pa je pričakovati tudi tokrat.
Druga dražba naj bi bila na sedežu ministrstva v Ljubljani, 12. aprila, pogoji za potencialne kupce pa so povsem enaki kot na prvi dražbi; razlika je le v ceni. Medtem ko se je prvič grajski kompleks skušal prodati za 2,3 milijona evrov, je tokrat izklicna cena 1,9 milijona evrov, interesenti pa morajo v določenih rokih plačati 10 odstotkov varščine, torej 190.000 evrov do vključno 8. aprila, si obvezno prebrati vso dokumentacijo, ki je dosegljiva na sedežu ministrstva (do vključno 2.aprila) in ogledati grajske nepremičnine skupaj z odgovornimi na MIZKŠ, grad s pripadajočo okolico pa se kupuje po sistemu „videno-ku-pljeno" brez kasnejših možnih reklamacij. Če tudi ta dražba ne bi uspela, kar je precej realna možnost, naj bi bila v letošnjem letu izvedena še ena, s ponovno za 15 odstotkov nižjo ceno, naslednje leto pa naj bi MIZKŠ (oz. kakorkoli se bo že takrat imenovalo ministrstvo, ki bo lastnik gradu) poskušalo najti kupce po sistemu javnega zbiranja ponudb.
Da je cena za že nekaj let zaprt grad, ki propada, previ-
soka, so že ob napovedi prve dražbe opozarjali tudi v Društvu za oživitev gradu Borl (DgB), še posebej, ker morebitni investitor mora upoštevati še številne druge pogoje v zvezi z obnovo in namembnostjo gradu. „Glede na cene podobnih nepremičnin drugod po Evropi se nam zdi cena precenjena glede na lokacijo in stanje v samem gradu. Kot primer lahko predstavimo nepremičninsko agencijo www. moulin.nl, kjer so cene gradov pod rubriko castle med 1,5 in tri milijone evrov," pravijo v DgB, kjer tudi opozarjajo, da dolgotrajni postopki prodaje zahtevajo visok davek propadanja gradu: „Borl izredno hitro propada in v določenih predelih celo razpada. Tako bi bilo treba v vsakem primeru na določenih mestih v gradu takoj ukrepati in izvesti manjše nujne sanacije, saj bo v nasprotnem primeru kasneje potrebno še dodatno investicijsko vlaganje za odpravo nastalih škod v vmesnem času."
Člani DgB tudi menijo, da bo kupca za grad Borl zelo težko najti tudi zaradi lanskega plazu oziroma podora, ki
je bil sicer delno saniran, a je vprašanje, kakšno je dejansko stanje strmine pod Borlom -zunanji del terase je namreč trenutno nad previsom, kar je takoj vidno: „Iz dokumentacije je razvidno, da podor, ki se je zgodil, ob prvem pregledu ni pustil posledic na gradu Borl. Ugotovljeno je, da je zemljišče, kjer se je zgodil podor, v lasti
Sklada kmetijskih zemljišč RS. Podor, ki se je zgodil, je imel razsežnosti naravne nesreče. Odprave posledic naravne nesreče pa po našem mnenju ni vodila Uprava za zaščito in reševanje RS, ni bil aktiviran občinski štab civilne zaščite, pa tudi na regionalni ravni ni bilo zaslediti koordinacijske aktivnosti s strani URSZR. Po-
sledično ocenjujemo, da je bil potek sanacije nekoordiniran, v določenih primerih mogoče nestrokoven in najbrž tudi finančno sporen (po podatkih iz medijev naj bi sanacija zahtevala več kot pol milijona evrov). Iz dokumentacije ni razvidno, da bi bilo izdano kulturnovarstveno soglasje za sam poseg v prostor, ki v vsa-
Izklicna cena druge dražbe za borlski grajski kompleks je 1,9 milijona evrov; po mnenju DgB gre za previsoko cenitev, sploh zato, ker še vedno ni jasno, kakšno je stanje pečine po lanskem podoru.
kem primeru vpliva na objekt gradu Borl. Dejstvo je, da je danes fizično vidno, da je zunanji del terase trenutno nad previsom. Natančnejših podatkov in strokovnih mnenj ni zaslediti v dokumentaciji. V DgB tako ocenjujemo, da je treba s pomočjo strokovnjakov iz omenjenih področij ugotoviti vzroke podora in jih ustrezno sanirati, ali pa z dokumentom dokazati, da je podor saniran tako, da nadaljnje rušitve pod normalnimi naravnimi pogoji niso možne. Pod tako velikim vprašajem, kaj je s podorom, je najbrž izredno mala verjetnost, da bi se potencialni investitor odločil za nakup nepremičnine, če ne bo imel dobrih zagotovil varnosti pred nadaljnjim podorom. Ob sami sanaciji podora je bilo obljubljeno, da bo sestavljena skupina predstavnikov MIZKŠ, Sklada kmetijskih zemljišč RS in Ministrstva za infrastrukturo in prostor, do česar najbrž ni prišlo oziroma ni razvidno iz dokumentacije, kaj MIZKŠ predvideva naprej v tej smeri," je še povedal Jernej Golc iz DgB.
SiM
Foto: SM
Foto: SM
8 Štajerski TEDNIK
Od tod in tam
torek • 5. marca 2013
Zavrč • Svetniki soglašali s širitvijo športnega parka
Uredili bodo vse, kar je potrebno za tekme v prvi ligi
Svet občine Zavrč je prejšnji teden največ razprave namenil načrtovani širitvi Športnega parka v Zavrču, s katerim želijo zadostiti vsem pogojem za tekme v prvi ligi; soglašali so tudi z energetsko sanacijo završke osnovne šole ter, pod določenimi pogoji, tudi z odkupom delnic Komunalnega podjetja Ptuj.
Foto: M. Ozmec
Projekt širitve športnega parka so svetnikom predstavili (z leve) Dušan Rojko, Stanko Tement, Robert Simenko in Kostja Kolarič.
Ker se je pri načrtovanju objektov Športnega igrišča v Zavrču izkazalo, da so zaradi povečanja športnih aktivnosti in višje kakovosti športnega tekmovanja nogometnega kluba sedanji klubski prostori in tribune premajhni za nemoteno delovanje športnega parka, je župan Miran Vuk že oktobra lani sprejel sklep o spremembah in dopolnitvah odloka o OPPN za to območje. Kot je na 22. redni seji občinskega sveta v sredo, 27. februarja, pojasnil Stanko Tement, predstavnik ptujskega podjetja TMD Invest, ki je pripravljavec projektne dokumentacije za načrtovane spremembe OPPN, gre že za drugi sveženj sprememb. V bistvu se nanašajo na povečanje tribun na 920 sedežev, na povečanje klubskih prostorov ob rekonstrukciji obstoječih in širitev klubskih prostorov pod tribuno. Zaradi zasaditve dodatnih dreves bodo morali ukiniti sedem parkirišč za uradne osebe in tri parkirna mesta na parkirišču za gledalce, zgraditi pa bo treba še škarpo ob parkirišču in pločnik za dostop na tribune in v klubske prostore. Na podlagi smernic za ureditev prostora je bil izdelan dopolnjen osnutek odloka, ki so ga decembra razgrnili za javnost. V času javne razgrnitve je občina dala pobudo za širitev območja P24-R11 - Športni

park Zavrč, in sicer za 4920 m2. Sklep o širitvi območja je sprejel občinski svet, občina pa je pridobila tudi soglasje Ministrstva za kmetijstvo in okolje ter Ministrstva za infrastrukturo in prostor. Z omenjeno širitvijo bo občina lahko načrtovala in nato zgradila nogometno igrišče v predpisani velikosti 103 x 65 m, poleg tega pa želijo postaviti dodatne tribune za gledalce na južni strani igrišča, kjer je predvidenih dodatnih 500 sedežev, tako da naj bi po ureditvi imeli na razpolago skupaj 1500 sedežev. Z vsem tem želijo zadostiti vseh potrebnim pogojem za izvedbo nogometnih tekem v prvi ligi. Sicer pa so na nekaj podrobnosti predlaganih sprememb odloka OPPN za območje P 24 - R1 Športni park Zavrč opozorili še pripravljavca odloka Robert Šimenko in Kostja Kolarič iz Skupne občinske uprave ter direktorica završke občinske uprave Evelin Ma-koter Jabločnik. Med drugim pa smo lahko slišali, da naj bi v prvi fazi za izgradnjo betonske konstrukcije za dodatne tribune potrebovali okoli 130.000 evrov, ker pa lahko iz občinskega proračuna zagotovijo le polovico predvidenih sredstev, naj bi preostala sredstva zagotovili na podlagi razpisov ter ob pomoči sponzorjev in do-natorjev. In tako so na predlog
let
89,8° 98,2° 104^3
www.radio-tednik.si TELEFON: 02 771 2261
župana Mirana Vuka predlog odloka o spremembah in dopolnitvah OPPN, ki se nanašajo na ureditev Športnega parka Zavrč, soglasno podprli.
Brez posebne razprave so potrdili dokument identifikacije investicijskega programa za načrtovano energetsko sanacijo objekta Osnovne šole v Zavrču ter dopolnitve načrta razvojnih programov. Kot je pojasnila strokovna sodelavka občinske uprave Danica Bra-tuša, so se s tem projektom prijavili na razpis ministrstva za okolje in prostor že v lanskem letu, a so žal zbrali premalo točk. Zato so se nanj ponovno prijavili v letošnjem letu, ker pa so pogoji za dodelitev sredstev sedaj bistveno spremenjeni, bodo lahko šolsko zgradbo energetsko sanirali le tako, da bodo sanirali in dodatno izolirali fasado ter strope objekta. Celotna investicija je ocenjena na 147.417 evrov, pri čemer pričakujejo sofinanciranje države v višini 70 odstotkov, ali nekaj čez 100.000 evrov. Žal pa so letošnje možnosti za uspeh na razpisu še manjše kot v minulem letu, saj se lahko po novem na razpis za energetsko sanacijo prijavljajo tudi vse knjižnice.
Ko so razpravljali o možnostih za odkup delnic Komunalnega podjetja Ptuj in dodatku k sporazumu, so ugotovili, da je tako kot druge občine tudi završka zainteresirana za odkup določenega deleža delnic; a le, če bodo določene deleže delnic odkupile tudi vse druge občine in če potem nobena od občin, tudi Mestna občina Ptuj, ne bo več kot 50-odstotni lastnik Komunalnega podjetja. Sicer pa naj bi za Občino Zavrč odkup predvidenega deleža delnic pomenilo le nekaj čez 2000 evrov.
Potem ko so potrdili še poročilo inventurne komisije, ki ga je svetnikom predstavil Franc Kelc, jih je direktorica občinske uprave Evelin Makoter Jabločnik seznanila z dopisom sosednje občine Markovci o nujnosti ureditve pogojev, oziroma mreže za dejavnost lekarniške službe. Zavod za zdravstveno varstvo je namreč Občini Markovci sporočil, da Občine Cirkulane ne morejo sprejeti v njihovo mrežo, saj je ta že zajeta v mreži Občine Gorišnica. Zato so za ustrezno ureditev aktov, ki bodo podlaga za podelitev koncesije izvajanja lekarniške dejavnosti, pooblastili direktorico.
Med sklepi in predlogi pa je Dušan Rojko v imenu nekaterih domačinov opozoril, da je bilo opravljanje zimske službe na nekaterih haloških vrhovih slabo, saj so bile nekatere poti splužene zelo pozno. Pa mu je predsednik občinskega odbora za gospodarstvo Janko Lorbek vljudno pojasnil, da je potekalo pluženje vseh cest in javnih poti na območju občine v skladu z vsemi predpisanimi standardi in državnim pravilnikom, celo bolje, kot je tam zapisano. Ob tem je spomnil, da so bili pred dvema ali tremi desetletji na nekaterih haloških hribih zaradi visokega snega včasih odrezani od sveta tudi po več dni, zadnja leta pa godrnjajo, če so ceste splužene le z nekajurno zamudo. Spomnil je tudi na dolžnost voznikov, še posebej tovornih vozil in avtobusov, da v zimskih voznih razmerah po haloških hribih pač ne gre brez obvezne uporabe verig ter dodal, da bodo stroške za opravljanje zimske službe zaradi dolge zime in pogostega obilnega sneženja zagotovo enormno presegli.
M. Ozmec
Od tod in tam
Ptuj • Združeno slovensko ljudstvo
Foto: Črtomir Goznik
V gostilni Savaria na Ptuju je bila v petek, 1. marca, ustanovljena nova stranka Združeno slovensko ljudstvo, ki jo sestavljajo vstajniki iz različnih krajev Slovenije: notranjsko-kraške regije, Ljubljane, Velenja, Celja, Maribora in Ptuja. Sprejeli so statut stranke in okvirni program dela, vodstvo stranke pa bodo izvolili v nadaljevanju kongresa, ki bo 15. marca prav tako na Ptuju. Kot je povedal aktivist Aleksander Rimele, so odprti za vsa vstajniška gibanja, ki se jim želijo pridružiti, vsem pa tudi želijo dati možnost pri volitvah prvega vodstva stranke, zato so se odločili, da bodo volitve vodstva oziroma organov stranke prestavili. Cilj njihovega delovanja so spremembe na boljše, vsem Slovencem zagotoviti človeka vredno življenje, delovanje pravne države, odprtost in preglednost delovanja na vseh področjih, odprava privilegijev, korupcije in vzpostavitev odgovornosti na vseh ravneh ter da se umaknejo politične elite oziroma vsi, ki so bili na kakršen koli način udeleženi v propadanju države.
MG
Ljubljana • Klasinc, novi direktor ŠOU
Foto: Črtomir Goznik
Andrej Klasinc, nekdanji direktor Term Ptuj, je 1. marca zasedel direktorsko mesto v Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani. Pogodbo je sklenil za štiri leta, mesečno pa bo prejemal 5250 evrov bruto plače. Pripadalo mu bo tudi 47 tisoč evro bruto odpravnine, če bo z organizacijo sporazumno prekinil pogodbo, oziroma 63 tisoč evrov bruto, če bo Študentska organizacija z njim enostransko prekinila pogodbo. V ŠOU Univerze Ljubljana so v devetih letih zamenjali že šest direktorjev, nihče na tem delovnem mestu ni dočakal celega mandata. Do tega prihaja, ker so študentski poslanci in študentski predsednik voljeni le za dve leti, vsakokratna nova garnitura pa prekine pogodbo s prejšnjim direktorjem in imenuje novega. Imenovanje Klasinca na mesto direktorja je svojevrstno presenečenje, saj ga je večina, potem ko je zapustil Terme Ptuj, tudi v prihodnje videla v turizmu.
MG
Videm • Občni zbor KD F. Prešerna
Člani Kulturnega društva Franceta Prešerna Videm so se v soboto, 2. marca, zbrali na letnem zboru članov.
Na njem so med drugim spomnili na 90-letnico kulturnega ustvarjanja v videmski občini, zato so svoje srečanje popestrili z nastopom vseh sekcij, ki v društvu delujejo - teh pa je kar enajst. Predsednik Jože Šmigoc je v svojem poročilu med drugim povedal, da je lepo biti predsednik tako delavnim članom, ki jim ni nikoli žal uric, posvečenih kulturi, njegove besede o delavnosti pa so potrdili tudi predsedniki posameznih sekcij, ki so nanizali na desetine opravljenih nastopov. Na letošnjem zboru so člani sprejeli nov statut društva ter izvolili nov upravni in nadzorni odbor. Zbrane sta pozdravila tudi župan Friderik Bračič in predsednik odbora za negospodarske dejavnosti Brane Kolednik.
jš
Foto: ES
Utrip Podravja. Rubrika, v kateri boste o dogodkih v Podravju izvedeli še več. Od ponedeljka do petka po 15. uri.
torek • 5. marca 2013
Od tod in tam
ŠtajerskiTEDHiK 9
Ptuj • Novi svet zavoda Dom upokojencev
Vsakemu delavcu po 2.600 evrov stimulacije?
Novi svet zavoda Dom upokojencev Ptuj je končno konstituiran. Minuli teden so se sestali na prvi redni seji in obravnavali nekaj zanimivih točk. Med drugim so bili seznanjeni z dobičkom iz lanskega leta v višini skoraj 1,2 milijona evra, strinjali pa so se tudi s tem, da se kar 560 tisoč evrov izplača za delovno uspešnost zaposlenih. V povprečju naj bi zaposleni tako dobili okrog 2.600 evrov - eni več, drugi manj.
Člani novo konstituiranega sveta zavoda Dom upokojencev Ptuj so Miroslav Luci, Ro-zika Ojsteršek, Erih Šara, Marijan Kolarič, Marija Špoljar, predstavnica stanovalcev iz enote v Kidričevem, mandat pa je podaljšan še mag. Miranu Kerinu in Janezu Rožmarinu ter Darinki Milec kot predstavnici zaposlenih, medtem ko je drugi predstavnik zaposlenih sin direktorice Doma upokojencev Ptuj Dejan Dokl.
Ker je šlo za prvo sejo v novi sestavi sveta zavoda, so člani morali izvoliti še predsednika, kar pa jim ni predstavljalo večjih težav. Ko je dosedanja predsednica sveta zavoda Darinka Milec prebrala drugo točko in pojasnila, da je treba izvoliti novega predsednika in njegovega namestnika, je Kerin - ki je tako kot Milčeva deloval že v prejšnji sestavi sveta - predlagal, da to funkcijo tudi v prihodnje opravlja Darinka Milec.
Ob tem je nekaj pomislekov izrazil Janez Rožmarin, ki je dejal, da gre za konflikt interesov, saj gre za predstavnico zaposlenih iz Doma upokojencev. Zato je predlagal, da mesto predsednice zasede Ro-zika Ojsteršek, med kandidati pa se je znašel tudi Miroslav Luci, ki pa je dejal, da je preveč zaseden, da bi opravljal to delo. S petimi glasovi za je tako bila imenovana Milčeva, ki bo tudi v tem mandatu predsedovala svetu zavoda Dom upokojencev Ptuj, Ojsterškova pa bo njena namestnica.
Ob imenovanju je nova, stara predsednica dejala, da je ponosna, da dela v zavodu, kjer imajo sposobno vodstvo, pridne delavce in zadovoljne stanovalce.
Temu je sledila obravnava poročila o popisu za leto 2012, ki so ga člani sveta potrdili brez vprašanj.
Stimulacija -komu, kako, kdo bo odločal, kdo pregledal izplačilo?
Po pričakovanjih je bilo poslovno poročilo za lansko leto precej zanimivo.
Najprej je svetnike zanimala investicija v Kopru, ki še z vidika investicijskega financiranja ni končana, saj direktorica Doma upokojencev ni potrdila zapisnika o primopredaji. Zahtevala je namreč odpravo nekaterih napak pri gradnji, a kot je dejala, se ta zadeva že ureja.
Takoj po tem, ko je Doklo-va predstavila potek dela v koprski enoti, se je lotila pre-
Računovodkinja Andreja Kuret in direktorica Kristina Dokl
Člani sveta zavoda Doma upokojencev Ptuj na prvi redni seji.
pričevanja svetnikov o tem, da je treba del dobička nameniti za delovno uspešnost zaposlenih za povečan obseg dela. Največja debata se sicer ni vrtela okrog številk, načina izplačila ali tega, kdo bo odločal o višini izplačila za uspešnost, temveč o povsem jasni stvari: da so delavci pri izgradnji novih enot v Kopru in Juršincih delali veliko in dobro in da so upravičeni do stimulacije.
Znesek, ki ga bodo namenili za to, nikakor ni majhen. Gre za 20 odstotkov letne mase plač, kar pomeni, da bodo za povečan obseg dela zaposlenih namenili kar 560.000 evrov. Zanimivo je, da kljub temu da gre za visok znesek, člani sveta zavoda niso zahtevali konkretnih podatkov o delitvi sredstev ali poročila, iz katerega bi bilo jasno, na kakšen način in komu je bila delovna uspešnost izplačana.
Spraševali pa so se, kako je takšno izplačilo zakonsko gledano sploh možno, ko pa v javnem sektorju ni možno izplačevanje stimulacije ali delovne uspešnosti. Ob tem sta računovodkinja Andreja Kuret in direktorica Doma upokojencev Kristina Dokl pojasnili, da naj bi za njih kot posredne proračunske uporabnike bila ta možnost odprta in da delavce zaradi povečanega obsega dela lahko nagradijo.
Kerin je sicer kar nekajkrat poudaril, da je ta zakon bral drugače, nakar mu je Doklo-va enostavno odgovorila: „Mi smo na trgu, ampak smo posredni proračunski uporabnik, zato je naš položaj drugačen." Ob tem ga je še zanimalo, kako bodo to tehnično izpeljali, saj gre za znesek, ki ga bodo izplačali letos, vnesli pa v bilanco za lansko leto. Pojasnilo računovodkinje je bilo enostavno: »To je možno.«
Je pa že med debato Kure-tova kar nekajkrat želela imeti potrjen sklep o izplačilu, saj to, kot je dejala, spremeni poslovni izid, ki ga bo pojasnila po sprejetju sklepa. Tudi Milčeva je apelirala na svet zavoda, češ da zaposleni dobro delajo in da jih je treba nagraditi, česar pa tako ali tako nihče ni zanikal.
Glede na to, da gre za znesek 560 tisočakov, bi lahko vsakemu od 215 delavcev v DU v povprečju izplačali okrog 2.600 evrov. Na članih sveta zavoda pa bo odločitev, ali bodo poročilo o tem zahtevali ali ne oziroma ali bodo preverjali, če bo ta znesek namenjen za to, za kar so izdali sklep.
Doklova je ob tem še poudarila, da so rezultati Doma upokojencev Ptuj dobri, nikakor pa ne na račun stanovalcev, temveč zaradi dobre organiziranosti.
S tem so se strinjali tudi člani sveta zavoda, ki so poslovno poročilo Doma upokojencev za leto 2012, iz katerega je razvidno, da so imeli 9.028.444 evrov prihodkov in 7.770.557 evrov odhodkov - kar pome-
ni, da je dejanski presežek prihodkov (po odštetem davku) 1.186.859 evrov - potrdili.
Letos planirajo še več prihodkov
Po planu dela, izobraževanja in finančnem načrtu za leto 2013 je v Domu upokojencev planiranih še 17 odstotkov več prihodkov kot letos, medtem ko ostajajo planirani odhodki na isti višini kot letos.
Je pa Janeza Rožmarina zanimalo, zakaj imajo že nekaj let v planu obnovo kotlovnice v višini 550 tisoč evrov in zakaj se ta postavka ponavlja vsako leto. Kot je pojasnila Do-klova, gre za smelo vprašanje, saj to investicijo načrtujejo že nekaj let. Načrtovan je namreč
prehod iz skupne v lastno kotlovnico, saj imajo težave z ogrevanjem. „Se nam je tudi zgodilo, da so se junija vklopili radiatorji," je pojasnil Dejan Dokl, sin direktorice in novoizvoljen član sveta zavoda DU Ptuj. Kot je dejal, bodo prešli na drugačen sistem ogrevanja, ki bo zanje primernejši, to pa naj bi bila optimalna rešitev, ki bo zadovoljiva vsaj za naslednjih 20 let.
Pomoči na domu ne bo izvajal CSD, ampak Dom upokojencev?
Ena izmed pomembnejših novosti, ki se obeta v letu 2014, je reorganizacija dela
centrov za socialno delo, ki pa bi lahko vplivala tudi na domove za upokojence. Kot je na seji pojasnila Doklova, ima ptujski dom koncesijo za izvajanje pomoči na domu, a tega ne počnejo. Bi pa se to utegnilo spremeniti prihodnje leto, saj kot pravi Kerin, direktor Centra za socialno delo Ptuj in član sveta zavoda DU Ptuj, potekajo dogovori med njim in Doklovo.
Ker interes za pomoč na domu upada, bo najbrž to področje dela naslednje leto prevzel ptujski Dom upokojencev. Pred nekaj leti je imel CSD Ptuj 160 strank, danes jih imajo le še 90, sorazmerno s tem pa se je spremenilo tudi število zaposlenih, ki je padlo s 40 na 18. Čeprav pomoč na domu sofinancirajo občine, morajo uporabniki za uro doplačati 4,6 ali 9 evrov, kar za marsikoga predstavlja precejšen strošek. Kerin je zato prepričan, da bi bilo lažje, če bi to izvajal Dom upokojencev, ki že ima kader, kuhinjo in ostale pogoje, s katerimi bi lahko pomoč zagotavljali tudi v popoldanskem času. Ali bo do tega prišlo, naj bi bilo jasno že v nekaj mesecih. V naslednjem letu namreč čaka centre za socialno delo reorganizacija dela.
Dženana Kmetec
Ormož • Zaključek bralne akcije Fulbranje
Kakovostno branje za mlade
Obiskovalci prihajajo v ormoško knjižnico predvsem zaradi izposoje knjig, lahko pa uporabljajo tudi internet, obiskujejo njihove prireditve ali pridejo preprosto na klepet. V sredo so za svoje zveste bralce pripravili monokomedijo Ela čistilka v knjižnici, avtorice Irene Šustej. Amaterska igralka Olga Markovič je v vlogi Ele na šaljiv način govorila o knjigah in dogajanju v knjižnici.
Predstava je bila hkrati tudi delček zahvale mladim bralcem ob zaključku projekta Fulbranje, ki je potekal lansko poletje. Z njim so v knjižnici želeli navdušiti mlade bralce, da prihajajo v knjižnico po kakovostno leposlovje, je povedala direktorica Milica Šavora. Pripravili so seznam desetih knjig, od katerih so morali bralci eno izbrati obvezno, ostali dve pa po lastni presoji. Najraje so izbrali knjige Slavka Pregla Srebro iz modre špilje, Alice Kuipers Življenje na vratih hladilnika in Bine Štampe Žmavc Cesar in roža. Bralne mape je vzelo precej bralcev, vendar jih je na koncu izpolnjene vrnilo 11 mladih bralcev, kar je po mnenju Milice Šavora za prvo leto kar spodbudna številka. Bralcem, ki so sodelovali v Fulbranju, je Knjižnica Franca Ksavra Meška namenila tudi darila.
Poleg priznanja so prejeli knjižno nagrado in priročne nahrbtnike za bodoče obiske knjižnice.
Fulbranje spominja po svoji obliki nekoliko na Facebook, ki ga mladi obiskovalci v knjižnici pogosto obiščejo. Prav
šolarji so najpogostejši uporabniki interneta v knjižnici, kamor po šoli radi pridejo.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
V prvem Fulbranju je sodelovalo enajst mladih, prihodnje leto se v knjižnici nadejajo še večjega odziva.
Foto: DK
Foto: DK
10 Štajerski TEDNIK
Od tod in tam
torek • 5. marca 2013
Ptuj • Koncert postnih pesmi Domžalskega komornega zbora
Pesem žalno poje duša moja ...
Viktorinov večer v petek, 8. marca, ob 19. uri v minoritski cerkvi sv. Petra in Pavla na Ptuju bo gostil Domžalski komorni zbor, ki se bo predstavil s koncertom postnih pesmi.
Čas, ko se počasi in zlagoma prebuja narava, marsikomu pomeni obdobje veselja, rojstva, skorajda razposajenosti, novo Vigred', ki se rojeva ... Vendar pa nam premnoga tradicionalna izročila nazorno kažejo, da naj bi v resnici pravzaprav šlo za prebujo duha, samoizpraševanje srca, ki je po veseljaškem pustnem času predvsem utrujeno od vsakršnih norčij - srce in duša, morda v celoti potisnjena nekam daleč v temine našega bitja.
Zato naj postni čas vabi k spomladanskemu 'čiščenju' samih sebe, k novi harmoniji telesa in duha, k temu, da postajamo boljši, človečnejši; prvi korak k vsemu omenjenemu pa je seveda obžalovanje vseh naših slabih ravnanj, novo in hrepeneče iskanje dobrega v sebi in bližnjem.
S takimi mislimi je začetek postnega časa poskusil pospremiti Domžalski komorni zbor, ko je pripravljal svoj koncert postnih pesmi, kar je v našem zborovskem pa tudi v siceršnjem koncertnem glasbenem prostoru svojevrstna, morda celo nerazumljiva redkost.
Domžalski komorni zbor deluje že 25. sezono, letos torej jubilejno in je v svoji četrt-stoletni zgodovini izrisal pomembne uspehe malodane na
Foto: arhiv DKZ
Na Viktorinovem večeru v petek, 8. marca, ob 19. uri v minoritski cerkvi sv. Petra in Pavla na Ptuju se bo predstavil Domžalski komorni zbor s koncertom postnih pesmi; zborovodja Fernando Mejijas.
vseh možnih ravneh. Zbor šteje za enega najboljših v osrednjem slovenskem prostoru, vrsto let je prisoten na domačih, regijskih in državnih, pa seveda tudi na mednarodnih zborovskih tekmovanjih, skoraj v vsaki sezoni povabljen k večjim projektom, skupaj z različnimi orkestri, s katerimi izvaja tudi večje maše, kantate ter simfonije, ki so del mednarodnega glasbenega kanona.
Tokrat Domžalski komorni zbor gostuje na Ptuju, kjer
želi pod vodstvom dirigenta Fernanda Mejijasa s poslušalci podeliti nekaj postnih občutij skozi zvok in petje, in sicer z deli nekaterih pomembnejših domačih (Foersterjem, Strmčnikom, Sattnerjem, Cve-kom ...) in tujih skladateljev (Elgarjem, Regrom, Tallisom, Lottijem ...), v a capella izvedbi ter tudi skupaj z orglami, na katerih bo komorni zbor spremljal profesor Janez Osredkar. Večer bo pospremljen tudi z video prevodi besedil.
Viktorinov večer s koncertom postnih pesmi Domžalskega komornega zbora bo v petek, 8. marca 2013, v samostanski cerkvi sv. Petra in Pavla na Ptuju, ob 19. uri.
Lepo vabljeni, da v osrčju Viktorinovih dogodkov drug drugemu podarimo nekaj dragocenih trenutkov ob toplini človeškega glasu ter se tako na pragu postnega časa medsebojno obogatimo skozi glasbeno meditacijo!
Peter Lipavšek, DKZ
Ptuj • Sprejem za predstavnike OŠ Ljudski vrt
Šola, ki ve, kako se streže stvari
Osnovna šola Ljudski vrt je februarja prejela Kumerdejevo priznanje, ki ga podeljuje Zavod za šolstvo in šport RS. Gre za pomembno priznanje na državnem nivoju, za visoke dosežke pa se jim je v petek zahvalila tudi MO Ptuj na čelu z županom Štefanom Čelanom.
„V polpretekli zgodovini smo se velikokrat veselili in-frastrukturnih pridobitev v tej ptujski osnovni šoli, ki so sicer pomembne za kakovostno in dobro delo, niso pa nujne. Veliko pomembnejše je tisto, kar se v teh objektih dogaja, to pa je izobraževanje. Vam je uspe-
lo združiti oboje, na eni strani pridobiti ustrezne prostorske pogoje, na drugi pa tem objektom dodati tisto najpomembneje, to pa je uvajanje novosti v izobraževalnem procesu," je predstavnikom Osnovne šole Ljudski vrt na sprejemu v Mestni občini Ptuj dejal župan
Štefan Čelan. Kot pravi, je tudi zanj priznanje, ki ga je prejela ta ptujska osnovna šola, zelo pomembno, saj je izjemno ponosen na njeno delovanje. Dodal je, da je prizadevanja OŠ Ljudski vrt prepoznal pomemben državni zavod, zato je prav, da se jim za njihovo delo zahva-
Tatjana Vaupotič Zemljič in Stefan Celan.
Foto: Aleš Sprah
li tudi občina, kar je bil namen petkovega sprejema.
Osnovno šolo Ljudski vrt, ki je 6. februarja letos v Cekino-vem gradu v Ljubljani prejela priznanje Blaža Kumerdeja za odlično partnerstvo z Zavodom Republike Slovenije za šolstvo, za visoke dosežke pri zahtevnem delu z mladimi, za ustvarjalnost in inovativnost ter kakovostno sodelovanje, pa vodi ravnateljica Tatjana Vaupotič Zemljič. Kot je dejala, je ponosna, da vodi visoko strokoven in motiviran kader, ki dela zelo dobro. Dokaz, da to drži, je tudi to priznanje, ki ga vsako leto prejme le pet zavodov ali posameznikov izmed vseh osnovnih šol, vrtcev, srednjih šol, dijaških domov in zavodov v Sloveniji.
Vaupotič Zemljičeva se je na sprejemu pri županu zahvalila tudi ptujski občini in Čelanu, ki si je, kot je dejala, prizadeval, da je OŠ Ljudski vrt dobila dobre materialne pogoje. „S kakovostnim delom dokazujemo, da smo bili tega vredni," je še dejala Vaupotič Zemljičeva.
Dženana Kmetec
Marija Slodnjak, Radio Ptuj
Komentar tedna
Kdaj bomo zavarovanci dobili vse storitve, kijih plačujemo
Že leta spremljamo razmere v našem zdravstvu, ki se iz dneva v dan samo slabšajo. V zadnjem času lahko s strahom ugotavljamo, da nekatere bolnišnice nimajo niti za najnujnejše. Ministrstvo že vrsto let očita, da je za takšno stanje krivo neracionalno poslovanje in nesposobna vodstva bolnišnic. Toda ta začaran krog je nastal tudi zaradi tega, ker se je v vse pore našega življenja in v strokovne institucije naselila politika. Zdravstvena reforma, ki bi se že desetletja morala uresničevati, je zaradi kaotičnih razmer in odnosov daleč od tega. Glede na to, da se je v zadnjih štirih letih zamenjalo pet ministrov za zdravje, se človek vpraša, kako vzpostaviti prave smernice za uresničevanje omenjene reforme. Vsi ti ministri, ki so se zvrstili, pa so tako ali drugače potrjevali tudi direktorje slovenskih bolnišnic, velikokrat tudi po strankarskih in prijateljskih vezah. Tudi v tem času, ko so nekatere bolnišnice finančno tako podhranjene, da jim zmanjkuje denarja za poravnanje stroškov za zdravila in material. Že leta slišimo, da izbirajo najcenejše materiale in podobno. V bolnišnicah pravijo, da če plačajo zdravila, jim zmanjkuje za ostale dobavitelje. To pomeni, da se bo lahko zgodilo, da bo lepega dne v bolnišnici zmanjkalo denarja za ogrevanje ali celo za redne dnevne obroke hrane. Nihče pa ne govori, da omenjene finančne težave, na katere opozarjajo v slovenskih bolnišnicah, tako ali drugače najbolj občutimo zavarovanci oziroma bolniki, ki že leta in leta redno plačujemo svoja zavarovanja.
Zakaj državni zdravstveni strokovnjaki in oblast ne postavijo jasnih pravil, kakšno raven zdravstvene oskrbe morata država in zavarovalnica, ki jo financiramo zavarovanci in izvajalci, zagotoviti za svoje državljane. Ne glede na katerem koncu države stoji bolnišnica, bi morali natančno povedati, koliko lahko zavarovalnica plača programa, različnih profilov, koliko zdravnikov, koliko medicinskih sester, koliko administrativnega kadra in drugega osebja za delovanje bolnišnice. Zdaj pa slišimo, da nekatere slovenske bolnišnice dobijo iz zdravstvene blagajne več denarja, kot si ga prislužijo, druge manj. V nekaterih bolnišnicah stoji zapakirana medicinska oprema, v drugih bolnišnicah pa jo nujno potrebujejo in so za preventivo ponovno prikrajšani zavarovanci. In kako naj zavarovanci dosežemo, da bomo v naših zdravstvenih institucijah dobili polno zdravstveno oskrbo, takšno, kot jo tudi plačujemo.
V tem trenutku ne vidim rešitve, saj zdravstvena zavarovalnica občasno z zakasnitvami akontacij za storitve ustrahuje bolnišnice in druge zdravstvene institucije, zdravnike in zdravniško osebje z izplačilom plač. Sveti zavoda zdravstvenih ustanov potem pritiskajo na vodstvo bolnišnic, kje vse bi lahko privarčevali. Ko sediš na teh svetih zavoda, se res vprašaš, čemu služijo.
Ko so namreč člani zavoda v ptujski bolnišnici ugotovili, da so v danih zdravstvenih razmerah privarčevali in poslovali uspešno, so začeli pritiskati na vodstvo, da naj priškrne pipico pri strokovnem kadru. In da naj zdravniki pokažejo v teh težkih časih nekaj nesebičnosti do opravljanja svojega dela.
Kot zavarovanka našega sistema ne pričakujem od nobenega zdravstvenega delavca usmiljenja, le to, da bosta naš zdravstveni sistem in blagajna zakonsko predpisala in omogočila vsem strokovno delo. Zavarovancem pa naj nehajo groziti, kaj vse se še lahko v zdravstvenem sistemu zgodi, saj s tem ogrožajo svoje in naše zdravje. Skrb za zdravje pa je temeljna človekova pravica.
Zdravniški nasveti z Marijo Slodnjak. Vsak torek ob 11. uri in ponovitev v ponedeljek po 19. uri.
torek • 5. marca 2013	Dejan Zavec - Keith Thurman, 9. 3., New York
Štajerski TEDNIK 11
Se drugič preko luže,
tokrat bogatejši za izkušnjo iz Biloxija
Dejan Zavec - Keith Thurman, sobota, 9. marca 2013, Barclays Center, Brooklyn, New York
Leta 2011 je Dejan Zavec 3. 9. prvič stopil v ring preko luže, v Biloxiju z Andrejem Bertom, 9. 3. letos bo rokavice prekrižal s Keithom Thurmanom. Igro številk z datumi bi lahko razumeli tako, da bo sedaj rezultat drugačen kot prvič, ko je bil dvoboj prekinjen zaradi poškodbe Dejanovih vek. V New Yorku bo vložek pred dvobojem velik, saj zmagovalcu v bodočnosti odpira praktično vsa vrata, vključno z dvobojem za naslov svetovnega prvaka z Američanom Timothyjem Bradleyem. »Vse prinaša, vse odnaša,« pove Dejan, ki se zaveda nove priložnosti kariere: »Še enkrat se je pokazalo, da kdor čaka, dočaka. Hvaležen sem za to priložnost, nastop v New Yorku je vsekakor nekaj posebnega. ZDA so Meka boksa, New York pa je poleg Las Vegasa in še kakšnega kraja top destinacija.«
Tam bo tudi Don King, kratek čas tudi tvoj mene-džer.
D. Zavec: »Sodelovala sva kratek čas, v katerem nisem imel dvoboja. Razšla sva se prijateljsko, brez zamer: vsak je pač šel svojo pot. Po svoje lahko celo rečem, da mi je pri prepoznavnosti v ZDA kar veliko pomagal, saj se je po tem zanimanje zame precej povečalo.«
V ZDA se odpravljaš le šest dni pred dvobojem.
D. Zavec: »Drugih možnosti praktično ni bilo, saj so imeli napovedane dvoboje še nekateri drugi fantje iz mojega kluba. Sam verjamem, da je večino prilagoditve treba opraviti V glavi', s psihično pripravo pa doslej nisem imel težav. Treningi bodo v New Yorku potekali nemoteno. V nedeljo bo šel z mano trener Rene Friese, Dirk Dzemski pa bo zaradi drugih obveznosti prišel šele v četrtek. V New York bo prišel seveda tudi Ulf Steinforth (v New York prihajata tudi Tomi Jagarinec in Boštjan Jakše, nekdanji in sedanji kondicijski trener, op. a.).«
Koliko je pokazala tehtnica tik pred odhodom v ZDA?
D. Zavec: »Manj kot 69 kg (v velterski kategoriji je meja 66,67 kg, op. a.), kar je v tem trenutku optimalno, pravzaprav najbolje doslej. V zadnjem tednu moram tako izgubiti le še dva kilograma in pol, zato s tem ne bo težav. Najbolj naporni psiho-fizični treningi so za mano, preostane mi le še piljenje eksplozivnosti in natančnosti ter nižanje kilogramov.«
Je osnovna taktika za dvoboj pripravljena?
D. Zavec: »Seveda, osnovna taktika je vedno pripravljena -zmaga. Kaj pa bo za njo treba storiti, pa bom lahko dal odgovor šele takrat, ko bom vstopil v ring in bova s tekmecem prekrižala rokavice.«
Kakšen bi bil tvoj idealni scenarij dvoboja?
D. Zavec: »To ni nobena skrivnost: edina zanesljiva pot do zmage je predčasni konec dvoboja. Vendar ostajam pri tem, kar sem si zastavil kot cilj: sebe vidim kot zmagovalca, ne glede na predčasni konec ali
ManjJzgubim, več prihranim!

po štetju točk. Želja, volja, treningi - vse gre v to smer, da bi se na koncu dvoboj izšel v mojo korist predčasno. Pri vsem tem pa si želim tudi kanček športne sreče, ki mora biti prisotna pri takšnih stvareh. Ne bi želel, da se sliši arogantno, vendar sem se odločil, da me 9. marca ne more premagati nihče!«
Niti Chuck Noris?
D. Zavec: »Niti on (smeh)!«
Mlajši tekmec je kar 18 od 19 dvobojev doslej končal predčasno, to bo zagotovo poskušal tudi tokrat. Je lahko tvoja železna obramba pot do uspeha?
D. Zavec: »Zagotovo je to ena od mojih močnih strani. Zavedam se, da mu ne bom smel dovoliti veliko razmišljanja. Zelo se veselim tega dvoboja, saj bi mi mogel - tako na papirju - po vseh teh stvareh odgovarjati in v katerem bi se mogel znajti povsem domače.«
Dvorana Barclays Center sprejme skoraj 20 tisoč gledalcev, od katerih bo sicer večina čakala na dvoboj Hopkins - Cloud, v tvojem dvoboju pa bodo zagoto-
Od 12. do 17. marca nas lahko obiščete v Ljubljani na sejmu
DOM 2013. Pr|čakujemo vas v dvorani A2.
""V
1
Boljši pogled na svet!
Z izbiro oken, vrat, senčil in zimskih vrtov AJM, privarčujete pri porabi energije tudi do 36% letno.
www.ajm.sl
((QSfít®
Dejan Zavec Keith Thurman
Slovenija 12. marec 1976 Mr. Sympatikus 35 dvobojev 32 zmag (18 s K. O.)
1	dvoboj brez odločitve
2	poraza
ZDA
23. november 1988 One Time 20 dvobojev 19 zmag (18 s K. O.) 1 dvoboj brez odločitve
Foto: Črtomir Goznik
Dejan je bil tudi na zadnjem treningu pred odhodom v ZDA v družbi novinarjev dobro razpoložen.
vo pričakovali predčasno zmago Thurmana. Je lahko ta pritisk, ki ga bo tvoj tekmec zagotovo čutil, prednost zate?
D. Zavec: »S pričakovanji se sploh ne obremenjujem: sam vem, kaj moram oz. bom moral storiti v tistem trenutku in to je edino pomembno. Zaradi tega se ne ukvarjam z oteževalnimi ali olajševalnimi okoliščinami: na koncu bom v ringu sam s Keithom in prav nič mi ne bodo pomagala pričakovanja publike, želje gledalcev ...«
Keith Thurman se doslej še ni meril z nobenim izmed borcev, ki spadajo v top 10 velterske kategorije, medtem ko imaš ti za sabo dvoboja z Issacom Hlatsh-wayem v Johannesburgu in Andrejem Bertom v Bi-loxiju. Vidiš v tem kanček prednosti?
D. Zavec: »Vsekakor bi mi morale izkušnje prinesti veliko, sam verjamem, da bi morale odločiti v mojo korist. Izkušnje bodo zagotovo igrale veliko vlogo v tej igri, na drugi strani pa naj bi bila mladost prednost Keitha. Verjamem, da bodo izkušnje pika na i tega dvoboja. Vsekakor je moja želja po zmagi vsaj tako velika kot njegova.«
Pri pregledu dosedanjih dvobojev Keitha Thurmana je opazna še ena »pomanjkljivost«: nikoli doslej še ni boksal 12 rund - največ je oddelal 8 rund.
D. Zavec: »To je še en dokaz več, da gre za borca, ki vse odloča z eni udarcem ali serijo udarcev. Ti so najverjetneje zelo močni, natančni, zato z njimi premaguje tekmece. Verjamem, da mi ti udarci 9. marca ne bodo prišli do živega in da bo Keith tokrat naletel na borca, s kakršnim še ni imel opravka.«
Tvoja pomanjkljivost je ta, da si imel zadnji dvoboj pred približno enim letom.
D. Zavec: »Glede na moja leta to niti ni velik primanjkljaj. Če k temu dodamo kakovostne treninge - sparinge, ki sem jih opravil v zadnjem obdobju, potem na tem področju ne pričakujem težav.«
Thurman slovi po močnih udarcih v telo, s katerimi je nazadnje premagal tudi tvojega vrstnika, 36-le-tnega Carlosa Quintana.
D. Zavec: »Udarci v telo mi doslej niso predstavljali posebnih težav, tukaj je veliko vlogo opravila moja obramba, oz.
močan 'gard'. Kar se pa Quintana tiče, mislim, da je šel v ta dvoboj brez posebne želje po zmagi, brez tega pa ne gre.«
V ZDA boš na nek način predstavljal evropsko šolo boksa.
D. Zavec: »Po eni strani se zavedam, da mi je bila s tem povabilom v ZDA izkazana določena čast, po drugi strani pa grem tja v prvi vrsti zaradi sebe. Zanima me moj osebnostni maksimum, o katerem govorim že dalj časa.«
Jože Mohorič
Kaj pričakuješ od dvoboja Hopkins - Cloud, v katerem bo 48-letni Hopkins poskušal znova osvojiti naslov svetovnega prvaka (Hopkins je sicer že sedaj najstarejši svetovni prvak - to mu je uspelo pri 46 letih).
D. Zavec: »To bo eden izmed mejnikov zgodovine boksa, zaradi česar privoščim zmago Hopkinsu in bom zanj tudi stiskal pesti. Spomnim se ga še iz časov, ko sem bil otrok, on pa je bil v najboljših boksarskih letih. Seveda pa je nehvaležno govoriti o tem, da je absolutni favorit.«
Katero znamenitost New Yorka si boš ogledal, imaš kaj v načrtu?
D. Zavec: »Na prvem mestu je nedvomno dvoboj, saj bom imel veliko dela s prilagajanjem in zadnjimi pripravami. Po koncu dvoboja pa bo verjetno čas za ogled Manhatna. Odločitev o tem bom prepustil nedeljskemu navdihu po dvoboju. Zavedam se, da v New York ne grem na turistični izlet, ampak grem oddelat zelo zahtevno nalogo.«
Foto: Črtomir Goznik
Bo Dejan tudi v New Yorku zmagoslavno dvignil roke v zrak?
12 Štajerski
Dejan Zavec - Keith Thurman, 9. 3., New York torek • 5. marca 2013
■S31
Vsi za enega,
eden za
vse!


Sergija za ži
Mljenj,
PeTROL



Super nagradna igra!

Širite dobre novice in se potegujte za bogate nagrade! Več na www.petrol.si/povejnaprej
\ VM
\ \ m«
\\ >4wj t> ■ 1
Petrol je ponosni pokrovitelj Dejana Zavca
	
PETROL	KLUB
torek • 5. marca 2013	Dejan Zavec - Keith Thurman, 9. 3., New York
Štajerski TEDNIK 13
Saša Taranis: »Stavim na Dejanovo srčnost, moč, eksplozivnost in izkušnje
Eden najbolj prepoznavnih slovenskih poznavalcev boksa je nedvomno Saša Taraniš. Glavni trener in strokovni sodelavec slovenske boksarske reprezentance že dolgo časa pozna in spremlja našega najboljšega boksarja vseh časov Dejana Zavca, ki se bo 9. marca v New Yorku pomeril z neporaže-nim Keithom Thurmanom. Tudi o Američanu je znal Saša Taraniš povedati marsikaj zanimivega.
«
Kakšen dvoboj lahko pričakujemo?
Saša Taraniš: »Lahko pričakujemo zelo dober in zanimiv dvoboj. Sam hitrega konce ne pričakujem, ker mislim, da je prav tukaj največja Dejanova priložnost - če bo dvoboj namreč trajal dalj časa. Za Keitha Thurmana lahko rečem, da je dober boksar. Nikakor se ne smemo tolažiti, da ima do sedaj za sabo le 19 profesionalnih dvobojev in da ni boksal z ne vem kakšnimi TOP boksarji. Pričakujem spektakularen dvoboj, v katerem bi lahko odločile Dejanove izkušnje.«
Kakšna je bila dosedanja boksarska pot Keitha Thurman?
Saša Taraniš: »Keith Thur-man ima za seboj odlično amatersko kariero, saj je bil že kot mladinec nekajkrat prvak Združenih držav Amerike v svoji kategoriji. Prav tako je bil leta 2008 kandidat za nastop na olimpijskih igrah v Pekingu. V kvalifikacijah za ta nastop je moral kar dvakrat boksati proti Demetriusu Andradeju in ameriška boksarska zveza se je na koncu odločila, da je na Kitajskem nastopil Andrade. Lahko to-
Foto: Matija Brodnjak
Saša Taraniš
rej rečem, da je bil Thurman že kot amater zelo uspešen in da je sedaj kot profesionalec v velikem vzponu. Še večji vzpon mu je leta 2011 preprečila poškodba, saj je imel dalj časa poškodovane členke na roki in je zaradi tega počival celo leto. Tako ima sedaj v profesionalni karieri nabranih devetnajst dvobojev, vendar to še zdaleč ne pomeni, da ni izkušen boksar. Dejstvo je, da nima izkušenj z dolgotrajnimi dvoboji, ki so dolgi dvanajst rund in mislim, da je tu Dejanova prednost. V boj mora stopiti previdno, srčno, ostro, vendar nikakor ne zale-tavo.«
Plusi in minusi boksarjev, ki lahko odločijo?
Saša Taraniš: »Keith Thur-man je nevaren borec, visok 180 centimetrov, kar je njegova prednost. Dejan Zavec ima že izkušnje z visokimi boksarji, kajti kot amater je nastopil proti marsikateremu višjemu boksarju in je proti njim zabeležil veliko zmag. Bo pa moral naš šampion prilagoditi taktiko in menim, da hitrega zaključka ne bomo videli. Stavim pa na Dejanovo srčnost, moč, eksplozivnost in izku-
šnje. Tehnično je boljši boksar in mora Američanu vsiliti borbo na poldistanci in od blizu. Thurman je nevaren z obema rokama, svojo moč udarca je pokazal že v predhodnih dvobojih, saj je kar osemnajst dvobojev zaključil predčasno. Dejan bo moral najprej zaustaviti Američanove napade, potem pa bo treba stopnjevati tempo. Tako lahko zaustavi nalete neugodnega Thurmana.«
Kje so glavne prednosti Keitha Thurmana?
Saša Taranič: »Predvsem je njegova prednost njegova višina. Za veltersko kategorijo je namreč zelo visok. Moramo namreč vedeti, da imajo borci v tej kategoriji največ 66,67 kilogramov in pri višini 180 centimetrov to nekako kar malo čudno zgleda. Lahko pa kljub temu rečem, da je dobro boksarsko grajen. Iz boksarskega vidika pa lahko dodam, da ne samo, da zna dobro boksati na distanci, ampak zna udarjati s krošeji, prav tako pa dobro izvaja tudi vse ostale udarce, tako da je zares nevaren boksar. Vseeno pa nima izkušenj s tako vrhunskimi boksarji, kot je Dejan Zavec. Tukaj ima naš boksar vseeno
prednost, saj sodi v samo špi-co velterske kategorije.«
Ali bi lahko bil Dejan Za-vec tudi pod pritiskom, saj je zanj to lahko odločilen dvoboj na ponovni poti na vrh?
Saša Taraniš: »Mislim, da tega pritiska ne bi smel občutiti. Dejan je svojo kariero dokaj lepo peljal, saj bo v teh dneh za njim skoraj natančno deset let od njegovega prvega profesionalnega dvoboja (prvi profesionalni dvoboje je imel Zavec 1. marca 2003, ko je premagal Madžara Zsol-ta Totha, op. a.). Mislim, da sedaj Dejanu Zavcu v primeru zmage ta dvoboj prinaša uresničitev sanj in možnost še večjih borb v prihodnosti. Sledil bi namreč dvoboj za naslov svetovnega prvaka v velter-ski kategoriji po verziji WBO proti Timothyju Bradleyu. Seveda je v dvoboju proti Keithu Thurmanu kar velik vložek, ampak ne glede na to mislim, da Dejan nekega pretiranega pritiska ne bo čutil in ga je v zadnjih letih v bistvu tudi navajen.«
David Breznik
14 Štajerski
Dejan Zavec - Keith Thurman, 9. 3., New York torek • 5. marca 2013
Ze velikokrat je dokazal svojo človeško in športno veličino«
»
v
Izjave pred dvobojem Dejan Zavec - Keith Thurman v New Yorku:
Sandi Mertelj, direktor Zavoda za šport Ptuj: »Dobro se spomnim prireditve Športnik leta 2011 MO Ptuj, ko je Dejan, tedaj po nesrečnem porazu proti Bertu, samozavestno izjavil, da se bo nekoč še vrnil. Nekateri smo to izjavo vzeli malo bolj za šalo kot zares. A Dejan, ki zagotovo spada med najvztrajnejše športnike sodobnega časa (zato je tudi tako uspešen), je očitno že tedaj vedel, da bo ta čas vseeno prišel in da bo imel vsaj še eno možnost doseči tisto, za kar je vztrajal skozi celotno življenje. V prvem poskusu se mu žal ni izšlo, a vendarle je Dejan bogatejši za to izkušnjo. Drug poskus je pred vrati, tudi mi si seveda želimo končnega uspeha. A zavedajmo se vsi skupaj,
zopet je tu Amerika, nasprotnik mlad, ambiciozen, močan, Dejan bo boksal na 'tujem terenu'. Zato bo potreboval tudi obilo športne sreče. A ne glede na rezultat dvoboja je Dejan že velikokrat dokazal vso svojo veličino, tako z vidika človeka kakor tudi profesionalnega športnika.«
Nani Matjašič, športni direktor BZS: »Vse kar sem doživel z Dejanom je nepozabno. Vedno znova me očarajo njegovi stalni aduti, delo, volja, trud, odnos, disciplina in velika želja, ki mu je nikoli ne zmanjka. Sanje, da bo uspel v Ameriki so pri njemu tako žive, da se mu enostavno morajo izpolniti. Prepričan sem, da se je dobro pripravil in da bo storil vse, da se končno Amerika znajde
pod njegovimi nogami. Toliko samozavesti, kot jo ima sedaj, jo je imel tudi pred odhodom v Južno Afriko, ko je prvič stopil na vrh sveta. Mislim pa, da bo to njegova najtežja borba v karieri. Če bo od samega začetka prevzel pobudo in nasprotniku pokazal, kdo je glavni v ringu, bo zagotovo uspel. Da le ne bi prišlo do kakšne poškodbe, vse ostalo ima Dejan v svojih rokah. Iz srca mu želim, da se tokrat iz Amerike vrne kot zmagovalec.«
Fredi Kmetec, predsednik Športne zveze MO Ptuj: »Dejanu želim, da se mu uresniči velika želja po zmagi na ameriških tleh in da se mu odprejo še kakšna vrata za nove borbe v Ameriki. Verjamem, da bo najboljši slovenski
VULKANIZERSTVO
PRODAJA IN MONTAŽA AlfTOPLAŠČEV POPRAVILO ALUMINIJASTIH PLATIŠČ
Fredi KMETEC s.p.
Podvinci 40, 2250 PTUJ Tel. 02 746 0111, GSM: 041 705 495
boksar nadaljeval z dobrimi rezultati naših športnikov v tej zimi. Vsi bomo navijali in držali pesti za našega Dejana in upam, da se bomo veselili nove zmage.«
Ivan Pučko, nekdanji Dejanov trener: »Najprej moram poudariti, da je Dejan sedaj pred težkim izzivom, ki ga mora na ameriških tleh maksimalno izkoristit. Ta dvoboj in zmaga mu prinaša velik met za nadaljevanje kariere. V vsakem primeru pa je Keith Thurman spoštovanja vreden nasprotnik, ampak jaz se tudi tokrat ne bi toliko ukvarjal s samim nasprotnikom kot pa s samim Dejanom, v katerega popolnoma verjamem, da bo to svojo priložnost maksimalno izkoristil v svoj prid.«
Sašo Pučko, BK Ring:
»Koliko sem lahko videl borbe Keitha Thurmana preko spleta, sem opazil, da boksar hitro napade in ničesar v borbi ne prepušča naključju. Mislim, da bo tempo borbe že od samega začetka zelo strahovit. Po mojem mnenju se bo borba kon-
Foto: Črtomir Goznik
Sandi Mertelj, Nani Matjašič, Fredi Kmetec, Ivan in Sašo Pučko, Stanko Glažar
čala predčasno v korist Dejana Zavca.«
Stanko Glažar, predsednik Sveta zavoda za šport MO Ptuj: »Dejan je izjemen človek in vrhunski športnik, ki je idol marsikateremu najstniku. Malo je ljudi, ki so tako priljubljeni med množicami, kar pa je seveda posledica njegove skromnosti, srčnosti, borbenosti, odkritosti, plemenitosti ... Iz vsega srca mu želim nove zmage, kar pa po moje ne bo tako lahko, saj mu na drugi strani stoji mlad in perspektiven boksar, ki še ni izgubil profesionalnega dvoboja. Upam in prepričan sem, da bo Dejano-va izkušenost premagala mladost in s tem bo svojo kakovost pokazal tudi na področju domovine boksa. Vso srečo.«
David Breznik
Štefan Čelan: »Dejan je človek z velikim Č«
Štefan Čelan, župan mestne občine Ptuj, spada med tiste, ki športu posvečajo posebno pozornost. Tako ne čudi dejstvo, da pozorno spremlja kariero našega najboljšega boksarja vseh časov, Dejana Zavca. Če je le mogoče, se njegovih dvobojev udeleži v živo, sicer pa je praktično po vsakem dvoboju zanj pripravil sprejem. Na teh je večkrat poudaril pomen športa, izpostavil pa je Dejanovo človeško plat in jo postavil za vzgled vsem mladim, ki se podajajo v športne vode.
Kdaj ste se prvič srečali z Dejanom Zavcem?
Štefan Čelan: »Moji prvi spomini na Dejana segajo še v čase, ko je kot golobradi deček hodil na treninge v športno dvorano Mladika, jaz pa na nogometno igrišče.«
Kako se spomnite njegovega edinega dvoboja na Ptuju (leta 2006 v dvorani Center)?
Štefan Čelan: »Ti spomini so še vedno zelo živi, saj sem pri tem dvoboju zelo aktivno sodeloval. Spomnim se prvih pogovorov z Dejanom in Na-nijem Matjašičem, ko sta prišla predstavljat projekt v Mestno hišo. Odkrito priznam, da si takrat nisem znal predstavljati, kako bi lahko tako zahtevno nalogo opravili v našem mestu. Vsi, ki smo bili v dvorani v živo prisotni, pa se bomo tega veličastnega dogodka zagotovo spominjali do konca življenja.«
Kateri dogodek v zvezi z Dejanom se vam je najbolj vtisnil v spomin?
Štefan Čelan: »Spomnim se razgovora s sedaj žal že pokojno legendo ptujskega boksa Albinom Mercem, ki mi je Dejana kot začetnika v ringu prvič predstavil z besedami: 'Poglej si tega siromaka, ta bo nekoč
še velika legenda.' Odkrito povem, da mi njegovi začetni koraki v ringu niso dajali takšnega vtisa. Toda nekje globoko v duši sem čutil, da gre za fanta z izjemno voljo, ki veliko obeta.«
Kako ste doživeli trenutek, ko je v Johannesburgu osvojil naslov svetovnega prvaka?
Štefan Čelan: »Vsi tisti, ki smo mladost preživljali brez
svoje družine, na robu revščine, se zavedamo, kako težko se je prebiti iz takšne situacije. Zato smo še kako ponosni, če je komu izmed nas uspelo stopiti z dna. Zato Dejanov uspeh
v Johannesburgu doživljam kot zmago pravice nad krivico, ki jo doživljajo številni socialno ogroženi mladostniki.«
Kaj je tisto, kar vas pri Dejanu najbolj fascinira?
Štefan Čelan: »Da je vedno bil in je človek z velikim Č.«
Kako je »blagovna znamka Dejan Zavec« pomembna za Ptuj?
Štefan Čelan: »Vsekakor je naše mesto lahko ponosno, da med nami živi človek, ki je s svojo srčnostjo očaral vse Slovenke in Slovence ter številne tujce. Preko njega ljudje zagotovo doživljajo Ptuj kot mesto srčnih in plemenitih ljudi. A je možno še kaj več zapustiti svojemu mestu?«
Kaj pričakujete od dvoboja v New Yorku? Kakšna je vaša napoved?
Štefan Čelan: »Pričakujem, da bodo tokrat zvezde sreče na njegovi strani in da dobi to, kar si takšen človek, kot je Dejan, zasluži. To je pravični dvoboj in pravično zmago.«
Vaše sporočilo Dejanu Zavcu.
Štefan Čelan: »Dragi Dejan! Res je, da se v življenju dobro vedno vrača z dobrim. Ker pa potuješ preko luže, kjer je največja moralna vrednota biti bogat, poti do bogastva pa niso pomembne, ti svetujem, da si tokrat z viteštvom nekoliko bolj skromen.«
UR
Strani 11 - 14
Košarka
Tri dobljene četrtine premalo za zmago
Stran 16
Rokomet
Drava odpihnila Goričane
Stran 16
Rokomet
Ormožani že v sredo na Bonifiki
Stran 16
Odbojka
Do osme zmage v sezoni
Stran 16
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoiúiiajt¿ ßüi
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. slovenska liga, 22. krog
V Velenju najslabsi možni scenarij
Rudar - Aluminij 3:0 (1:0)
STRELCA: 1:0 Eterovič (1.), 2:0 Firer (64.), 3:0 Eterovič (69.)
RUDAR VELENJE: Rozman, Bubalovič (od 77. Ba-karič), Jeseničnik, Rošer, Firer, Črnčič, Jahič (od 77. Podlogar), Kašnik, Bratano-vic (od 66. Rotman), Raduj-ko, Eterovic. Trener: Jernej Javornik
ALUMINIJ: Murko, Hod-žurda, Topolovec, Bingo, Kurež, Bloudek, Ožvald, D. Rešek, Drevenšek, M. Rešek (od 56. Zajc), Črnic (od 65. Jeleč). Trener: Bojan Flis
RDEČA KARTONA: Zajc, Kurež (61., oba Aluminij)
Prvi spomladanski krog je v Velenju postregel z obračunom med ekipama, ki naj bi se po napovedih ob Gorici in Muri borili za obstanek. Prav zaradi tega so si Kidričani želeli ostati neporaženi, a se je za njih obrnilo prav v nasprotno smer. Srečanje so izgubili, ob tem pa ostali brez dveh igralcev, ki sta prejela rdeča kartona.
Domačini so povedli že v prvem pravem napadu: Mate Eterovič je izkoristil napako v obrambi Aluminija in žogo iz bližine po vsega 26 sekundah igre poslal v mrežo - 1:0. Novinec v dresu Rudarja (prej Mura) je tako na najboljši način potrdil upravičenost nakupa. Sledilo je še nekaj polpriložnosti domačinov, za
Foto: Črtomir Goznik
Sandro Bloudek (Aluminij, sivi dres) je v nedeljo odigral sploh prvo prvoligaško srečanje v Sloveniji.
goste pa sta prva zapretila Klemen Bingo in Sandro Bloudek - ta je v nedeljo odigral sploh prvo prvenstveno tekmo v 1. slovenski ligi. Njegov strel je zletel tik mimo gola vratarja Rozmana. Kidričani so nato prevzemali pobudo in imeli žogo več v svoji posesti, v zadnjih minutah prvega dela pa se je ta tehtnica znova nagnila na stran domačinov. Takrat je znova dvakrat zapretil Etero-vič, Murko pa se ni dal presenetiti. V 41. minuti je iz prostega strela poskušal Drevenšek, žoga pa je preletela prečko.
Drugi del srečanja so gostje odprli z jasno namero po izenačenju. Že v 47. minuti bi
PRVALiGA TelekomSIovenije
REZULTATI 22. KROGA: RUDAR - ALUMINIJ 3:0 (1:0);
GORICA - CELJE 0:0: RDEČI KARTON: Ndiaye (v 19. minuti - Gorica); DOMŽALE - LUKA KOPER 1:1 (1:0); STRELCA: Zec 7.; Pučko 66.; MARIBOR - TRIGLAV 4:1 (3:0): STRELCI: Berič 5., Cvijanovič 30., Tavares 38., Milec 48., Burkovič 59. Srečanje MURA 05 - OLIMPIJA je preloženo na 13. marec.
1. MARIBOR	21	1B	3	2	48:15	51
2. OLIMPIJA	21	12	3	B	41:22	3g
3. DOMŽALE	22	11	3	8	2T:22	3B
4. LUKA KOPER	22	g	T	B	2T:24	34
5. CELJE	22	T	g	B	20:20	30
6. TRIGLAV	22	B	B	10	22:2g	24
7. RUDAR	21	B	B	g	21:32	24
8. GORICA	22	B	B	10	28:41	24
9. ALUMINIJ	22	B	3	13	20:3g	21
10. MURA 05	21	5	2	14	28:3g	1T
lahko Kurež dosegel zadetek, a je njegov strel po odlični podaji Denisa Reška zletel mimo gola. Tri minute kasneje je dobro prodiral Črnic, v zaključku akcije pa je Kurež preveč okleval s strelom in priložnost je splavala po vodi. V 56. minuti je trener Flis v igro poslal napadalca Gorazda Zajca, ki naj bi prinesel izenačenje. A omenjeni nogometaš je že nekaj minut kasneje med prerivanjem v borbi za žogo storil prekršek na robu igrišča. V bližini je stal četrti sodnik Roberto Ponis, ki je k sebi poklical glavnega sodnika Damirja Skomino in mu opisal svoje videnje prekrška - udarec s komolcem v obraz. Skomina je Zajcu pokazal rdeči karton, zaradi protesta po tej odločitvi pa je povsem brez potrebe pordečel še Robert Kurež. Četudi sta najprej Zajc in kasneje še Kurež res storila neumnost, pa sta bila dva rdeča kartona vendarle (pre)stroga odločitev sodnikov. Srečanje je bilo v tem trenutku praktično
odločeno, domačini pa so to potrdili v naslednjih desetih minutah, ko so dosegli dva zadetka. Najprej se je med strelce vpisal Ivan Firer (nekdanji igralec Aluminija), kasneje pa je po podaji Jeseničnika svoj drugi gol na tekmi dosegel še Eterovič. Varovanci Jerneja Ja-vornika so do konca tekme še nekajkrat poskušali s streli od daleč, a do spremembe izida ni prišlo.
Kidričani so Mestni stadion ob jezeru v Velenju zapuščali sklonjenih glav, še posebej novinci, ki so prvič okusili slast igranja v 1. SNL: Bloudek, Ožvald in Hodžurda. Bolj vesela je bila kolonija nekdanjih igralcev Aluminija, ki sedaj brani barve Rudarja: Rozman, Kašnik, Firer, Rotman in Črn-čič. Ta se je v četrti tekmi omenjenih tekmecev v tej sezoni veselila prve, a zato toliko slajše zmage. Že v nedeljo čaka Kidričane nova zahtevna naloga: v goste jim prihaja ekipa Gorice.
JM, DB
Danilo Klajnšek
Najboljši strelci: 11 zadetkov: Enis Burkovič (Triglav), Marcos Tavares (Maribor); 9 zadetkov: Robert Kurež (Aluminij), Dejan Žigon (Gorica), Mate Eterovič (Rudar); 8 zadetkov: Goran Cvijanovič (Maribor); 7 zadetkov: Damijan Bohar (Mura 05), Andraž Šporar (Olimpija).
Bojan Flis, trener Aluminija: »Za nas se je tekma pričela tako, kot smo si najmanj želeli: dobili smo zadetek takoj na začetku tekme. Kasneje smo odigrali veliko bolje, le zadnjih deset minut prvega dela je tekmec ponovno prevzel igro v svoje roke. V drugem polčasu smo startali na to, da izenačimo. Videlo se je, da smo prevzemali pobudo in smo igrali dobro. Po tistih dveh izključitvah je bilo jasno, da ne moremo doseči pozitivnega rezultata.«
Jernej Javornik, trener Rudarja: »Prve tekme so vedno nepredvidljive, saj po pripravah ne veš točno, pri čem si. Za nas je bilo najpomembneje, da startamo s pozitivnim rezultatom. To nam je uspelo, čeprav še moramo veliko delati na izboljšanju same igre. Obe ekipi sta bili pod pritiskom, mi smo na srečo prvi zadeli. Po dveh rdečih kartonih smo srečanje mirno pripeljali h koncu.«
Nogomet • 1. SNL
Maribor takoj nakazal svoje želje
S tekmo Gorica - Celje se je začel spomladanski del prvenstva v 1. SNL. Čeprav so Goričani praktično celotno srečanje odigrali z igralcem manj (v 19. minuti je bil izključen Ndiaye), so uspeli ohraniti svojo mrežo nedotaknjeno. Še več: na drugi strani so nekajkrat nevarno zapretili in bi se lahko celo veselili treh točk. Veliko bolj učinkoviti so bili igralci Maribora. Ti so že v 1. krogu jasno pokazali, da upravičeno ciljajo na dvojno krono, na slavje v prvenstvu in Pokalu Slovenije. Tokrat so proti neugodni ekipi Triglava (proti njim so doživeli enega od dveh porazov v letošnji sezoni) dosegli štiri zadetke, zadnjega je prispeval Martin Milec.
V nedeljo sta se v derbiju kroga pomerili ekipi Domžal in Kopra. Prvi so eni od najbolj gostoljubnih domačinov (na svojem stadionu so doživeli kar šest porazov), svoj »sloves« so upravičili tudi tokrat. Čeprav so prvi povedli in so imeli niti igre v svojih rokah, so Koprčanom »pomagali« do izenačitve. Pri izbijanju žoge iz svojega kazenskega prostora je Erik Janža zadel Mateja Pučka, od tega pa se je žoga odbila v gol ... Proti koncu so bili Koprčani celo bližje zmagi, saj so v zadnjih minutah zadeli vratnico (Brečevič). Precej manj gostoljubni so bili Velenjčani, ki so v derbiju spodnega dela lestvice zmagali 3:0, za dodatno slabo voljo v taboru Kidričanov pa sta poskrbela Zajc in Kurež, ki sta prejela rdeča kartona.
JM
Nogomet • NK Zavrč
Zavrč kot Barcelona ...
ZAVRČ - ODRANCI 0:0
ZAVRČ: Fink, Kokol, S. Čeh, Murko, Sambolec, Kuserbanj, A. Čeh, Golubar, Kelenc, Matjašič, Murat. Igrali so še: Buzeti, Saga-din, Avguštin, Dugolin, Kouter, Sreš, Kokot, Gabrovec, Roškar. Trener: Viktor Trenevski
Nogometašem Zavrča se generalka pred nadaljevanjem dru-goligaškega prvenstva ni najbolj posrečila. Že res, da Zavrčani niso prejeli zadetka, toda v fazi napada niso bili pretirano nevarni. Če se malo pošalimo, lahko zapišemo, da je bil Zavrč kot Barcelona, saj so imeli varovanci Viktorja Trenevskega predvsem v drugem delu igre izrazito terensko premoč, toda to jim ni kaj prida pomagalo, saj se je tretjeligaš pogumno branil in upiral ter bil za odtenek nevarnejši. Predvsem v prvem delu, ko je pri Zavrču
nastopila domala najmočnejša postava (igral ni le Benko, ki čuti manjše bolečine v preponi), je bila vodilna drugoligaška ekipa brezidejna in si kake večje priložnosti ni priigrala. Na drugi strani so Prekmurci, v vrstah katerih nastopa nekaj izkušenih nogometašev (Gostan, Jerebic, Matjašec, Dejan Sreš - starejši brat Leona Sreša, nogometaša Zavrča, op. a.), sprožili nekaj strelov od daleč in Fink je moral pokazati kar nekaj svojih sposobnosti. Tudi v nadaljevanju se slika na terenu ni pretirano spremenila: premoč Zavrča je bila še očitnejša, toda poti do vrat Odrancev niso našli. Maloštevilni prezebli gledalci tako niso videli zadetkov, za povečano mero nezadovoljstva pa sta poskrbeli še lažji poškodbi Kelenca in Kokota.
tp
Foto: Črtomir Goznik
Nogometašem Zavrča se generalka pred pričetkom prvenstva v 2. SNL ni najbolje posrečila; z Odranci so le remizirali.
16 Štajerski
Šport
torek • 12. marca 2013
Košarka • 4. SKL vzhod (m)
Tri dobljene četrtine premalo za zmago
Ptuj - Ilirija 54:63
16:15, 11:25, 10:9, 17:14 KK PTUJ: Sevšek, Kotnik A. 9, Brkič, Žnidarič 2, Kramberger, Marin, Holc 11, Kotnik M. 7, Tratnik 8, Vodušek 13, Pleskonič 4. Trener: Matjaž Damiš
Dobrih sto gledalcev si je v športni dvorani Gimnazije Ptuj ogledalo pravi prvenstveni obračun. Spremljali smo hud boj, saj sta bili obe ekipi še v borbi za uvrstitev v končnico tekmovanja. V prvi četrtini sta se ekipi v enakovredni igri izmenjevali v vodstvu. Za domačine je
4. SKL - vzhod (m)			
REZULTATI 14. KROGA: Ptuj - Ili-			
rija 54:63, NONA Lenart		-	Ivančna
Gorica 68:59, Fenomeni			- Ruše
80:71, Posavje Podbočje		-	Posavje
Sevnica 65:49.			
1. RUŠE	14	11	3 25
2. IVANČNA GORICA	14	9	5 23
3. PTUJ	14	8	6 22
4. FENOMENI	14	8	6 22
5. NONA LENART	14	8	6 22
6. ILIRIJA	14	8	6 22
7. POSAVJE SEVNICA	14	3	11 17
8. POSAVJE PODBOČJE	14	1	13 15
sledilo katastrofalnih deset minut, v katerih so si Ljubljančani priigrali odločilno prednost za končno zmago. Glavni faktor za popoln preobrat je bil skok, še posebej dobro so gostje skakali v napadu. S tem so si priigrali možnost dodatnih napadov, iz katerih so dosegli tudi tri trojke. Zadnjo so zadeli prav ob zvoku sirene (40:27). Ptujčani so imeli velike težave v obrambi, škripal pa je tudi met. Zaradi tega so si pred drugim polčasom nabrali velik zaostanek. Tega so s conskim presingom na začetku 2. polčasa znižali, saj gostje kar pet minut niso dosegli koša (42:37). Sledilo je nekaj neodgovornih napadov in Ljubljančani so se preko Smoleta in Cvetkoviča ponovno oddaljili na varno distanco, saj je bil rezultat po treh četrtinah 49:37. V zadnjih desetih minutah je sledil juriš čete Matjaža Damiša. Ob spodbudi gledalcev in fanatični borbenosti Ptujčanov je prednost Ilirije iz minute v minuto kopnela. V napadalnih akcijah sta bila v glavnem uspešna najboljši domači
Rokomet • 2. SRL (m)
Drava odpihnila Goričane
Drava Ptuj - Nova Gorica 44:19 (24:9)
DRAVA PTUJ: Janžekovič 8 (3), Verdenik 4, Požar 4, Reisman 1, Bezjak 2 (2), Maroh 5, Čeh 4, Va-lenko, Sabo 4, Pukšič 4, Lesjak 4, Grm, Žuran 4 (2). Trener: Tomi Ma-tjašič
SEDEMMETROVKE: Drava Ptuj 9 (8), Nova Gorica 4 (4); IZKLJUČITVE: Drava Ptuj 6, Nova Gorica 8 minut
Rokometaši Drave so srečanje z Novogoričani oddelali zelo korektno od začetka do konca, temu primerna je tudi končna razlika, ki je znašala neverjetnih 25 zadetkov. Po dveh nasprotnih napadih Maroha je bilo že v 51. sekundi srečanja 2:0, razlika pa je nato le še vrtoglavo naraščala. Oslabljeni Primorci, ki so na Ptuj prispeli z le sedmimi igralci in vratarjem, niso zmogli slediti tempu in resnemu pristopu ptujskih mla-deničev, zato je bilo srečanje odločeno praktično že v prvih minutah. Modri so z izjemno agresivno obrambo povsem onemogočili goste, vse to pa je omogočalo protinapade, iz katerih so dravaši zadevali kot za stavo. Ptujski strateg Tomi Matjašič je že sredi prvega pol-
2. SRL - moški				
REZULTATI 18.	KROGA		: Drava	
Ptuj - Nova Gorica 44:19, Alples				
Železniki - Arcont Radgona 29:24,				
Pomurje - Col 41:30,		Brežice -		
Loka 2012 27:30, Črnomelj -				Ra-
deče MIK Celje 22:23				
1. LOKA 2012 17	15	1	1	31
2. DRAVA PTUJ 17	14	1	2	29
3. RADEČE MIK CELJE16	12	1	3	25
4. RUDAR 16	11	2	3	24
5. ALPLES ŽELEZNIKI 17	9	2	6	20
6. BREŽICE 16	7	2	7	16
7. MITOL SEŽANA 16	6	2	8	14
8. ARCONT RADGONA 17	6	1	10	13
9. ČRNOMELJ 16	5	0	11	10
10. AJDOVŠČINA 15	4	1	10	9
11. NOVA GORICA 17	4	1	12	9
12. COL 17	3	2	12	8
13. POMURJE 17	3	0	14	6
časa v igro poslal rokometaše, ki igrajo manj, zaupanje pa so vrnili na najboljši možen način. Modri so namreč tudi po menjavah zadržali visok ritem ter polčas končali pri prednosti +15 (24:9).
Najizkušenejša v domači vrsti, Grm in Bezjak, v drugem delu igre sploh nista stopila na parket, ampak sta hranila moči za naslednje pomembnejše preizkušnje. Kljub temu so mladeniči na parketu igrali svojo tekmo. Silovitost je sicer v drugem delu pričakovano nekoliko splahnela, toda s številnimi atraktivnimi akcijami, v katerih je prednjačil predvsem Maroh, so modri gledalce nekajkrat dvignili na noge. V 42. minuti je razlika prvič na srečanju znašala +20 (32:12) in se je do konca le še povečevala. Drava je sicer nastopila nekoliko oslabljena, saj so manjkali Šalamun, Fridrih in vratar Be-denik, ki ga je v vratih uspešno nadomestil trener vratarjev Valenko.
Resen pristop in visoka zmaga sta odlična popotnica pred tremi ključnimi tekmami v tem prvenstvu. Po tednu premora namreč Dravo čakajo odločilne preizkušnje, saj se bodo najprej doma pomerili z vodilno Loko, sledi težko gostovanje v Trbovljah pri Rudarju, serijo pa zaključuje ekipa Radeč, ki bo gostovala na Ptuju.
Tadej Podvršek
Jan Maroh, rokometaš Drave: »Gostom je manjkalo nekaj ključnih igralcev, toda tudi takšne tekme je treba odigrati zbrano. Vsekakor smo se zelo potrudili, da smo naredili tako veliko razliko. V prejšnjih tekmah nismo začeli tako, kot bi morali, danes pa smo bili 'pravi' od začetka do konca. Sedaj nas čakajo tri težke tekme in lepo bi bilo, če bi osvojili vseh šest točk, za kar pa se bomo morali močno potruditi.«
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski košarkarji so redni del prvenstva končali na 3. mestu.
posameznik Sebastjan Holc in Rok Vodušek. Pet minut pred koncem je po košu izpod obroča Voduška na semaforju pisalo 51:50 za goste in takrat so domači navijači mislili, da se bo zgodil popoln preobrat. A se ni, saj sta za Ilirijo ponovno vzela stvari v svoje roke Smole in Cvetkovič, ki sta dala nekaj odločilnih košev. Svoji ekipi sta še pred samim zaključkom tekme priigrala dovolj veliko prednost za miren konec in zasluženo končno zmago.
Statistični pogled na tekmo razkriva, da so bili Ptujčani boljši v treh četrtinah, a so si v drugi dovolili prevelik zaostanek, ki ga do konca tekme niso mogli ujeti. To je bila zadnja tekma KK Ptuj v rednem delu tekmovalne sezone 2012/13. Varovanci Matjaža Damiša so skozi tekme pokazal viden napredek v igri, ob podobnem napredku lahko v prihodnji sezoni računajo na uvrstitev v višji kakovostni razred.
David Breznik
Odbojka • 2. DOL vzhod (ž)
Do osme zmage v sezoni
ŽOK AC Prstec Ptuj - Mislinja 3:0
25:10, 25:18, 25:20
ŽOK AC PRSTEC PTUJ: Vidovič, Mohorko, Intihar, Vahen, T. Miliče-vič, M. Miličevič, Kokol, Stanet, Isla-movič. Trener: Iztok Novak
Ptujske odbojkarice na srečanju z zadnjeuvrščeno ekipo iz Mislinje niso imele težav na poti do nove zmage. Zelo mlade gostje so skozi celotno tekmo naredile preveč osnovnih napak in niso bile dorasle tekmice. Domači klub je stvari takoj postavil na svoje mesto, saj so serija odličnih servisov Sare Vidovič in uspešno izvedeni napadi Vidovičeve, Mohorko-
2. DOL vzhod (ž)				
REZULTATI 16.	KROGA: AC			Pr-
stec Ptuj - Mislinja 3:0, Aliansa II.				
- Kostman Slovenj Gradec 2:3, Be-				
nedikt - Nova KBM Branik			II. 0:3,	
Prevalje - Braslovče 0:3				
1.BRASLOVČE	16	16	0	48
2. KOSTMAN SLOV. GRADEC 16		14	2	40
3. BENEDIKT	16	10	6	30
4. ALIANSA II.	16	9	7	28
5. AC PRSTEC PTUJ	16	8	8	26
6. NOVA KBM BRANIK II.	16	8	8	23
7. PREVALJE	16	6	10	18
8. MURSKA SOBOTA	16	6	10	17
9. SWATY COMET ZREČE	16	3	13	10
10. MISLINJA	16	0	16	0
ve in Vahnove, prinesli visoko zmago (25:10). Trener Iztok Novak je tokrat dal priložnost za igro vsem članicam ekipe, tako da so več kot običajno odigrale Stanetova, Islamovičeva in Kokolova. V ekipi je tokrat izmed prve šesterice manjkala Zajškova, vendar se njena odsotnost tokrat ni bistveno poznala. Rahlo spremenjena postava je tudi v drugem nizu hitro in visoko povedla. Mislinjčanke so še naprej delale veliko napak v igri, precej točk pa je z dobrimi servisi znova priborila Vidovičeva. Tretji del je bil rezultatsko najbolj izenačen, saj so gostje pokazale več borbenosti, domače odbojkarice pa so igrale malce bolj ležerno. Rezultat je bil izenačen še na 16:16, takrat pa sta ptujsko ekipo potegnili naprej izkušeni Vahnova in Vidovičeva, ki sta s servisi in napadalnimi zaključki postavili piko na i k novi, že osmi zmagi. Z njo so trenutno na 5. mestu, z dvema zmagama do konca prvenstva pa bi se lahko povzpele tudi do 4. mesta. Na poti do tega cilja bo ŽOK AC Prstec v soboto ob 18. uri v športni dvorani Gimnazije Ptuj nastopil proti ekipi SwatyComet Zreče, v zadnjem krogu pa bodo Ptujčanke igrale v gosteh proti Prevaljam.
David Breznik
Rokomet • Jeruzalem Ormož
Ze v sredo na Bonifiko
Zaradi nastopa Koprčanov v Pokalu EHF bo ekipa Jeruzalema na Bonifiki v tekmi 22. kroga gostovala že v sredo, 6. marca, ob 19. uri. Za Primorci je naporen mesec februar, kjer so odigrali številne tekme v Evropi, državnem prvenstvu in ob koncu tedna še dve pokalni tekmi proti Celju (poraz po podaljških) in Svišu (visoka zmaga s skoraj rezervno ekipo). Utrujenost pri Cimosu je več kot očitna in bilo bi prav zanimivo videti, kako bi se tekma odvila, če bi bila namesto v Kopru odigrana v Ormožu. V zadnjih dveh domačih tekmah proti Svišu in Izoli so Ormo-žani spomnili, zakaj je Hardek pred leti slovel kot trdnjava. Kljub utrujenosti in manjšem padcu forme so Koprčani proti Jeruzalemu v vlogi absolutnega favorita. Želje Ormožanov v
Kopru sežejo le po dobri predstavi in čim boljšem vtisu. Ob tem bo trener Saša Prapotnik namenil kakšno minuto igranja več kot običajno mladim rokometašem, ki bodo tako imeli priložnost, da zaužijejo nove minute na prvoligaški sceni. Največja nevarnost za gol Jeruzalema bo pretila s strani Deana Bombača, ki je eden najboljših igralcev elitne slovenske lige. Cimos se lahko pohvali tudi z odličnim vratarskim dvojcem Jure Vran - Gorazd Škof, pod vprašajem je nastop najboljšega koprskega strelca Matjaža Brumna in srbskega reprezentanta Nikole Manojlovica. Po rednem delu bo na vrsti Liga za obstanek. Pričetek te je v soboto, 16. marca, ko bo na Hardeku gostovala zasedba Krškega.
ku
Rokomet • ŽRK MT Ptuj:
med tenzorkami odslej Nina Zulič
Rokometašice Mercatorja Tenzorja v zadnjem času tarejo številne težave, o katerih smo že poročali. Predvsem gre za težave s poškodbami: najboljša igralka Stela Mateša ima težave z roko, poškodovana je tudi Tonja Kolednik, tu so še številne odsotnosti zaradi bolezni in službenih obveznosti ... Trener Nikola Bistrovič ima tako resnično dovolj razlogov za skrbi.
Vsaj delno bodo v ekipi Mercatorja Tenzorja pred naslednjimi preizkušnjami skušali težave rešiti z novo okrepitvijo. To je postala slovenska mladinska reprezentantka Nina Zulič, ki sicer brani barve dvakratnega evropskega prvaka Krima Mercatorja, kjer v zadnjem času dobiva vse več priložnosti. Nina lahko igra na vseh zunanjih pozicijah in bi morala biti dodana vrednost ptujski ekipi. Zuličeva, ki obiskuje rokometni oddelek Gimnazije Šiška, bo na Ptuju na posoji igrala do konca sezone.
tp
Nogomet • Prijateljske tekme
NS DRAVA PTUJ - MARLES HIŠE 1:2 (1:1)
NŠ DRAVA PTUJ: Simonič, Fran-gež, Horvat, Nikollaj, Rumež, Lju-bec, Krajnc, Nežmah, Hojnik, Arsič, Antolič. Igrali so še: Klasinc, Pukšič. Letonja, Zagoršek.
Ptujčani so z nepopolno postavo in predvsem brez glavnega trenerja Franca Fridla zaigrali nekoliko slabše od pričakovanj in gostje so srečanje zmagali. V prvem delu smo spremljali dokaj izenačeno igro, v kateri so Ptujčani imeli več žogo v nogah. Za Dravo je izredno lep zadetek iz prostega strela dosegel Antolič, medtem ko je za Pekrčane s strelom od daleč vratarja Simoni-ča presenetil Rodi. V nadaljevanju so Ptujčani še naprej igrali veliko bolj kombinatorno, medtem ko so gostje do priložnosti prihajali iz nasprotnih napadov. Odločilen zadetek za zmago Marles hiš je dal Lenič. Ptujčani so se trudili izenačiti, vendar so si le s težavo ustvarili nekaj polpriložnosti, iz kateri pa niso zadeli.
David Breznik
1A AVTO GEREČJA VAS -TEHNOTIM PESNICA 2:1
(1:1)
STRELCI: 0:1 Cekovski (18.), 1:1 Kmetec (33.), 2:1 Kmetec (58.)
1A AVTO GEREČJA VAS: Gavric, Horvat, Peršon, Lešnik, Koren, Šešo, Kokot, Kaisersberger, Rozman, Leben, Kmetec. Igrali so še: Sagadin, Hertiš, Rajh, Šmigoc. Trener: Ornik Ivan
V dobri, a na trenutke pregrobi nogometni predstavi so nogometaši Gerečje vasi premagali jesenskega prvaka ŠNL, ekipo Tehnotim iz Pesnice. Prvi so povedli gosti, ko je po samostojnem preigravanju Cekovski s približno 16 metrov prema-
gal nemočnega Gavriča. Domačini so izenačili po nesporazumu med Arzenšekom in vratarjem Gluhičem, v prazno mrežo je žogo potisnil Marko Kmetec. Slednji je poskrbel, da je zmaga ostala doma, saj je v samostojnem prodoru premagal vratarja Tehnotima Pesnice.
1A AVTO GEREČJA VAS -APAČE 9:1 (3:1)
STRELCI: 0:1 Rumež (18.), 1:1 Rozman (35. z 11 m), 2:1 Krajnc (40.), 3:1 Hertiš (45.), 4:1 Koren (48.), 5:1 Hertiš (65.), 6:1 Rozman (72.), 8:1 Krajnc (82.), 9:1 Leben (84.), 10:1 Šmigoc (88.)
1A AVTO GEREČJA VAS: Gavrič, Horvat, Peršon, Lončarič, Sagadin, Rajh, Šešo, Krajnc, Rozman, Hertiš, Leben. Igrali so še: Koren, Kokot, Lešnik, Debevec, Šmigoc. Trener: Ivan Ornik.
APAČE: Pišek, Fruk, Dejan Zajc, Ivančič, Tramšek, Širovnik, Princl, Dani Zajc, Rumež, Marzidovšek, Žgeč. Trener: Bojan Bauman
V svojem petem prijateljskem srečanju so nogometaši Gerečje vasi visoko premagali jesenskega prvaka 1. lige MNZ Ptuj, ekipo Apač. Gostje so se domačinom upirali dobrih 20 minut, ko so z evrogo-lom Rumeža tudi povedli, kasneje je do izraza prišla kakovostna in dobra pripravljenost domačinov.
rudar Skale - dornava
9:0 (5:0)
DORNAVA: Maksimovič, M. Ma-lavič, C. Malavič, Pavlec, Skaza, Potrč, Nežmah, Pernat, Milec, Velič-kovič, Cafuta. Nastopila je še Šalamun. Trener: Mitja Sedinšek.
Nogometašice iz Dornave so v Velenju odigrale prvo pripravljalno srečanje. Z istimi tekmicami bodo v nedeljo igrale v Dornavi.
Danilo Klajnšek
torek • 12. marca 2013
Zanimivosti, kronika
ŠtajerskiTEBHlK 17
Na valovih časa
Piše: Dani Zorko • Spet na potepu po Albaniji (8.)
Nazaj
Kot že rečeno, Podgorica name ni napravila nekega posebnega vtisa. Zanimivo pa je dejstvo, da so mi vsi prevozniki potrdili, da med Podgorico in Skadrom res ni nobenega javnega prevoza, pa čeprav sta med sabo oddaljena zgolj 60 kilometrov. Človek kar ne more verjeti, kot da bi šlo za Izrael in Palestino. Za prevoz je mogoče uporabiti zgolj taksi, ki pa mu pošteno dvignejo ceno in potem pol ure porabiš, da jo zbiješ - če pa je kakšen šofer še zategnjen, pa še to ne. Pa naj pač stojijo celi dan tam ...
Ampak meni je ostalo še zgolj dva dni za polet nazaj, pa sem se odločil za isto povratno pot, po kateri sem prišel. Šofer je bil isti in je malo debelo pogledal, drugače pa je bil avtobus prazen in sem se lahko razkomotil. Pa še deževalo je po vseh predpisih, tako da o nekih zunanjih dejavnostih ni bilo niti govora. Po poti se pelješ čez Skadarsko jezero, ki je res ogromno, nato pa se pot med hribi spet počasi spusti k obali in vodi nekaj časa ob morju. V Ulcinju sem moral prestopiti in bolje kot čepeti eno uro na postaji je iti na dobre čevape. In na poti sem srečal koga drugega kot mojega taksista, ki je po stari navadi taval okoli svojega mercedesa, ga malo očistil in očedil, nato pa v njem dremal, dokler ga ni predramila kakšna potencialna stranka. Tokrat se je že od daleč drl 'Slovenac, Slovenac!', da mi je bilo kar nerodno. Seveda sva še udarila debato, ker pa se je vreme malce zjasnilo, se je po-
nudil, da me odpelje še do plaže. Seveda sem ponudbo sprejel in pokazal mi je kos obale, ki ga pri nas ne moreš najti, potem pa še skromno dodal, da je pač to vse. Srečanje sva ovekovečila še s črno kavo iz džezve, nato pa sem moral spet na pot proti Skadru, ki je vodila med revnimi vasicami, na mejnem prehodu z Albanijo pa nam sploh niso pogledali potnih listov. Le neke sumljive škatle si je šofer podajal z mejnimi organi, po stisku rok pa smo odbrzeli naprej.
V	Skadru je seveda spet deževalo, jaz pa sem se na poti ujel z nekim priletnim francoskim parom in s starejšim Američanom Andrewom, Drejčem po domače. Ker še niso bili v Skadru, sem jim natrosil ogromno uporabnih informacij, s katerimi so bili izjemno zadovoljni, tako da so me zvlekli še na eno pijačo.
Bližal se je čas odhoda proti Tirani, ko sem na poti proti zdaj že znamenitemu krožišču zagledal zanimivo pojavo. Proti meni se je peljal kolesar z dvema torbama in z dresom s slovensko zastavo! Opala, hitro se zaderem za njim: »Kaj je zaj, jebela cesta!« Možak je skoraj padel s kolesa od veselja, ko je slišal domačo besedo. Naslednji dan je bila namreč nogometna tekma med Slovenijo in Albanijo in verjeli ali ne, človek je prikolesaril na tekmo iz Slovenije, namestil pa se je v nunskem samostanu. Joj, da nisem imel časa za druženje .
V	Tirani sem bil hitro, namestil pa sem se 'Pri Frediju', kot se
Promocijski plakat nogometne tekme
Foto: Dani Zorko
Mojster na delu
Foto: Dani Zorko
Ena redkih avtobusnih postaj v Albaniji
Foto: Dani Zorko
Ostanki amfiteatra
je reklo. O Tirani ne bi izgubljal besed, zato pa sem se zadnje dopoldne odpravil v Durres, Drač po naše, saj si še ga nisem imel priložnosti ogledati. Kombi je ustavil kar na nekem parkirišču, ogromno ljudi na ulicah pa je dajalo mestu potreben utrip. Drač leži ob morju in je morda Slovencem najbolj znana albanska destinacija, saj ni daleč od Tirane, pa tudi veliko ljudi tu govori nam razumljive jezike. Drač ima dolgo obalo, ki pa je sicer malo izven mesta,
Foto: Dani Zorko
Sakralni objekt v Durresu
tako da malo zaslužijo tudi lokalni prevozniki. Drač je tudi pomembno okno v svet, saj od tu vozijo trajekti v vso Italijo, med drugim tudi v Benetke.
Pot me je vodila proti centru, kjer se nahaja nekaj zgodovinskih podob, kot so deli trdnjave, amfiteater, džamija, ostanki zidov in podobno. Pred trgovskim centrom pa sem ugledal možakarja s poklicem, ki je pri nas že zdavnaj izumrl. Stric je namreč čistil čevlje na ulici in v nekem trenutku je imel kar gnečo. Ha, to bi jaz poskusil. Nekoč prej mi je bilo super všeč, da sem se ustavil pri brivcu, ki je uporabljal še stare, dolge britvice, zato sem se hotel razvajati še tukaj. Pa pogledam moje zdelane gojzarje in sem si razočarano dejal, da s temi čevlji pač ne bom igral gospoda naokrog, saj bi najprej moral stolči z njih kar nekaj blata, preden bi jih dal sploh čistit.
Kaj sem hotel, na cesti sem ustavil prvi kombi in se pognal proti glavnemu mestu. V zadnjem hipu sem si utegnil nabaviti še albansko zastavo. Kdo ve, če ne bodo Albanci prej na svetovnem prvenstvu v nogometu v Braziliji kot mi in takrat bo pač treba za nekoga navijati, mar ne? Kakorkoli že, dobro uro po vzletu sem že čakal na prevoz z Brnika. Na dežju seveda .
Nadaljevanje prihodnjič
Torek, 5. marec Danes goduje Janez.
1512 se je rodil flamski kartograf Gerhard Cremer z latinskim nazivom Gerardus Mercator, utemeljitelj moderne znanstvene kartografije. 1534 je umrl italijanski slikar Corregio, s pravim imenom Antonio Allegri. 1696 se je rodil slikar in grafik Giovanni Battista Tiepolo, zadnji veliki mojster beneške umetnosti.
1827 je umrl francoski astronom in matematik Pierre Simon de Laplace,
ki je postavil domnevo o nastanku osončja.
1870 se je rodila nemška revolucionarka, komunistka Rosa Luxemburg.
1879 se je rodil britanski politik William Beveridge. Naredil je načrt za
socialno zavarovanje, varstvo mater in zdravstveno oskrbo.
1909 se je začel v Zagrebu veleizdajniški proces proti 50 Srbom, ki so bili
obtoženi poskusa strmoglavljenja monarhije.
Sreda, 6. marec
Danes goduje Nika.
Svetovni dan varčevanja z energijo.
1475 se je rodil italijanski veliki umetnik visoke renesanse kipar, slikar, arhitekt in pesnik Michelangelo Buonarroti.
1619 se je rodil v Parizu francoski satirik in dramatik Savinien Cyrano de Bergerac, ki je bil vzor za junake mnogih romantičnih, a nezgodovinskih legend.
1714 se je z mirom v Rastattu končala nasledstvena vojna med Avstrijo in Francijo za dediščino po zadnjem španskem Habsburžanu Karlu II. 1836 je med obleganjem teksaške trdnjave Alamo padel legendarni Davy Crockett.
1853 so prvič izvedli opero Giuseppeja Verdija Traviata. 1882 se je Milan Obrenovic imenoval za srbskega kralja.
1909	se je rodil poljski pesnik, aforist in satirik judovskega rodu Stainslaw Jerzy Lec.
Četrtek, 7. marec Danes goduje Tomaž.
Danes je dan pomorstva.
1274 je umrl v Papeški državi italijanski dominikanski teolog Tomaž Akvin-ski.
1573 so sklenile Benetke s Turki zanje neugoden mir, s katerim so izgubile Ciper ter zelo pomembno gospodarsko in strateško oporišče v Levantu. 1785 se je rodil najznačilnejši predstavnik italijanske romantike, pesnik, dramatik in pisatelj Alessandro Manzoni. 1792 se je rodil britanski astronom John Frederick Herschel.
1830	so ustanovili v Zagrebu Matico ilirsko, najstarejše hrvaško književno društvo.
1850 se je rodil moravski filozof in politik, utemeljitelj češkoslovaške republike in njen prvi predsednik Tomaš Masaryk. 1856 se je rodila italijanska pripovednica Matilde Serao, avtorica pretežno realistično-naturalističnih novel in romanov s primesmi psihoanalize. Petek, 8. marec Danes goduje Janez. Danes je dan žena.
1856 se je rodil italijanski skladatelj Ruggerio Leoncavallo.
1815 so v Ljubljani sklenili, da imenujejo nov drevored po avstrijskem
guvernerju Krištofu Lattermanu.
1894	je avstrijski minister Madeyski obljubil, da bo vlada podprla ustanovitev slovenske gimnazije v Celju.
1895	je bilo v Trnovskem gozdu eno prvih smučarskih tekmovanj v srednji Evropi.
1916 se je utrgal z Mojstrovke snežni plaz in pod seboj pokopal nekaj sto ruskih vojnih ujetnikov, ki so gradili cesto čez 1611 metrov visoki Vršič v Trento.
1928 je izšel v Italiji zakon, ki je prepovedal dajati novorojencem »smešna« imena. Slovenski otroci na Primorskem so odtlej morali imeti italijansko osebno ime. Sobota, 9. marec Danes goduje Frančiška.
1749 se je rodil Honore Gabriel Riqueti grof de Mirabeau, francoski državnik, revolucionar in soustvarjalec deklaracije o človekovih pravicah. 1814 se je rodil ukrajinski pesnik Taras Ševčenko.
1831	so ustanovili v Franciji tujsko legijo.
1842 so premierno izvedli V Milanu Verdijevo opero Nabucco. Zbor sužnjev iz tega dela je kmalu postal neuradna italijanska himna. 1862 je bila med državljansko vojno v ZDA prva bitka med oklepnima ladjama v pomorski zgodovini. Bitka je bila pri Hapton Roadsu. 1918 je stopil na ruska tla pri Murmansku, na skrajnem evropskem severu, prvi angleški vojaški oddelek za intervencijo po revoluciji boljševikov. 1934 se je rodil ruski letalski častnik in vesoljec Jurij Aleksejevič Gagarin. 27. 3. 1968 je blizu Moskve strmoglavil z letalom. Nedelja, 10. marec Danes goduje 40 mučencev.
1762 je začel filozof Voltair kampanjo za versko strpnost in reformo francoskega kazenskega zakonika. 1772 se je rodil nemški pisatelj, filozof Friedrich Schlegel. 1876 je rekel po telefonu Alexander Graham Bell svojemu asistentu: »Mister Watson, pridite sem, rad bi vas videl.« To so bile prve besede prenesene po telefonu.
1892 se je rodil francoski skladatelj Arthur Honegger.
1899 so začeli izdajati v Franciji državna vozniška dovoljenja. Do tedaj je
lahko avtomobil vozil vsak, ki si je to upal.
1910	so na Kitajskem odpravili suženjstvo.
1912 je Sun Jatsen obnovil kitajsko nacionalno ljudsko stranko Kuomintang kot socialno revolucionarno ljudsko stranko. Ponedeljek, 11. marec Danes goduje Krištof.
638 je umrl jeruzalemski patriarh Sofornij.
1544 se je rodil Torquato Tasso, eden največjih italijanskih pesnikov vseh časov (ep Osvobojeni Jeruzalem, pastirska igra Aminta). 1775 je umrl francoski komediograf opat Claude-Henri de Fusee Voise-non, pisec galantnih komedij, zelo priljubljen pri gledalcih. 1806 se je rodil francoski romantični slikar in grafik Louis Baulanger. 1812 je dobilo špansko kraljestvo med vojno za neodvisnost, ki se je začela proti cesarju Francozov Napoleonu I., prvič liberalno ustavo. 1938 so nemške čete v noči na 12. marec prekoračile avstrijsko mejo. Nacistična Nemčija je čez dva dni razglasila priključitev republike Avstrije. 1941 je ameriški kongres sprejel zakon o posojilu in namenu, ki je dal predsedniku države pravico, da vojaški material proda, prenese, zamenja, posodi ali da v zakup vladi tiste države, katere obramba je po predsednikovem mnenju pomembna za varnost ZDA.
18 Štajerski TEDNIK
Nasveti
torek • 12. marca 2013
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Pomlad je na pragu
Zadnji dnevi so nas že priklicali iz toplih bivališč na prosto. Saj smo že komaj čakali, da se lahko vsaj čez dan naužijemo svežega zraka. Naj vas to ne zanese, da bi delo na prostem začeli v polnem zamahu. Žal nas bodo padavine ponovno razjezile konec tega
Foto: Miša Pušenjak
Mnogi že težko gledajo škarje na policah, saj bi bilo treba začeti obrezovanje tako sadnega kakor okrasnega grmičevja. Tam, kjer do grmičkov lahko pridete z utrjenih poti, lahko delo kar pričnete.
Vendar ne pozabite, da ne režemo vedno in na vsak način prav vseh okrasnih rastlin. Nekatere pa seveda redno obrezujemo, da bodo lepše cvetele, to so na primer okrasne jablane, pa tudi češnje. Oboje režemo podobno kakor režemo sadno drevje, le da nas bolj kot rodnost skrbi oblika rastline. Pri jablanah nikoli ne režemo na čepe -odrežemo vejo nekje na sredini.
Najprej moramo poznati principe rezi in kako se rastline na rez odzovejo. Vsaka rez povzroča močnejšo rast in obraščanje. To seveda izkoriščamo pri obrezovanju strogo oblikovanih živih meja. Rastlina se vedno obraste tik pod rezom, tam požene več enoletnih, običajno dokaj močnih poganjkov. Če odrežemo vejo kar na sredini, tako da ostanejo čepi (kratki ostanki veje), potem na tistem mestu zrastejo močni, dolgi enoletni poganjki. Če to naredimo na koncu starejših vej, zraste večje število kratkih, šibkih poganjkov. Zato pri oblikovanju ne režemo na čepe, ampak vedno odrežemo pol centimetra do centimeter za izbrano šibkejšo veje, ki mora rasti v ustrezno smer. Ta smer naj bo seveda tista, kot si mi želimo, da bi bilo drevo ali grm oblikovan. Ta veja bo nato prevzela smer rasti in postala glavna veja. Zato nikakor ne sme rasti v notranjost rastline, ampak navzven iz grma. Krajšamo kar tako, na sredini torej samo žive meje in pa seveda različno oblikovane, ves čas strižene grmičke - topiarije.
Za vrtnice je zdaj sicer še veliko prezgodaj, da bi jih rezali. Zdaj jih osvobodimo samo zimske zaščite s koruznico ali smrečjem, agrokoprena pa
Zdravstveni nasveti
Homeopatija in sezonske bolezni (2)
Smo v času prehladnih obolenj. Kakšna je izbira homeopat-skih zdravil pri nas?
Najpogostejša respiratorna bolezen je prehlad, nato gripa. Pri gripi bolnika povprašamo, od kdaj so se pojavili simptomi (če so se pojavili nenadoma ali počasi), kaj je bil povzročitelj (okužba ali posledica spremembe vremena-mrzlo, vlažno), zanima nas lokalizacija in opis bolečine (glavobol, kje je, bolečina v hrbtenici, kje se širi) ter kaj jo spremlja (spremljajoči znaki, kot so kihanje, kašelj ...). Pomembno je tudi vedeti, kaj stanje izboljša in kaj poslabša. Na osnovi teh

^^^ t M
Na vrtnici poiščite take poganjke.
naj še ostane. Vsekakor pa lahko ob zimski zaščiti sadnega drevja opravite še zaščito vrtnic.
Drugače pa vrtnice režemo na naslednji način. Plezalkam izrežemo stare, odslužene poganjke in izberemo tri do pet močnih, vodilnih poganjkov. Te na vrhu skrajšamo. Te veje nato napeljemo tako, kot si želimo, da bi nam plezalka krasila pergolo, obok, steno ali kar koli smo pač izbrali. Nato vse stranske veje prikrajšamo na čep - pustimo dve do tri očesa. Po cvetenju enkrat cvetočih plezalk cvetove odstranimo a le, če ne naredijo plodov - šipkov. Šipki so namreč tako zelo lepi in ravno tako okras jesenskih in zimskih grmov ple-
zalk, kakor tudi užitni za ptice, ki pozimi iščejo hrano. Večkrat cvetočim plezalkam pa zagotovo sproti odstranjujemo cvetove, saj le tako hitreje ponovno zacvetijo.
Samo pokrovne vrtnice, tiste nizke, plazeče, resnično porežemo kar tako, kot bi kosili z vrtno kosilnico, kar okrajšamo jih. Kljub temu je pri starejših dobro po takem krajšanju še izrezati izrazito stare poganjke.
Čajevke in tudi grmičaste vrtnice režemo tako, da najprej izrežemo stare, zverižene ogrodne veje. Nato izberemo tri do pet močnih, mladih poganjkov, ti bodo ogrodne veje. Ti naj bodo usmerjeni v krog okoli sredine grma seveda, da bomo imeli oblikovan grmiček. Ne smejo se križati med seboj ali kaj podobnega. Nato na vsakem takem poganjku poiščemo očesa, ki gledajo iz grma nekje na višini 20 (za šibke rastline) do 30 cm (močni grmi). Očesa, to so poganjki listov, naj gledajo iz grma zato, ker bo nov poganjek pognal v tisti smeri, v katero gledajo zdaj popki. Če bo popek, oko gledalo iz grma, bodo tudi vsi novi poganjki oblikovali lep, odprt grm, kjer se veje ne bodo križale. Vejo nato odrežemo centimeter nad izbranim očesom, popkom. Poleti redno odstranjujemo odcvetele cvetove, da bodo vrtnice ves čas lepo cvetele.
Odstranjevanje cvetov tudi ne pomeni samo kar tako odlomiti ali odrezati cvet. Tudi tukaj izberemo najbližji list pod odcvetelim cvetom, ki gleda v pravo smer, kamor si želimo, da bi rasel novi poganjek. Ta list naj ima vsaj pet lističev. Nato odrežemo konec vejice s posušenimi cvetovi centimeter nad tem listom.

Foto: Miša Pušenjak Foto: Miša Pušenjak
To ni obrezovanje, to je pohabljanje dreves, pa še učinek je ravno nasproten od želenega - do-sežete močnejšo, hitrejšo rast, če drevo preživi, seveda.
Tudi pri drugih okrasnih grmičkih, ki jih želite samo nekoliko zmanjšati, je treba vedeti, da bo brst, ki ga vidimo in nad katerim odrežemo, prevzel vlogo glavne veje. Zato kljub vsemu izbiramo brste, za katerimi krajšamo. Ti naj gledajo iz grma oziroma v smer, kot si želimo, da bi se grm oblikoval. Vedno, tudi pri vrtnicah, pa pazite, da so vendarle vsi brsti vsaj na približno isti višini, da porežemo rastlino. Samo pri obrezovanju živih meja ne pazimo na to, porežemo jih le v taki obliki, kot si jo želimo.
Opozorila bi tudi, da se žive meje režejo tako, da so spodaj vendarle nekoliko širše kakor zgodaj, to pomeni na trapez. Stranice naj bodo poševne. Tako bodo bolj enakomerno osvetljene in se ne bodo golile. Drugo pravilo živih meja je, da moramo vseeno širino grma in višino obdržati v nekem ravnotežju. To pomeni, da ne smemo grmov striči preozko, če želimo visoko živo mejo.
Spomladi cvetočih grmovnic ne režemo zdaj, porežemo jih šele po cvetenju. Že nastavljene cvetove z rezjo odstranimo. Zato forzicij, španskih bezgov, nepravega jasmina, drenov in medvejk (spirej) ne režemo zdaj. Ko odcvetijo, pa najprej preredčimo, odstranimo zelo stare veje (okoli 25 %). Nato mlajše, čvrste veje porežemo do polovice ali celo za dve tretjini, odvisno od višine, ki si jo želimo. Bolj bomo porezali, višja bo nova rast. Na enak način pa porežemo poleti cvetoče grme, to so metuljniki (budleje), vrtni hibiskusi, latasta hortnezija, vendar to storimo sedaj.
V prejšnjem stavku sem zapisala latasta horten-zija. To so te nove, lepe hortenzije z grozdastimi cvetovi. Starih, navadnih hortenzij, ki so že od nekdaj krasile kmečka dvorišča, ne režemo. Te cvetijo vedno na sredini starih, vsaj dvoletnih vej. Če jih boste zdaj porezali, boste odstranili vse popke za letos. Enako naredi tudi pozeba, zato je treba hortenzije vsaj zdaj, če tega še niste naredili, zaviti v agrokopreno. Seveda pa lahko odstranimo lanske, posušene cvetove.
Mihi Pušenjak
vprašanj si naredimo sliko bolezni in jo primerjamo s sliko zdravila. Izberemo stadij gripe (ali gre za začetno stanje ali je bolezen že napredovala v drug stadij) in spremljamo zdravljenje. Če in ko se simptomi spremenijo, izberemo drugo zdravilo.
Za prvi stadij gripe so najpogosteje uporabljena zdravila Aconitum napelus, Gelsemium in Dulcamara.
Aconitum se uporablja, ko se znaki gripe pojavijo nenadoma, naenkrat! Kot posledica mrzlega in suhega vremena, prisotna je tudi vročina brez potenja. Oseba je zelo žejna in ima željo po mrzli vodi. Aconitum je arvo zdravilo za griao. otitis in bronhitis. Uporabiti ga je treba v 24 urah ao prvih znakih!
Pri Gelsemiumu je oseba
temperatura ter znojenje. Med Bryonio in Rhus toxicodendrum se odločamo glede na to, kaj stanje poboljša oz. poslabša -bolečine v mišicah in sklepih se izboljšajo z gibanjem (Rhus toxi-codendrum) ali pa gibanje bolečine še poslabša (v tem primeru se odločimo za Bryonio)!
Prehlad
Pri invazivni fazi prehlada, ko izcedek iz nosu še ni prisoten, ima pa bolnik povišano temperaturo, izbiramo med zdravili Aconitum napelus (ni potenja, težave nastopijo nenadoma), Belladonna (potenje že nastopi) in Ferum phosporicum. Slednji je tudi zdravilo prvega izbora pri vnetju srednjega ušesa, zlasti pri otrocih. Zanj je značilna srednje povišana temperatura in taka oseba načeloma deluje zdravo, kot da ji nič ne manjka.
Foto: Črtomir Goznik
Smiljana Markež, mag. farm.
Ko nastopi izcedek iz nosu -nahod, izbiramo glede na vrsto izcedka. Pri vodenem izcedku imamo na voljo Allium cepa
-	solze so nepekoče, Euphra-sio - če nosni izcedek ne draži, Arsenicum album - pekoča nosna sluznica, pogosto siljenje na kihanje in nos je neprestano zamašen in Nux vomico - poleg obilnega nosnega izcedka čez dan in zamašenega nosu ponoči je prisotna tudi pekoča bolečina v žrelu.
Ko se izcedek iz nosu zgosti, spremeni barvo in vlečljivost, zdravilo zamenjamo. Pulsatila
-	izcedek iz nosu je gost, a blag, ponoči se zamaši, bolnik ne čuti žeje. Kalii bicromicum- rume-nozelen, gost, lepljiv, podoben medu, ki pogosto teče po notranji strani nosne votline navzdol. Hepar sulphur - rumenozelen izcedek iz nosu z vonjem po siru. Mercurius - zelen gnojen izcedek iz nosu.
Smiljana Markež, mag. farm.
Pomlad je prve spomladanske lepotice že priklicala na plan.
Foto: Miša Pušenjak
zelo izčrpana, utrujena, prisotne so mišične bolečine, posebej v hrbtenici, in glavobol. Oseba ima srednje povišano temperaturo in ni žejna. Bolezen se razvija počasi, pri toplem in vlažnem vremenu.
Za Dulcamaro pa je značilno, da je gripa nastopila kot posledica mrzlega in vlažnega vremena.
Za drugi stadij gripe se uporabljajo Arnica, Belladonna, Bryonia in Rhus toxicodendrum. Arnica se uporablja predvsem pri gastrointestinalni gripi, za Belladono je značilna močna rdečica obraza in zelo povišana temperatura ter znojenje. Med Bryonio in Rhus toxicodendrum se odločamo glede na to, kaj stanje poboljša oz. poslabša -bolečine v mišicah in sklepih se izboljšajo z gibanjem (Rhus toxicodendrum) ali pa gibanje bolečine še poslabša (v tem primeru se odločimo za Bryonio)!
Prehlad
Pri invazivni fazi prehlada, ko izcedek iz nosu še ni prisoten, ima pa bolnik povišano temperaturo, izbiramo med zdravili Aconitum napelus (ni potenja, težave nastopijo nenadoma), Belladonna (potenje že nastopi) in Ferum phosporicum. Slednji je tudi zdravilo prvega izbora pri vnetju srednjega ušesa, zlasti pri otrocih. Zanj je značilna srednje povišana temperatura in taka oseba načeloma deluje zdravo, kot da ji nič ne manjka.
torek • 12. marca 2013
Odraslim prepovedano
Štajerski TEDNIK 9
S svetovne
glasbene
scene
Glasbena revija Billboard je pred dnevi na svoji spletni strani objavila lestvico največjih zaslužkarjev v svetu glasbe v letu 2012. Ze drugo leto zapored je na prvem mestu s 34,6 milijona ameriških dolarjev zaslužka ameriška pevka Madonna. Kraljica pop glasbe je omenjeni uspeh dosegla predvsem s svojo svetovno glasbeno turnejo MDNA, ki ji je prinesla več kot 32 milijonov dolarjev. Turneja MDNA se je z omenjenim zaslužkom uvrstila na 10. mesto najbolj dobičkonosnih turnej vseh časov. Madonna, ki je bila na prvem mestu te lestvice že leta 2008, je edina ženska predstavnica med največjimi glasbenimi zaslužkarji. Drugo mesto je zasedel Bruce Springsteen (33,4 milijona dolarjev). Boss se je leta 1999 ponovno združil z E Street Bandom, kar je bila prava odločitev, saj so bile te turneje najuspešnejše v njegovi karieri. Glavnino zaslužka pa je Springsteenu navrgla turneja, na kateri je
http://www.madonnarama.com/
Madonna
predstavljal svoj zadnji studijski album Wrecking Ball. Na tretje mesto se je uvrstil bivši član legendarne zasedbe Pink Floyd Roger Waters (21 milijonov dolarjev). Na četrtem mestu med najbolje plačanimi glasbeniki najdemo skupino Van Halen, prvo peterico pa zaključuje ameriški country zvezdnik Kenny Chesney.
13. avgusta bo hrvaško prestolnico obiskal britanski superzvezdnik Robbie Williams. Ta ikona pop glasbe se bo na zagrebškem stadionu Maksimir ustavil v sklopu svoje aktualne turneje Take The Crown, na kateri pred-
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	HARLEM SHAKE - BAAUER
2.	THRIFT SHOP - MACKLEMORE & RYAN LEWIS feat. WANZ
3.	WHEN I WAS YOUR MAN - BRUNO MARS
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	ONE WAY OR ANOTHER - ONE DIRECTION
2.	THRIFT SHOP - MACKLEMORE / RYAN LEWIS / WANZ
3.	HARLEM SHAKE - BAAUER
NEMČIJA
1.	SCREAM & SHOUT - WILL I AM FT BRITNEY SPEARS
2.	HALL OF FAME - THE SCRIPT feat. will.i.am
3.	THRIFT SHOP - MACKLEMORE & RYAN LEWIS feat. WANZ
stavlja svoj zadnji istoimenski album. Evropski del turneje bo Williams pričel 14. junija na stadionu Aviva v Dubli-nu, zatem bo nastopil še na številnih drugih evropskih stadionih, ob Zagrebu pa bo najbližje Sloveniji 17. julija, ko bo koncertiral na Dunaju. Za vse tiste, ki imate v načrtu obisk zagrebškega koncerta, še informacija, da se bodo cene vstopnic gibale od slabih 35 evrov pa vse do 160 evrov.
Slavni britanski glasbenik Elton John (rojen kot Reginald Kenneth Dwight) naj bi v septembru izdal svoj nov studijski album z naslovom The Diving Board. To bo že 30. studijski izdelek tega legendarnega pevca, na njem pa bo 13 novih skladb. Producent novega albuma bo T-Bone Burnett, pri snemanju albuma pa so sodelovali še Doyle Bramhall na kitari, Raphael Saadiq na bas kitari, Keefus Ciancia na klaviaturah, Jay Bellerose na bobnih in Jack Ashford na tolkalih. Album The Diving Board bo prvi samostojni album Eltona Johna po albumu The Captain and the Kid iz leta 2006.
Južnokorejska glasbena atrakcija pevec PSY je bil pred dnevi deležen posebne časti,
saj je nastopal na slovesnosti ob inavguraciji prve predsednice v zgodovini Južne Koreje Park Geun-hye. Znani glasbenik je pred več kot 80.000 povabljenci znova navdušil s svojim super hitom Gagnam Style. Tuji mediji pišejo tudi o tem, da PSY nobenemu od predsedniških kandidatov v predvolilni kampanji ni dovolil uporabe omenjene skladbe. Skladba Gagnam Style, pa še naprej ruši rekorde, saj si je videospot za omenjeno skladbo na YouTubu ogledalo že skoraj
1,5 milijarde ljudi.
®@®
Pet let po albumu Dig, Lazarus, Dig!!! se z novim studijskim izdelkom na glasbeno sceno s svojo spremljevalno zasedbo The Bad Seeds vrača legendarni avstralski glasbenik Nick Cave. Novi album nosi naslov Push The Sky Away in je že njihov petnajsti studijski izdelek. Nick Cave je omenjeni album napovedal že v decembru, ko je izšel prvi singel z naslovom We No Who U R. Tako prvi singel kot celotni album je že naletel na številne pozitivne odzive glasbenih kritikov. Za vse ljubitelje tega popularnega pevca pa še dobra novica, tokrat ne bo treba v Zagreb, saj bo Nick Cave skupaj s svojo skupino 25. novembra nastopil celo v
ljubljanski Hali Tivoli.
®®®
Člani izredno priljubljene ameriške indie pop zasedbe Fun so predstavili že tretji singel s svojega aktualnega in zelo uspešnega albuma Some Nights. Skladba nosi naslov Why Am I The One in bo naslednica prvih dveh velikih hitov z omenjenega albuma We Are Young in Carry On. Za skupino, ki jo sestavljajo Nate Ruess, Jack Antanoff in Andrew Dost, je sijajno leto, v katerem so se odlično prodajali, prav tako pa so pobrali nekatere pomembne svetovne glasbene nagrade, med njimi sta tudi dve nagradi grammy za najboljše nove izvaj alce in za skladbo leta (Some Nights).
Janko Bezjak
To je to
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe!
_______________
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
j Ime in priimek:.
I Naslov: _
I
i Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o., Raičeva 6 2250 Ptuj
Znanje 2. del
Vsak človek hoče o tem svetu nekaj pač vedeti. V nas je, da si želimo razlage o vesolju in da si zadajamo vprašanja, kot so kako, kaj in zakaj. S čimer sicer ni nič narobe. Problem nastane, ko ljudje začnejo odgovarjati nanje brez adekvatnega predznanja in brez uporabe primernega orodja. In to orodje je, hočemo ali ne, samo eno - znanost.
Je edini svetovni nazor, edina filozofija, ki se je dokazala kot uspešna pri pojasnjevanju vesolja in vsega v njem. Torej, zakaj ne iskati odgovorov v njej? Zakaj nasedati šarlatanom, teologom, razsvetljencem, avtoritetam in tako naprej? Verjetno zato, ker je znanost svetlobna leta od "enostavnega in intuitivnega". Sicer si niti v sanjah ne predstavljam, da bi kar naenkrat vsi morali postati znanstveniki ter študirati znanost, gre bolj za odnos do le-te ter njeno razumevanje. In sicer v smislu znanstvene pismenosti. Glede na dejstvo, da živimo v svetu, ki je z vseh strani prežet z njo, se mi zdi nujno, da splošna javnost vsaj do neke mere razume, kaj se dogaja in kaj kaj pomeni. Sicer se bojim, da bomo prilezli do točke, kjer bo razkorak med tistimi, ki vedo, in tistimi, ki ne, tako velik, da bo vse skupaj spominjalo na obliko suženjstva. Časi se spreminjajo in besede, kot so na primer močnik, danes pač več niso posebej uporabne. Tu so razne askorbinske kisline, ob kateri pa večina debelo zazija ter strahoma odloži bombone s tem napisom nazaj na polico, ne vedoč, da je to navaden vitamin C.
Kakorkoli, precej optimizma mi vliva dejstvo, da precej mladih znanost in tehnika že zanimata in da ta svet razumejo takšen, kot je. Brez antične navlake pravljic, mitov in legend. Brez anekdot ter mnenj in filozofij avtoritet; pravzaprav brez kakršnegakoli mnenja. Ta z realnostjo namreč nimajo nič skupnega. Ravno zato nisem strašen vernik v novodobno sintagmo odličnosti neštetih mnenj. Glede kakšnih reči že, vendar kar kdorkoli meni o čemerkoli v vesolju, to fizikalnih zakonov ne spremeni.
S tem se sicer ne bi strinjali nekateri filozofi, ki se sprašujejo "kaj pa sploh je resnično", vendar mislim, da temu ne gre pripisovati prevelike teže. Filozofi so namreč tu, da nas zmedejo. Ob zgornjem vprašanju bo filozof postregel z dvournim predavanjem, neštetimi imeni in vsakemu lastni filozofiji ter teoriji, na koncu pa povedal, da je tako ali tako resnično vse in hkrati nič. Kar nam seveda ne pove ničesar, še manj odgovori, a vseeno bodo nekateri navdušeno vzkliknili: »Uau!«
Vendar potrebujemo jih, da postavljajo vprašanja, ki jih znanost potem implementira, mi je nekdo rekel ravno pred kratkim. No ja, kolikor je meni znano, se znanstveniki sami ukvarjajo z nešteto vprašanji in za razliko od vseh ostalih jih večinoma tudi odgovorijo. K takšnim trditvam spada tudi tista o umetnosti in znanosti kot dveh plateh iste medalje. Temu pač ni tako, kakor tudi teologija ni plat te medalje. In čeprav me vrhunska umetnost navdušuje ter filozofija občasno pritegne, to z resničnostjo nima nič. Ta naj se prepusti znanosti, saj je edino okno v njo. Dobro bi bilo, če bi jo ljudje vsaj površno razumeli, saj je le in zgolj tako mogoče razumeti svet. To je realno znanje, ki človeškega duha osvobaja. Neznanje pa povzroča strah in kronično naivnost, vrata pa na stežaj odpira manipulacijam.
Matic Hriberšek
t V
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
1.	BECAUSE WE CAN - BON JOVI
2.	JUST GIVE ME A REASON - PINK
3.	SCREAM & SHOUT - WILL I AM FT BRITNEY SPEARS
4.	STAY - RIHANNA& MIKKY EKKO
5.	CLOWN - EMELI SANDE
6.	IF I LOSE MYSELF - ONEREPUBLICK
7.	MIRACLE - HURTS
8.	STRAY HEART - GREEN DAY
9.	HO HEY - THE LUMINEERS
10.	IT'S TIME - IMAGINE DRAGONS
11.	ONE WAY OR ANOTHER - ONE DIRECTION
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,201043 bo Janko Bezjak
20 Štajerski1TEDNIK
Nasveti, za kratek čas
torek • 12. marca 2013
Kaj bomo danes jedli
^mečka . mešanica 5slkrtanisko klobaso

TOREK
kmečka mešanica s kranjsko klobaso*, jabolčni zavitek SREDA
omaka iz stročjega fižola, hrenovka
ČETRTEK
golaž s polento
PETEK
ocvrte ribe, krompirjeva solata SOBOTA
špageti po bolonjsko, solata NEDELJA
brokolijeva juha, pečena rebra, pražen krompir,
motovilec
PONEDELJEK
gobova juha z ajdovimi žganci, leni kolač z breskvami**
Kmečka mešanica s kranjsko klobaso
Sestavine: 2 kranjski klobasi, 15 dag ješprenja, 15 dag rjavega fižola, 1/2 kg kisle repe, 5 dag masti, 3 dag bele moke, 10 dag čebule, 1 strok česna, sol, mleti poper.
Namočen fižol skuhamo. Repo operemo s hladno vodo (če je prekisla) in jo skupaj z ješprenjem skuhamo. Posebej na masti prepražimo na lističe narezano čebulo, dodamo moko in jo svetlo rumeno prepražimo. Na koncu dodamo sesekljan česen, da zadiši, stresemo na pol odcejeno repo, premešamo in dodamo odcejen kuhan fižol. Gostoto urejamo s fižolovo vodo ali vodo od repe, solimo, še popramo, dobro premešamo in ponudimo s kuhanimi klobasami.
**Leni kolač z breskvami
Sestavine: 1 kg breskev, 8 dl vode, 13 žlic belega zdroba, sladkor po želji (odvisno od sadja), 2 vani-ljeva pudinga, 11 mleka, 1 sladka smetana, čokolada v prahu za posip.
Sadje narežemo na kocke ali krhlje in skuhamo do mehkega, dodamo zdrob in sladkor in kuhamo še nekaj časa, da se zdrob malo razkuha. Vlijemo v pekač. V drugi posodi skuhamo v mleku dva pudinga in ga tudi vlijemo v pekač kot drugo plast. Ko se malo ohladi in strdi, ste-pemo sladko smetano, jo namažemo po pecivu in potre-semo s čokolado v prahu. Čez noč obvezno postavimo v hladilnik!
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Foto: ASV
Smeh ni greh
©©©
MASAŽA
Moški ponudi lastniku nočnega kluba:
»Za tiso evrov mesečno bi masiral vaše plesalke!« »Prav!« je rekel lastnik bara.
»Imate denar s seboj?« ©©©
LOBANJA V muzeju:
»Je to resnično Kleopatrina lobanja?«
»Seveda!« je pritrdil kustos. »Čigava pa je ta mala lobanja poleg nje?«
»Prav tako Kleopatrina, toda še
iz časov, ko je bila majhna!« ©©©
PRESENEČENJE
»Upam, da te ne bom spet
zalotila pri prepisovanju od
sošolca!« je Emilu strogo rekla
učiteljica zemljepisa.
»Jaz tudi!«
©©©
LEPOTILNI SALON
Mira se je vrnila domov precej
pozno in se pohvalila bratu
Igorju:
»Danes sem bila pa v lepotil-nem salonu!«
»Kaj nisi prišla na vrsto?« jo je vprašal bratec.
©©©
SVINJSKA PEČENKA »Natakar, ali je ta pečenka res svinjska?«
»Seveda je, saj je kuharju dvakrat padla na tla.«
ČISTE BRISAČE
Novakovi imajo obisk. V dnevni sobi so sedeli ob kavici, ko je skozi vrata pokukal mali Jure in rekel:
»Mami! V kopalnici so samo čiste brisače! Ali lahko eno
uporabim?«
©©©
KAVA
Mlada ženska se je pritožila doktorju nad moževo impoten-co.
»Tele tablete vam bom dal. Na vsako popito kavo naj vzame te tablete, pa bo pomagalo!« je rekel doktor.
Nekaj dni zatem je doktor srečal žensko na cesti in jo vprašal, ali so tablete pomagale. »Pa še kako! Samo požirek kave je spil, pa je že planil name, mi strgal obleko in sek-sal kot nor!«
»To je pa čudovito!« je bil zadovoljen doktor.
»To vi mislite! V lokalu, kjer sva pila kavo, naju nočejo več videti!«
SESTAVIL
EDI KLASINC
Štajerski TEDNIK
SLIKOVIT TRG NA
KOZJANSKEM
NAČIN DELA, METODA
OSVOBODITEV
NAS PRAVNIK (ANTON)
KREMŽA, POMRDEK
ZGALEC OGLJA
VELIK UGLED, SLOVES
HRVAŠKI POLITIK (IVICA, 1943-2007)
ZLAHTEN
PLIN (SIMBOL Xe)
NAŠ KANTAVTOR SMOLAR
V KAPNIK IZLOČEN APNENEC
OKOVANI ČEVLJI
OD NAPETOSTI ODVISEN UPOR
POHORSKI GRANIT
OSEBNI DOHODEK
RUS. PESNIK (NIKOLAJ)
ZADETEK (ZASTAR.)
NAPRAVA ZA SPODBUJANJE KONJA
KANON
ČRKOPIS IMENOVAN PO GAJU
LATASTA TRAVA
SROBOT (LJUDSKO)
SLAVKO LINIC
TOK ZA PUŠČICE
GOD, GODOVANJE
VIOLINIST OZIM
GOZDNI PTIČ
TONOVSKI NAČIN
ZGORNJI DEL TELESA
VODNA STRUJA
MODEL MAZDE
OZKO OKENCE
NAŠ ŠAHOVSKI VELEMOJSTER MOHR
BALONAR ŠORN
ČLOVEŠKO BLATO
NAŠ KOLESAR (PRIMOZ)
POTREBA
URADNI SPIS
ZUPAN OBČINE KRIZEVCI TUČIČ
ADI SMOLAR
PEVSKI GLAS
UMETNA SNOV ZA IZDELOVANJE LAKOV
PODPISNIK IZJAVE
BARIJ
EDINA HČI
HALOSKA RANO ZOREČA TRTA
NAŠ PSIHOLOG RUS
KANOVO PODROČJE
IZ BESEDE KANTA
NAPAD, NASKOK
IZ BESEDE SAVČENKO
IGRALEC
UGANKARSKI SLOVARČEK: CIBELA = haloška rano zoreča trta, KLORAL = tekočina za izdelavo diditija, MLAČE = naselje pri Ločah pri Poljčanah, NEKRASOV = ruski pesnik (Nikolaj, 1821-1878), OBAL = slovenski kolesar (Primož, 1990-), ROUS = slovenski pravnik in nekdanji mariborski župan (Anton, 1939-), SIGA = v kapnik izločen apnenec, VARISTOR = od napetosti odvisen upor, VEZELA = ljudsko ime za srobot.
■japie 'e^eje 'ieue>| 'O^A 'e|eqp
'e^ujps 'luaie^ap '||J>|e!|od 'sv 'P|bazo 'efnu '|eqo >V 'SJoao 'uepas 'hoj 'jo§| 'ouAopoS '|ni 'is 'e>npe|s 'doj 'eSoflso 'Aosoi>ieN 'epaispod 'gou oipo|/\| 'ubaoi 'aoe||/\| 'se|§o ">|Jsod :ouAejopoA '3>INVZId>1 31 A3HS3d
torek • 12. marca 2013
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBlUK 21
Govori se...
... da se nekateri začudeno sprašujejo, kje je odhajajoči predsednik vlade po vsem tem, kar se mu je zgodilo, še našel toliko dobre volje, kot je je kazal ob obisku kongresa podmladka svoje stranke v stari Poetovioni, saj ga že dolgo nismo videli tako nasmejanega.
... da je ambiciozen predsednik podmladka omenjene stranke baje dobršen del svojih vsestranskih sposobnosti dokazal že v KPŠ.
. da se donedavni prvi mož poetovionskih term, ki je pred kratkim postal prvi človek ljubljanske študentske organizacije, nekaterim resno smili, saj revež verjetno že sedaj razmišlja, kaj bo naredil s 60.000 evri odpravnine, ko ga bodo (tako kot vse druge predsednike pred tem) čez dve leti odstavili.
... da so mnogi veseli, da je poetovionskemu Talijinemu hramu prihajajoča pomlad prinesla razpoke na kamniti ograji nad vhodom in so zaradi tega vhod preusmerili skozi kavarno.
Marsikomu je žal, da tudi nad glavnim vhodom njegove firme ni balkona. Kavarna bi se hitro našla.
. da bi šolarji v neki zelo ljudski šoli telovadbo po zimskih počitnicah baje lahko mirno nadaljevali s tečajem plavanja, saj se je v njihovi telovadnici pojavila voda.
. da se tudi v poetovionskem domu starejših dogaja marsikaj, kar bi utegnilo resneje zanimati kakšnega KPK-jevca. V domskem svetu namreč sedi tudi sin prve
(baje zelo železne) dame tega doma.
... da bi si Šumari težko zamislili slabši start v drugi del žogobr-carskega prvenstva: poraz s tremi goli razlike in dve izključitvi so bile namreč sanje vseh njihovih tekmecev.
Vidi se...
. da so mladi gasilci iz koran-tove dežele na 90. občnem zboru zgovorno pokazali, kaj si ob visokem jubileju najbolj želijo. Le torto si je treba ogledati pozorneje!
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
r
>
Foto: Verena Cehtl
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 11.3.pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Telefonska številka:_
Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v tajništvu Radio-Tednika. Nagrado podarja Založba Oka. Nagrado prejme Katarina Verdenik, Ptuj.
Iskrice
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik. si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Današnjo fotografijo nam je poslala Verena Cehtl s Črešnjevca in bo njej pripisala: »Pošiljam svojo fotografijo vnukinj, ki sta se spraševali, le kaj se tam skriva?«
RADIOPTUJ
89,8*98,2*104,3 www.radio-ptuj.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
2	5					8		
			3	1	8			
	1	6		2		9		4
6	3	5			2			9
	2		6		1		8	
4			9			2	6	7
3		8		9		4	1	
			1	7	6			
		9					2	5
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	V	©©	€€€	GGG
Bik	vvv	©	€€	G
Dvojčka	VV	©©©	€	GGG
Rai	V	©©	€€€	G
Lev	VV	©©©	€	GG
Devica	VVV	©©	€€€	GGG
Tehtnica	VV	©©©	€€	G
Škorpijon	VVV	©	€€€	GG
Strelec	VV	©©	€€€	G
Kozorog	VVV	©©©	€	GG
Vodnar	V	©©	€	GGG
Ribi	VVV	©	€€	GG
(Vir: www.pregovor.com)
»Najbolj uspešen je politik, ki najbolj pogosto reče z močnim glasom tisto, kar vsi mislijo.« Theodore Roosevelt •kifk
»Država je človeška skupnost, ki v mejah ozemlja z uspehom zahteva za svoj račun monopol fizičnega legitimnega nasilja.« Max Weber
•kifk
»Demokracija je predvsem stanje duha.« Pierre Mendes-France
•kifk
»Kompromis je navadno pomenil, da je pol hlebca kruha bolje kot brez kruha. Med modernimi državniki pa je resnično videti, da pomeni, da je pol hlebca bolje kot hlebec.« Gilbert Keith Chesterton •kifk
»V demokraciji je vse dovoljeno, kar ni prepovedano, v diktaturi je prepovedano vse, kar ni dovoljeno.« Žarko Petan
Rebus • Rebus • Rebus
Rešitev rebusa iz prejšnje številke: VERTIKALA
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 5. do 11. marca 2013. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Avtor: Edi Klasinc
22 Štajerski TEDNIK
Od tod in tam, poslovna in druga sporočila
torek • 12. marca 2013
Kidričevo • V Talumu pripravili sprejem za štipendiste
Mlade zanimajo razvoj, inovacije in možnost zaposlitve
Minuli petek so v Talumu pripravili sprejem za kadrovske štipendiste in jim predstavili proces prestrukturiranja, nove programe, izdelke in idejne zasnove ter jih povabili k sodelovanju na natečaju za najbolj izvirne, uporabne in iznajdljive ideje o uporabi aluminija - Aluminij v bivalnem okolju.
Od trenutno 19 kadrovskih štipendistov Taluma se je srečanja, ki so ga pripravili v petek, 1. marca, v upravni zgradbi udeležilo 13 študentov različnih fakultet in smeri. Vodja kadrovske službe Darja Vodu-šek Vtič jim je ob dobrodošlici v kratkem predstavila nekaj najnovejših podatkov o skupini Talum, kjer dajejo vedno večji poudarek inovativnosti in izdelkom z visoko dodano vrednostjo ter seveda kadrovskim štipendijam in vključevanju mladih v poklicno in tehnično izobraževanje. V Talumu je trenutno zaposlenih nekaj čez tisoč delavcev, od njihove proizvodnje pa je neposredno odvisnih prek 3300 ljudi v širšem okolju. In ker se zavedajo odvisnosti od okolja, v katerem delajo in ustvarjajo, dajejo velik poudarek varovanju okolja. Talum je trenutno 14 največji izvoznik v Sloveniji, saj izvaža prek 80 odstotkov svoje proizvodnje, samo lani pa je v državno blagajno prispeval okoli 16 milijonov evrov prispevkov in dajatev.
Po skupnem ogledu krajše-
Foto: M. Ozmec
Talumovi kadrovski štipendisti ob petkovem srečanju s predsednikom uprave Markom Drobničem (v sredini).
ga predstavitvenega filma o Talumu, njegovi proizvodnji in vlogi v širšem okolju, ki so ga posneli v lanskem letu, pa je Talumove štipendiste nagovoril tudi predsednik uprave Mar-
ko Drobnič. Poudaril je, da se v kolektivu, ki so ga zadnje čase precej pomladili, dobro zavedajo, kako pomembno je, da dihajo kot celota. V Talumu, katerega zgodovino je od leta
1954 ustvarjalo že prek 10.000 zaposlenih, se danes zavedajo, da si bodo svojo prihodnost pisali sami, ob tem pa pričakujejo, da jo bodo z njimi delili tudi njihovi štipendisti. Ker je v naši
družbi in državi še vedno premalo vedenja o Talumu, njegovi okoljski ozaveščenosti, se trudijo, da bi tudi to obveščenost izboljšali. Marko Drobnič je štipendistom predstavil tudi Talu-movo proizvodnjo in razvojne načrte, ki so si jih zastavili in ob tem poudaril, da je v strukturi Talumovih produktov že skoraj slaba polovica pretaljenega aluminija, od skupne proizvodnje 140.000 ton aluminija je le še 80.000 ton primarnega aluminija, ki ga proizvedejo v njihovih elektrolizah, preostalih 60.000 ton pa pomeni odkupljen in v različne izdelke pretaljen odpadni aluminij. Vsa njihova prizadevanja so usmerjena v proizvodnjo izdelkov iz aluminija z večjo dodano vrednostjo, tako da je v fazi razvoja že 20 novih produktov iz aluminija. Med smelimi proizvodnimi načrti pa je izpostavil cilj Taluma, da do leta 2015 povečajo proizvodnjo rondelic za 70 odstotkov, kar pomeni 35.000 ton rondelic letno. Poleg ron-delic, ki so namenjene izdelovanju najrazličnejših tub in pločevink ter izparilnikov, pa
je zadnje čase pomembna tudi proizvodnja solarnih absor-berjev iz aluminija. Poleg tega pa načrtujejo tudi pomembno novost na področju gradbeništva in statike, proizvodnjo aluminijeve pene, ki ima odlične mehanske in toplotne lastnosti, proizvodnjo aluminijastih ohišij za LED-svetila, proizvodnjo zbiralnikov hrane s hladnim in toplim predalom, na željo kupcev razvijajo tudi proizvodnjo otroških igral in opreme iz aluminija, povečujejo pa tudi prodajo svojih storitev za tuj trg. Z aktualnimi informacijami na področju razvoja in inovacij v Talumu pa je štipendiste seznanil še mag. Albert Korošec iz skupine strokovnjakov za strateški razvoj Taluma. Mlade študente, ki so pokazali precej zanimanja za razvoj, inovacije ter za možnosti zaposlitve v Talumu pa je povabil, da se jim pridružijo tudi na natečaju za najbolj izvirne, uporabne in izvedljive ideje o uporabi aluminija v bivalnem okolju, ki ga bodo v Talumu izvedli v aprilu, maju in juniju.
M. Ozmec
Ptuj • Gasilski dom bodo ogrevali bistveno ceneje
Svečano zagnali kogeneracijsko napravo na zemeljski plin
V kletnih prostorih gasilskega doma Ptuj so v soboto, 2. marca, takoj po 143. občnem zboru PGD Ptuj svečano zagnali kogeneracijsko napravo za soproizvo-dnjo električne in toplotne energije na zemeljski plin. Z investicijo, ki je veljala 240.000 evrov, bodo bistveno pocenili ogrevanje prostorov gasilskega doma.
Kot je pojasnil predsednik PGD Robert Cvetko, so že zadnjih nekaj let ugotavljali, da je treba za ogrevanje 8000 kvadratnih metrov velikega gasilskega doma v Ptuju zagotavljati zelo veliko finančnih sredstev, saj so v ta namen plačevali letno tudi do 30.000 evrov. Zato so precej časa in energije vložili v razmišljanja o tem, kako te enormne stroške maksimalno zmanjšati. Pomoč so poiskali pri strokovnjakih na tem področju, v podjetju Laibach iz Ljubljane, kjer so pripravili idejno zasnovo in pozneje še projekte za kogene-racijo ali soproizvodnjo toplotne in električne energije na zemeljski plin. Bistvo omenjene naprave je v tem, da s pomočjo zemeljskega plina proizvaja električno energijo, pri čemer s stranskim produktom te proizvodnje, to je s toplo vodo, ogrevajo celotne prostore gasilskega doma.
Pri tem je pomembno, tako pravi Robert Cvetko, da se strošek porabljenega plina pokriva s ceno prodane električne energije za trg, pri čemer bodo z razliko med nabavno in prodajno ceno različnih virov energije že v nekaj letih lahko pokrili strošek celotne investicije. Ta je v tem primeru veljala okoli 240.000 evrov, pri čemer velja poudariti, da gre izključno za lastna sredstva PGD Ptuj. Idejo o nakupu, montaži in zagonu kogeneracijske naprave na zemeljski plin, moči 50 kilovatov, so spoznali za pravo in jo tudi razmeroma hitro realizirali.
Tako so v začetku lanskega leta del svojih aktivnosti usmerili v nabavo in transport mikroturbine znamke Cabstone iz Amerike v Slovenijo ter nato njeno čimprejšnjo namestitev v kletne prostore gasilskega doma. Veliko dela in truda so vložili tudi v izvedbo povezav z obstoječim sistemom ogrevanja objekta ter za priključitev na javno elektro distribucijsko omrežje. Pri tem so bili dokaj uspešni, saj so kogeneracijsko napravo poskusno zagnali že konec novembra lani, veliko dela, truda in dragocenega časa pa so potrebovali za pridobitev vse potrebne dokumentacije za postavitev in zagon te naprave ter predvsem za pridobitev obsežne dokumentacije za prodajo električne energije v javno elektro distribucijsko omrežje. Prav v procesu pridobivanja slednjega pa so spoznali tudi vse zapletene procese in pasti slovenske birokracije, saj so si morali pridobiti neverjetno število raznih odločb in mnenj, podpisati so morali tudi precej pogodb, zaprositi za deklaracijo ipd. A niso obupali, vztrajali so na začrtani poti in pridno pridobivali vse potrebne dokumente, tako da so na zadnji dan letošnjega februarja dočakali tudi ustrezno odločbo, s katero so jim dodelili podporo in zagotovili odkup proizvedene električne energije pa tudi odločbo o obratovanju.
Pomembno pridobitev, novo kogeneracijsko napravo za so-proizvodnjo električne in to-
VSAK ČETRTEK ©B t@. URI
PREDLOGI ZA MESEC MAREC
ILOVElfiMlH [p®[p ? T®[P
T SLOVENSKIH POLK IN VALČKOV
1.CUKI	in MAJCI- Marilyn Monroe
2.	REBEKA DREMEU - Fantje izpod Triglava
3.	DEJAN VUNJAK - Od Murske do Kopra
4.	KALAMARI - Svet brez napake
5.	ZAKA' PA NE - Trese se Slovenija
6.	SWAM - Dihamo za Slovenijo
7.	CHARLIE-Dan ljubezni
Zmagovalec meseca FEBRUARJA: SPEV in MIRAN RUDAN - Neko noč Še eno možnost v MARCU imajo: ČUKI in MAJČI - Marilyn Monroe
1.	VESELE STAJERKE in DOMEN KUMER - Daj pir na hladno
2.	KLATEŽI -Kdor hoče flosar biti
3.	GIANNI & ZIDANIŠKI KVINTET - Lep pozdrav ciao Mateja
4.	VESELI GORENJCI - Naš poštar Peška
5.	ROSA-Ljubim te
6.	PAJDAŠI-Naša godba
7.	MODRIJANI -Kiss me
Zmagovalec meseca FEBRUARJA: GADI - Lahko noč
Še eno možnost v MAJU imajo:VESEI£ ŠTAJERKE in DUMEN KUMER - Daj pir na hladno
-a<---------------------
SLOVENSKIH POP1 7
Glasujem za:_
7 SLOVENSKIH POLK IN VALČKOV
Glasujem za:
Ime in priirnek: _ Nsskrv: _
Foto: M. Ozmec
Kogeneracijsko napravo za soproizvodnjo električne in toplotne energije sta v kletnih prostorih gasilskega doma Ptuj svečano odprla župan M0 Štefan Čelan in predsednik PGD Robert Cvetko.
Tel. steuJEka- _
Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o., p.p. 13. 2288 Hajdina
plotne energije na zemeljski plin, je takoj po sobotnem 143. občnem zboru PGD Ptuj s pritiskom na gumb računalnika svečano zagnal župan mestne občine Ptuj Štefan Čelan ob prisotnosti predsednika PGD Roberta Cvetka in številnih predstavnikov gasilskih društev iz podravske regije ter gostov iz sosednje Hrvaške in Srbije.
M. Ozmec
S P	Televizija
Skupnih Internih Programov
Napovednik, tudi na www.siptv.si
00:00 Video strani 8:00 Kronika Iz občine Destmlk 9:00 Polka in Majolka 10:00 Utrip iz Ormoža 11:00 Video strani 18:00 Ujemi sanje 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Koncert Okteta Destmik 21:20 Gostilna pri Francetu 22:20 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani
00:00 Video strani
8:00 Hajdina - Koncert vokalne skupine Sonus 9:00 Kronika iz občine Hajdina 10:00 Ob vaškem perišču - Vinska gora 1. del 11:00 Oddaja ŠKL 12:00 Video strani
17:00 Izredna seja sveta Markovci - V ŽIVO 18:00 Ob vaškem perišču - Vinska gora 1. del 20:00 Hajdina - Ob kulturnem dnevu 21:00 Hajdina - Iz domače skrinje 22:10 Gostilna pri Francetu 23:10 Video strani
00:00 Video strani
8:00 Ob Kulturnem prazniku na OŠ Domava 9:00 Orfejčkova parada 2011 1. del 10:10 Ljudski pevci se predstavijo 12:00 Video strani
18:00 Veseloigra - Zakonske zdrahe 20:00 Ob kulturnem prazniku na Polenšaku 21:00 Dornava - Iz domače skrinje 22:00 Orfejčkova parada 2011 1. del 23:00 Video strani
Uredništvo: tel.:02 754 00 30
Marketing tel.: 02 780 69 90 www.siptv.si
torek • 5. marca 2013
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 23
Prireditvenik
Torek, 5. marec
17:00 Ormož, Bela dvorana grajske pristave: predstavitev dvojne številke strokovne
publikacije Zgodovinski zapisi Zgodovinskega društva Ormož 18:00 Ptuj, Krščanska adventistična cerkev, Belšakova 71: Rastimo skupaj, Gregor Čušin, monodrama Evangelij po Čušinu
Sreda, 6. marec
16:00 Ormož, Knjižnica F. S. Meška: pravljična ura za otroke z Zdenko Kosi 18:00 Ormož, viteška dvorana gradu: Vlasta Nussdorfer, predstavitev knjige Živi in pusti živeti
18:00 Ptuj, Krščanska adventistična cerkev, Belšakova 71: Rastimo skupaj, predavanje Ksenje Novak Gere, Naravni vrt - nov trend in nova kvaliteta življenja
Četrtek, 7. marec
17:00 Ptuj, Miheličeva galerija: Odeto v pozabo, predavanje dr. Andreja Gasparija,
Dravski mostovi Poetovione: med legijskim taborom in forumom kolonije 17:00 Slovenska Bistrica, učna kuhinja na Kolodvorski ul.: tečaj peke domačega na
roke zmesenega kruha 18:00 Ormož, grajska pristava Bela dvorana: koncert učencev Glasbene šole 18:00 Ptuj, Krščanska adventistična cerkev, Belšakova 71: Rastimo skupaj, predavanje Ksenje Novak Gere, Cvetice iz domačega vrta na jedilni mizi 18:00 Slovenska Bistrica, Knjižnica J. Vošnjaka: predavanje Tonke Božinovič, Ustvarjanje lastne usode in kako okolica bivališča vpliva na naše življenje 19:00 Ptuj, refektorij minoritskega samostana: koncert VIZ Crescendo Bog živi vas, Slovenke ...; 2. glasbeni večer 2012/13 ZGŠ v samostanu sv. Petra in Pavla
Petek, 8. marec
9:30 Ormož, CSO: delavnica ob dnevu žena in druženje z ljudskimi pevci iz Huma
9:00 Maribor, hotel Habakuk: mednarodni simpozij, 90-letnica sanatorija za
pljučne bolezni Ruskega rdečega križa Vurberk, do 19:00 17:00 Ptuj, restavracija Gastro: redni zbor članov PD Ptuj 18:00 Ptuj, Krščanska adventistična cerkev, Belšakova 71: Rastimo skupaj, praktične
delavnice za spodbujanje celovite osebnostne rasti 18:00 Slovenska Bistrica, grad: Fiero Spirito, koncertni večer arij iz oper in operet 18:00 Slovenska Bistrica, Slomškov kulturni dom: 16. gledališki dnevi, območno
srečanje odraslih gledaliških skupin, Nebesa na zemlji, KUD Lojze Avžner Zg. Ložnica
19:00 Oplotnica, dvorana KTC: prireditev ob 8. marcu, Ženski forum Oplotnica 19:00 Ptuj, Minoritska cerkev sv. Petra in Pavla: Viktorinovi večeri, Koncert postnih
pesmi - pesem žalno poje duša moja, Domžalski komorni zbor 19:00 Ptuj, minoritska cerkev: Domžalski komorni zbor pod vodstvom Fernanda
Mejijasa: koncert postnih pesmi Pesem žalno poje duša moja 20:00 Ptuj, DomKULTure, Muzikafe: koncert glasbene skupine Same babe, etno, jazz, blues, rock ...
20:00 Slovenska Bistrica, Dom svobode: gledališka predstava Alenke Tetičkovič Gotovo je, za abonma in izven
Mestni kino Ptuj
Četrtek, 7. marec: 19:00 dokumentarni film Marley
Petek, 8., sobota, 9., in nedelja, 10. marec: 16:00 Pet legend; 18:00 Ljubezen (v petek za gledalke brezplačno); 20:30 Misija Aro
S^ai J AVTOMOBILI P.R.& AVTO FILIPIC Industrijska 9, MARIBOR 02 2283020, 031 658 679
NOVA VOZILA FORD POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD KREDITI NA POLOŽNICE BREZ POLOGA ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE
CENAe OPR.
FORDU Ulllll	2010
FORD FOCUS 5 VRAT TREND. SLO	2009 FORD FOCUS IJi TVVCTTHEND, 5 VMT«UUUICIJA 2012
FORD FESTA1RBVD 1.25,5 VRATjnndja	2011/00
FORD FiSTATM) M, S VRAT	2009
FORD FOCUS KARAVAN 1.61tV	200!
KIA CEH114 5 VRAT, SLO	2001
FORD MONDEO lil TREND, S VRATNO	2005 RENAULT FLUENCE II 16V, 4 VRATA EXPRESSION 2010
MGF CABRI01.1 WC	1991
VW Güll 1.4 CL 5 VRAT, RABBIT, SLO	1991
VW GOLF 1.9 IDI, 3 VRATA	2002
PEUGEOT DOKER 2.5 D KOMBI FDDGON	2001
FORD FESTA TREND 15 VRAT	2010
VW PASSAT 1 JI TDI KARAVAN, SLO	2004
1.990,00	ALU PLAT., KLIMA, MEGLENKE
7.430,00	ALU PIA« KG
12.990,00	N0VIM0DEU(0MUN.nU(n
0.990,00	HOMUNIK. PAKET. IE T.505km
1.990,00	LE 49.594 kmAVT.KUMA..
0.900,00	DOD. 4 ZIMSKE GUME NA PLAT.
5.190,00	1.LAST, POULSBIVJOUIGA
4.590,00	ELPAKF, MEGLENKE, KLIMA
10490,00	TEMPORIAT, PARK SENZORJI
2.990,00	IE130.IMIIgiP01R.SERV.KNJ.
1490,00	1.IAST, SERVO VDAN
3.990,00	LETNE GUME NA PLAT., 2IAST.
2400,00	MOŽNOST ODBITKA DDV
0.990,00	ALU PLAT., MEGL, AVT.KLIMA
5.190,00	UASUEIKNJJIMP.
{rnardeča rdeča
bbačriia streha modra« kov. tango 0raiige kov. srebrna kov. ziato rumena kov. bba
srebrna kov. rdeča
srerrna kov.
Črna
bba
m0re1ld-vi0let kov. modra kov.
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA: www.avto.nat/avtomobilipr
I71I7D A M0J 2013
V J. V Cll ■ ZDRAVNIK Glasujem za:
Mojo družinsko zdravnico ali zdravnika:
Mojo ginekologinjo ali ginekologa: _
Mojo pediatrinjo ali pediatra: _
ime in priimek: _
naslov: _
ZLATI POKROVITELJ AKCIJE:
AdriaticSlovenka P
kraj in poštna številka: telefon: _
obdelave podatkov, raziskave trga, obveščanja o ponudbah, novostih in ugodnostih, ter za pošiljanje drugega reklamnega gradiva. Za namene kontaktiranja posameznik dovoljuje uporabo različnih komunikacijskih kanalov, kot npr.: telefon, osebna pošta, elektronska pošta, mobitel in drugo. Navedene podatke lahko Studio Moderna Storitve d.o.o. obdeluje za lastne potrebe do preklica pisne privolitve posameznika oz. do časa, ko podatki več ne bodo služili svojemu namenu. V času upravljanja osebnih podatkov ima posameznik možnost vpogleda in ažuriranja podatkov v zbirki podatkov, ter lahko od upravljalca zahteva trajno ali začasno prenehanje uporabe njegovih osebnih podatkov. Pogodbeni obdelovalec podatkov za podjetje Studio Moderna Storitve d.o.o. je podjetje Linea Directa d.o.o., Podvine 36, 1410 Zagorje ob Savi. Studio Moderna Storitve d.o.o., Cesta Borisa Kidriča 15, 1410 Zagorje ob Savi
Datum:
Podpis:
Glasovnice pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj d.o.o., Raičeva ul. 6, 2250 Ptuj.
Med vsemi prispelimi glasovnicami, ki smo jih prejeli do 28.2. smo izžrebali glasovalko, ki je prejela tri mesečno naročnino na revijo VIVA.
Nagrado je prejela ga. Ivanka Strmsek, Zg. Jablane 28, 2326 Cirkovce.
Čestitamo.
Naslednjega srečnega glasovalca bomo izžrebali 12. marca.
Mali oglasi
STORITVE
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.
KMETIJSTVO
NESNICE, mlade, cepljene v začetku nesnosti, rjave, po 15. 3., tudi črne in sive, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure, Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora._
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197._
PRODAM drva v hlodih, kamionska dostava. Tel. 041 767 760._
V NAJEM vzamem večjo količino kmetijski površin v okolici Ptuja in Ormoža. Tel. 051 841 607._
KUPIM pajka Sip na dve vreteni, tračni obračalnik SIP 220 in trodelne klinaste brane. Tel. 041 261 676.
NJIVO v velikosti 46 arov v Podvincih v bližin Gajk prodam. Tel. 040 581
270._
PRODAM dva prašiča domače reje, težka 160 in 140 kg. Tel. 040 842 407.
PRODAMO nesnice, rjave, v 19. tednu, tik pred nesnostjo. Naročila sprejemamo po tel. 688 13 81 ali gsm 040 531 246. Rešek, Starše 23. PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visoko kakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Tel. 051 667 170.
DOM STANOVANJE
NA PTUJU v Trubarjevi ulici v pritličju prodam stanovanje, 48 m2, delno opremljeno, ogrevano na plin. Tel.
041 709 445._
NA MIRNI lokaciji na Ptuju prodamo enosobno, 38 m2 veliko opremljeno stanovanje. Tel. 070 853 313.
NEPREMIČNINA
PRODAMO manjše trisobno stanovanje v centru Juršincev, 56 m2, cena po dogovoru. Gsm 041 267 530. PRODAM več apartmanov v velikosti od 40 do 65 m2, otok Murter - Ti-sno, 30 metrov od morja. Cena cca. 2.500 €/m2. Telefon 00385 98 33
61 40._
PRODAM apartman, otok Murter -Tisno, 60,5 m2. Cena 2000 €/m2. Telefon 0038641 604 301._
OPREMLJENO enosobno stanovanje na Ptuju oddam v najem. Gsm 031
654 863._
PRODAM 57 arov gozda v Starošin-cah, cena 3.800 €, ponudbe oddajte na Upravni enoti. Tel. 041 496 336.
ß
PTUJSKA TELEVIZIJA
Torek 5.3. 9:00 Dnevnik TV Marihar - pon. 9:25 Kuhi nji ca - pon. 9:50 Info kanal 0:00 Ptujska kronika - pon, 0:20 Info kanal 1:00 Modro-102. oddaja 11:30 Info kanal 2:00 Ptujska kronika 2:20 Info kanal 3:05 Pomurski tednik-pon. 13:30 Info kanal 15:35 Kuiiinjica 16:00 Ptujska kronika - pon. 16:20 Info kanal
17:00 Sport(no)-14. oddaja- pon. 17:35 Motoscena -17. oddaja - pon. 18:00 Ptujska kronika - pon. 18:20 Info kanal
10:20 Naj smuiiiie 2012/2013 - Celjska koča 10:30 Zemlja in mi-15. oddaja-pon. 20:00 Ptujska kronika-pon. 20i20 Motostana-18. oddaja-pon. 20:45Povabilo na kavo-pon. 21:25 Cista umetnost -16. oddaja - pon. 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:20 Info kanal
Sreda 6.3.
9:00DneunlkTVMaribor-pon. 9:25 Kuftinjica - pon. 9:50 Info kanal 10:00 Ptujska kronika - pon. 10:20 Info kanal 11:00 Modro - pon. 11:30 Info kanal
14:35 Gostilna pr Francet -19. oddaja - pon. 15:35 Kuiiinjica 6:00 Ptujska kronika-pon. 6:20 Info kanal
7:10 Cista umetnost-17. oddaja 17:30 Samoa- zibelka Polinezije 13:00 Povabilo na kavo-pon. 13:40 Info kanal 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Cista umetnost -17. oddaja - pen. 20:40 Motoscena-18. oddaja-pon. 21:05 Povabilo na kan - pon. 21:45 RegiTV Goriinica 22:45 info kanal _™
PROGRAMSKA SHEMA ReTV Četrtek 7.3.
9:00 Dnevnik TV Maribor-pon. 9:25 Kuhinjica-pon. 9:50 Info kanal 10:20 Modro - pon. 10:50 Info kanal 2:00 Ptujska kronika 2:20 Povabilo na kavo-pon. 3:00 Info kanal 15:30 Kuhinjica 6:00 Ptujska kronika - pon. 6:20 Info kanal 8:00 Ptujska kronika - pon. 18:20 Sport(no)-14. oddaja -pon. 18:50 Info kanal
10:50 NaismuiiSEe 2012/2013-
Ceyskako£a-pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. """""—- pon.
" pon.
Ilv._______. oddaja-pon.
22:00 Ptujska kronika - pon. 22:20 Info kanal
ZAHVALA
ob smrti
Marije Matijaško
RAIČEVA 4, PTUJ
Ob izgubi drage name, žene in mame iskrena hvala vsem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih.
Žalujoči: mož Drago, hčerka Katarina in sin Jure Matijaško
V SPOMIN
Minilo je eno leto, odkar smo se poslovili od drage žene, mame, omice in pra-omice
Marije Svenšek
rojene 31. 8. 1940, umrle 4. 3. 2012
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu.
Hčerka Zdenka
Kako boli in duša trpi, ko od bolezni in žalosti usihajo življenjske moči.
Skozi življenje boriti si se znal, a v tihem zimskem jutru si zaspal.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega očeta, tasta, dedka, pradedka, brata in strica
Janeza Zafošnika
IZ PLETERIJ 68
V težkih trenutkih našega življenja nas tolaži misel, da ni bil cenjen in spoštovan le med nami, ampak tudi med sorodniki, sosedi, vaščani in vsemi vami, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste darovali za svete maše, za cerkvene potrebe, sveče, cvetje ter za vsa izrečena sožalja. Še enkrat iskrena hvala vsem, posebej še gospodu župniku, cerkvenim pevcem, govornici-molivki, zastavonošem, godbeniku in pogrebnemu podjetju Mir.
Žalujoči: sinova Anton in Janez z družino ter hčerki Rozika in Marija z družinama
Na Ptuju prodamo zazidljivo
zemljišče v Obrtni coni Rogoznica v izmeri 5590 m2. Možen je tudi odkup polovico parcele v izmeri cca. 2200 m2. Zainteresirani pokličite na tel. Št.: 031-689 218. __ Milan Murko s.p., Špindlerjeva ulica 27, 2250 Ptuj
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
k ZJUTRAJ DO 8. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URI
na tel. Številkah (samo za male oglase) OZ 749-34-1D ali 02 749-34-37, fala 749-34-35 ali elektronski naslov justina.lah@>radia-tadnik.si. za večje objave prediodno pokliCtte.
Naročite
Štajers,
z brezplačno prilogo

Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
SSL
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCU.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Hajdina • Očitki o zlorabi položaja vodstva OŠ Hajdina in župana
Anonimka poziva k odstopu celotne občinske garniture
Na naslove nekaterih novinarjev, Inšpektorata za šolstvo, Ministrstva za šolstvo in protikorupcijsko komisijo je v zadnjih februarskih dneh prišlo anonimno pismo o zlorabi položajev ravnateljice OŠ Hajdina Vesne Mesaric Lorber in župana občine Hajdina Stanka Glažarja, ki pa osebno tega anonimnega pisma ni dobil. V njem je zapisano, da se vrsto let in vse pogosteje dogajajo čudne in sumljive poteze ravnateljice OŠ Hajdina.
ca iz Skorbe in Ivana Pučnika iz Slovenske Bistrice ne bi bilo občine Hajdina. Kot občan ne prenese dejstva prezadolžitve občine. Z vsemi sredstvi se bo boril proti občinski politiki, ki vodi k prezadolževanju. Predlaga pa tudi, da občina začne zaračunavati nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča na vseh nepremičninah v občim Hajdina, skladno s t. i. ustavnim določilom enakosti pred zakonom.
MG
V anonimnem pismu med drugim piše:
»Hčerka lokalnega politika je učenka petega razreda OŠ Hajdina z odločbo. Za reševanje tega primera se je LS odločila, da financira učitelja za pol delovnega časa. Gre tudi za to, da so otroci v 5. a-razre-du drugače tretirani in imajo dve učiteljici. Torej, en razred poučuje vse predmete ena učiteljica, drugega dve, ki imata sila različen kriterij. Tudi strošek šole v naravi je v celoti na ramenih staršev. Kljub znižanju normativov so vsi učitelji ostali na šoli, tudi z umetno ustvarjenimi razredi, tako je bilo tudi minulo šolsko leto. Na koncu šolskega leta je bilo javno povedano, kdo je zaostal oziroma kdo ni izdelal razreda. Na vse presenečenje vseh, predvsem pa nas staršev, so se ti otroci pojavili v višjih razredih, samo da so obdržali delovna mesta. Sprašujemo se, kje je strokovna delavka, da dopušča take stvari in še večje zniževanje kakovosti življenja že tako siromašnim učencem in staršem. Če že ne po strokovni plati, bi lahko to ravnanje preprečila po človeški plati. Mati samohranilka, brez dohodkov, se je preselila v Poljčane in na željo učiteljev OŠ Hajdina vsak dan vozi otroke v šolo in v vrtec na Hajdino, kjer jih počaka pred šolo. Torej opravlja delo na željo učiteljev in strokovnih delavcev OŠ Hajdina. Tudi na tak način so obdržali svoja delovna mesta.
Zelo pomembno je, da nismo izobraženi, pa to razumemo, zaradi tega pa ne razumemo visoko izobraženih veljakov v lokalni skupnosti, da bi pokazali vsaj malo razumevanja in bi razbremenili po zakonu tiste, ki še delajo. Ne razumemo tudi načina učiteljic, da učence z odločbo javno pred razredi hvalijo, da so najboljši in primer ostalim učencem, ki morajo za odlično oceno narediti veliko več. Seveda, kakor pravijo, vse to zaradi svetle prihodnosti za vse nas.«
Avtorji anonimnega pisma se bojijo javno izpostaviti, ker se bojijo maščevanja učiteljev OŠ Hajdina nad otroki, katerih starši so, zatrjujejo pa, da ne gre za nobene izmišljene zgodbe. Gre za to, da si večina učiteljic dovoljuje veliko stvari, ki niso v kontekstu njihovega poslanstva. Ugotavljajo pa tudi, da je učitelj lahko vsak, ki ima za to pet minut časa. Vprašanje se postavlja, ali so njihove diplome res pridobljene na pošten način ali pa so si jih samo kupili kot večina naših politikov v Sloveniji.
Vrata šole vedno odprta za konstruktiven dialog
Hajdinski župan Stanislav Glažar, ki so ga tako kot ravnateljico osumili zlorabe položaja, je dejal, da gre za lažne in zlonamerne obtožbe, ki jih odločno zavrača. Lokalna skupnost šoli zagotavlja vse obveznosti, ki so opredeljene z zakonodajo, in tudi nekaj nadstandardnih storitev. Na občini doslej niso bili seznanjenimi z nobenimi nepravilnostmi, ki naj bi se dogajale na šoli, tudi od staršev ni bilo tovrstnih sporočil. Sicer pa za strokovni del vzgojno-izo-braževalnega programa skrbi pristojno ministrstvo.
Ravnateljica OŠ Hajdina Vesna Mesarič Lorber odgovarja, da so vse obtožbe, kritike in celo izmišljene izjave, ki se nanašajo na OŠ Hajdina in njene zaposlene v tej ano-nimki, neupravičene in jih v celoti zavračajo. »Šola deluje v skladu z veljavno zakonodajo. Očitki o čudnih in sumljivih potezah so neutemeljeni. Anonimno pismo je bilo poslano tudi na Inšpektorat za šolstvo, ki nas je pozval k pisnemu pojasnilu. Vsa pisna pojasnila in dokazila mu bomo posredovali in Inšpektorat bo anonimnim staršem zadeve pojasnil.
Sicer pa imamo na OŠ Hajdina vedno odprta vrata in posluh za iskrene in konstruktivne pogovore s starši. V našem poslanstvu smo zapisali, da sodelovanje gradimo na dobrih medsebojnih odnosih, zaupanju in spoštovanju, zato se staršem ni treba bati maščevanja učiteljev nad otroki, če bodo izrazili svoje mnenje. Vljudno jih vabimo na pogovor, saj bomo le tako lahko največ naredili za naše otroke, ki jim tako starši kot učitelji pa tudi lokalna skupnost želimo le najboljše.«
V času, ko je prišlo v javnost to anonimno pismo staršev, se je z javnim pismom oglasil Radovan Korošec z Zgornje Hajdine 57. V njem je podal pobudo za predčasne volitve in posredno za takojšen odstop hajdinskega župana, občinskega sveta, nadzornega odbora ter vseh drugih odborov in drugih nosilcev javnih pooblastil v občini Hajdina. Radovan Korošec je v svoji pobudi tudi zapisal, da je bil član projektne skupine za ustanovitev občine Hajdina, brez njegovega angažiranja ter angažiranja Ivana Vogrin-
Foto: Črtomir Goznik
V OŠ Hajdina obtožbe iz anonimke zavračajo.
Napoved vremena za Slovenijo
Če je v sušcu zemlja preveč pila, "4/11 bo poleti manj dobila.
Danes bo dopoldne jasno, zjutraj bo po nekaterih kotlinah megla. Popoldne se bo od zahoda navlekla koprenasta oblačnost, začel bo pihati jugozahodnik. Zvečer in v noči na sredo se bo oblačnost postopno zgostila. Najnižje jutranje temperature bodo od -8 do -2, najvišje dnevne od 8 do 15 stopinj C.
V sredo bo v vzhodnih krajih še večinoma sončno. Drugod bo oblačno, občasno bo rahlo deževalo, pogosteje v hribovitih krajih zahodne Slovenije. Pihal bo jugozahodnik. V četrtek bo oblačno, predvsem v zahodni in osrednji Sloveniji bo občasno deževalo.
Osebna kronika
Rojstva: Olga Babšek, Ptujska Gora 93 a, Ptujska Gora - deček Tim; Maja Kelc, Turški Vrh 70 b, Zavrč - deklica Meta; Teja Blaž, Grajenščak 21, Ptuj - deklica Lia; Patricia Hvalec, Dvorjane 20, Sp. Duplek - deček Gabriel; Sonja Krabonja, Lešnica 31, Ormož -deklica Ajda; Sandra Kukovec, Bodkovci 8, Juršinci - deček Anže; Tina Mesarec, Kardeljeva c. 62, Maribor - dečka Jaka in Gašper; Janja Potočnik, Dolič 1 a, Destrnik
-	deček Noah; Brojaj Gjevrije, Žabjak 48 a, Ptuj - deček; Alenka Kostrevc, Krčevina pri Vurbergu 159 g, Ptuj - deček Martin: Bojana Šuman, Gorišnica 172, Gorišnica,
-	deklica Nika; Janja Radaš, Draženci 55 a, Hajdina - deček Maks; Vesna Jeseničnik, Trnovci 32, Sv. Tomaž - deček Nik; Jasna Hameršak, Brezovec 39, Cirku-lane - deklica Eva; Lilijana Del Bi-anchi, Potrčeva c. 15, Ptuj - deček Marcel; Rebeka Vrtič Pal, Mejna c. 9, Ptuj - deklica Gloria; Milena Školiber, Strezetina 24 a, Ivanjkovci - deček Anej; Glorija Petrovič, Ul. 25. maja 8, Ptuj - deklica Ema; Tina Kajzer Hameršak, Cirkulane 32, Cirkulane - deklica Zarja; Suzana Verdenik, Trnovska vas 39 d, Trnovska vas - deklica Teja. Umrli so: Martin Meznarič, Mark-ovci 67 c, roj. 1964 - umrl 17. februarja 2013; Jožef Vidovič, Draženci 39 a, roj. 1937 - umrl 18. februarja 2013; Marija Lah, roj. Kotnik, Mihovci pri Veliki Nedelji 63, roj. 1935 - umrla 25. februarja 2013; Kristina Sever, roj. Posavec, Hajndl 23, roj. 1932 -umrla 23. februarja 2013; Jožefa Marija Bombek, roj. Žuran, Lešnica 20, roj. 1930 - umrla de 24. februarja 2013; Katarina Mohorko, roj. Kramberger, Krčevina pri Vurbergu 101, roj. 1922 - umrla 22. februarja 2013; Alojzija Metličar, roj. Ritonja, Ivanjkovci 44, roj. 1942
-	umrla 25. februarja 2013; Jožef Svenšek, Ptuj, Zagrebška cesta 49, roj. 1934 - umrl 23. februarja 2013; Marija Čeh, roj. Hojnik, Spuhlja 143, roj. 1925 - umrla 23. februarja 2013; Sandi Drevenšek, Sedlašek 66, roj. 1986 - umrl 25. februarja 2013; Konrad Kostan-jevec, Bukovci 7, roj. 1935 - umrl 26. februarja 2013; Frančiška Lovrec, roj. Koželj, Zagorci 26, roj. 1932 -umrla 25. februarja 2013; Andreja Zajšek, Osojnikova cesta 26, Ptuj, roj. 1985 - umrla 20. februarja 2013; Ana Jernejšek, roj. Jernejšek, Dragonja vas 16, roj. 1952 - umrla 23. februarja 2013; Anton Peršuh, Kungota pri Ptuju 142, roj. 1944 - umrl 27. februarja 2013.
Essayas«]
DAN
DATUM
URA (od-do)
KRAJ
- LOKACIJA
poned. 11.03.2013 08.00-11.00	Lovrenc na D. polju - društvo upokojencev
12.00-14.00 Apače -Gasilski dom _14.30 -16.30_Gerečja vas_- Gasilski dom_
torek
12.03.2013
08.00-11.00 12.00 -14.00
Cirkulane Stojnci
-	Bar Marinka
-	Gasilski dom
sreda
13.03.2013
08.00-11.00 12.00 -14.00 14.30-16.30
Gabrnik Lasigovci Polenšak
-	trgovina Hrga
-	kmetija Kukovec -gostilna Šegula
četrtek
14.03.2013
08.00-12.00 13.00-15.00 15.30 -17.00
Majšperk Stoperce Njive rce
-gostilna Dolinca -gostilna Lituž - kmetija Podgoršek
DúaítetMM]
s sklepanjem zavarovanj Zavarovalnice Maribor, Triglav, Adriatic Slovenica, Generali, Grawe, ERGO in Porsche Versicherung ter registracijo.
Izvajali se bodo po razporedu
Vsi traktorji in traktorski priklopniki lahko ' opravijo tehnični pregled z zavarovanjem in registracijo tudi do 30 dni pred potekom, brez dodatnega stroška oz. oškodovanja za dneve veljavnosti registracije.
V skladu z Zakonom o motornih vozilih mora lastnik vozila, ki nima veljavnega vozniškega dovoljnja ustrezne kategorije, določiti uporabnika vozila, ki se vpiše v prometno dovoljenje.
MSHZZMGC^
GMEBSílOGS WMmmm
Dominko d.o.o. TEHNIČNI PREGLEDI,
Zadružni trg 8,2251 PTUJ, TEL.: 02 / 788 11 75
petek	15.03.2013
sobota	16.03.2013
poned.	18.03.2013
torek	19.03.2013
08.00-12.00 13.00-16.00
Mihovce Jablane
-	avtoservis Dobič
-	kmečki turizem Medved
08.00-11.00 12.00 -14.00
Zagorci Juršinci
-	Gasilski dom Grabšinski breg
-	avtoservis Žajdela _
08.00-10.00 Grajena -Gasilski dom 11.00-12.00 Drstelja - kmečki turizem Lacko 13.00 -14.30_Janežovci_- okrepčevalnica pri Mici
I I
08.00-11.00 12.00 -14.00 14.30 -16.00
Zamušani Leskovec Videm
-	Guma bar
-	pri pokopališču
-	market Žerak
sreda
20.03.2013
08.00-11.00 12.00 -14.00 14.30 -16.00
Zetale
Podlehnik
Jurovci
-	kmetijska zadruga
-	kmetijska zadruga
-	avtoelektrika Bračič
četrtek
21.03.2013
08.00-11.00 12.00 -14.00 14.30-16.30
Gajevci
Nova vas pri M. Zg. Hajdina
-trgovina Vrtnica
-	servis Kekec
-	pri pokopališču
J
petek
22.03.2013
08.00-11.00 12.00-14.00 14.30-16.30
Dornava
Moškanjci
Vitomarci
-	kmetijska zadruga
-	bencinski servis Žiher
-	kmetijska zadruga
sobota
23.03.2013
09.00-11.00 12.00-14.00
Bolehnečici Mala nedelja
- Servis kmetijske tehnike Šijanec -gostilna Slekovec
poned.
25.03.2013
09.00-11.00 12.00-14.00
Slaptinci Dragotinci
-	kmetija Černel, Slaptinci 18
-	Gasilski dom
ečl
torek
26.03.2013
09.00-11.00 12.00-13.00 13.30-14.30
Negova
Grabonoš
Smolinci
-	Gasilski dom
-	Gasilski dom
-	trgovina Ploj
sreda
27.03.2013
09.00-11.00 12.00-14.00
Precetinci Savci_
-zbiralnica mleka Nemec -deponija Žemljic_
i