St. 13.
V Gorici, 30. marcija 1877
„SoSa" izhaja vsak Letvrtek In velja
s poSto prejemana ali v Gorici na dom
poiiljana:
Vse leto.....t 4.50
Pol leta ....'.„ 2.30 Cetvrt leta . . . . „ 1.20 Pri oznanilih in prav tako pri ,.po-
tlanieah" se placuje za navadno tristop-
no vrsto:
8 kr. de se tiska 1 krat
7   „   „   „     „   2   „   .....
~".........»"„"„"„"   „   2   »
Za vece cVke po progloru.
Posamezuft Stevilk* g« dobivajo p« 10 soldov t Gorici v tobakarnici t jo-sposki ulici blizo „treh kron". — t Trstu t tobakarnici „Via dtlla ca-serma 60".
Narocnina in dopisi naj s» blag«-roljno pogiljajo pod naslovom: Viktor Dolenec y Gorici. — Rokopisi se nt vracajo; dopisi naj se blagovoljno fran-kujejo. — Delalcera in drugim nepra-moznim se uarocmna zni2a, akose ogla* se pri urednifctv*.
(iiasUo slovenskcga politieiiega dnistva gori&kcga za brambo narodiiih pravic.
Zapisnik
oM. zbora po], druStva „SlogaM pri Rcbku dne IS. marcija  1877.
(Dalje.)
0 drugi tofki dnevnega reda: „Na kak nacin bi sevmogli znizati davki" go-vori g. Franjo Lcban iz C'ernic blizo slodeoe: Uze inno^o lot tozijo nasi posestniki coz slabe lotine in o vedno vcfum zadnlzenji in vendar si lie vodo na nikak naeni pomagati. la da so zares kmotjopo (io-ri&kpm, Vipavskem in tudi po Krasu vslod bolezni tor-te, sviloprojk in krompirja zalezli v slabo stnnje, toga pac" no more rnlico tujiti. Pa ne lc sasno U\ bolezni so krive, da se ubodtvo vedno bolj siri, ampnk iiuaino so druzega sovrazuiku, kuteri nam na Gori-Skeiu, Vipavskem, na Krasu in posebno nam probi-valocm pod Cavnom od Solkaua do Ajdovsoino uze 2«4ta vse pridelko, uriifrije, in ta je stra^itiska biirja. Mej tem ko s»t» pa laliko porvih bolezni nhvnnijonuK iin moromo tega .sovrazuika obraniti so. Da. nij ga lofu, da no bi nam burja, ce no popolnem unii'iJa, vsaj mm'no po>kodovala iia&f, pridelke tako, da so v najboljsih letinah smemo mi Podcavenri ponaSati lc s srednjo lotino.
Marsikedo bi nam utognil ofitati, zakaj no za-gajamo .^adnoga drevja, saj si dan ditues marsikatora oboina s prodajo sadja jako innogo onomoro. — Kaj bomo sadili hadno drevjc, ce nam burja najpivje ravno sad no drevjo uniti, vslod Cesar laliko z gotovostjo reticrao, da bi bil ves oas, katrrega bi pmabili z u-kvaro se sadjerejo, popolnem zgubijon. Co so tedaj uze iiajboljsc letine pri nas revno, laliko si misli vsa-kdo, kake morojo biti &c—lc slabe.
In pri vsem tern se nam povisujejo dircktni davki, nam narasfajo priklade dozelncga odbora, ob-t'in in cestnoga odbora in bolnisnicni stroski. In od kod naj si vzame naS kmet za vsa ta placevanja po-trebnoga denarja ? Zadolzevati se mora in c:e pojdc §e dolgo fasa tako naprej, morajo priti vsi nasi kme-tje na berasko pahco. Zarad toga mi>lim, da jo skrajni Cas, da skorbe nasi pot-lanci in da dolajo na to, da se one postave. vslod katcrih nam naraS6ijo priklade, t:e ne odpravijo, >aj prodrugacijo.
Jaz sicer ne misliiu, da bi xe kar vsi davki od-pravili, ker davki morajo biti. da se vojaki, uradniki itd. placajo, oponmiti pa vendar moram, da sevmir-nih casih ravni davki lahko znizajo. Zniza naj se namret Stevilo vojakov in uradnikov; vojakov naj se ima v oroiji, kolikor jih je neobodno potrobno, dru-gi naj se pa posljejo na odpust. S tern bi se ne le samo mnogo denarjev prihranilo, temvefi pomagano bi bilo tudi kmetijskemu stanu, ker bi mnogo najboljih delavnih mofii, katerih je dan danes jako potreba, kmetijskemu stanu v prid doma ostalo.
Zelcl bi, da bi se prcdrugatila domovna post a v a, katera je tako neprimerna. Godi se, da od-ide deCko iz svoje obcine na pr. v Terst; tam biva* toliko 5asa, da postane moz, se ozeni, dobi mnogo otrok in ee mu otroci obolejojo, pridejo v bolniSaico, za katere pa ne pla^a Trst ampak oua obcina, kjer ima njih oce doraovno pravico. rte m otroci niso biii obcini v nikako korist. ampak po vsem le teria-skemu mestu. in na zadnje morajo vendar obcine pla-<5ati za nje bolnistiicne stroSke. Ali nij to velika kri-vica? Na dalje bi bilo potrebno odpraviti c e s t n e o d b o r e, po katerih se nam prouzroCujejo mnogi i nepotrebni stroski, ter naj bi prevzele zopet politic-j ne oblasti nadzorstvo ^ez ceste. Za malenkostna ce-| stua dela naj bi skerbele obCine same pod odgovor-aostjo svojih zupanstev. Mostovi in druga ve^a de-la naj bi se plaLevala iz dezelne denarnice.
Potem bi tudi dobro bilo predruga&ti iolske i postave, s fcimer pa ne mislim, da bi se Sole od-l pravile, ker tudi jaz ravno  tako zelim, da se otroci
iizobra^ujujo, kakor kak drug Solsk prijatelj. Posebno mi uid kaj posebno ne dopada, kako se zidajo Solska doslopja.  Pl^^eyati morajo v^e oUm enako, imv*
no nimajo od vsega enake koristi. In kaj friduo se mi zdi dolodevanje najemnin m Solska poslopja v raznib obfiinah. Znano mi je, da vdobivajo v nokte-rih obfflnnli za najomniuo po d v e do tri sto in se vti: goldiuarjcv, ieravno so Solski prostori slabisi, kot v onih obtiuah, kjer placujejo najemnine le sto gol-dinarjev. V tern, mislim, je treba postavo tako pre-drugafiiti, da si vsaka obdina, katera hode Solo imeti ali v katoii se uie Sola nahaja, napravi iolsko po-slopje saina in ga vzdei*2uje in vse poskerbi, kar je za njo potreba. Tudi pestava o kaznovanji dolskih otrok se mi ne zdi primorna. Jaz mislim, naj bi otroci ne bili prisiljeni hoditi toliko Lusa v Solo, do-klev go iiotrebuoga ne nauW in ne dobe potrebnega spridevala, ee tudi pri tern dosczejo starost W in Se vot: let; ampak zelim, da bi bili otroci prisiljoni le do nuke prJnieruu starosti n. pr, od 7 do 11 ali od 8 do 12 leta solo obiskovati, tedaj 4 leta in sicer to pod kuznijo. Kajti aenm ve6 let? Ch imajo otroci veselje do Sole, se nau66 lahko potrebnoga v i letih, Co ga pa nimajo, ne nauft: se tudi v'veftlt letih. StarSi, kakor gem sam mnogokrat prepridal se, te^-ko po{!reSajo svoje otrokc ve6 nogo do 12 leta.
Kojska postava tudi velrva, Ce se ne motim, da mora priti na vsakih 10 otrok cna Sola. Ce uie zdaj stoCejo davkopla^evnlei pod ogroinpim bremenom, ka-tero jim nalaga Sola, kaj bode Se le potem, ko bode postava skoz in skoz uresnidena ? Pri tern naj ome-nim tudi, naj bi se ucifcgljske plafie preuredile, ker se mi marsikatere zdijo previsoke.
Ker so nam tedaj uaSi gospodjc poslanei oblju-bili zmerom delati za naS blagor, obrat'amo se do njih, naj poskerbijo, da se omenjene postave v tern smislu prcdrugaCijo.
Predsednik nazuanja, da je odprta debata' o Le-banovemu predlogu, ki se naravno mora razumeti tako, da obciii zbor sklcne resolucijo do del in drz. pos-slancev, da delajo na zniiauje davkov v zmislu na-svetov g. Lebana.
G. dr. Jos. Tonkli predlaga, naj se v tern zmislu rajSe sklene pecicija in ne resolucija na del zbor.
G. L e b a n se tudi vjema s tern predlogom.
G. Jos. Faganel razjasnnje, zakaj da vse obfiine ne plaC-ajo enakih stroSkov za solska poslopja in pravi, da je del zbor uze sklenil postavo, po ka-teri bi se ta zadeva vravnala za naso dezelo na bolj pravicen in primeren naCin, toda vlada je zavrgla do-ticno postavo. On se strinja sicer s predlogom g. dr. Tonkli-ja, a dostavlja k temu predlogu Se to, da sev peticiji omeni, naj del zbor vkljub prvemu nevspehu vendar Se eukrat poskusi spremeniti ono postavo o Solskih posiopjih.
G. J. Fovtit iz Komna tudi govori za peticijo v zmislu predgovornikov.
Predsednik nazuanja, da mujedoSel pismeni predlog nekaterih navzofinih udov iz vipavske doline zadevajofi zni^anje Spitalskih stroSkov in ker ta predlog tudi spada pod 2. tocko dnevnega reda in ker celd konkretuje eno tofiko g. Lebanovih le abstraktnih nasvetov gled6 zniianja davkov, meni, da bo najtoljSe, Ce se ta predlog sprejme v po dr. Tonkliju nasveto* vauo peticijo. Predsednik jame dtati;
Ne zamerite, da se predrznemo nasvetovati, kako naj bi se po mojem mnenju bolniSaiLni stroSki, kteri tako grozovitno pritiskajo naSe obfiine in se od due do dne mnozijo, vsaj nekoliko znizali.
Kes je, da obcine niso Se zgubile vseb nad, da se bodo ti stroSki Se kedaj iz degeluega zaloga pla-Cevali, kakor je bilo pred novembrom 1. 1863. Ker pa ni gotovo, da se ta re6 kedaj preobrne, je neobhodno treba, da poski-bimo, kako bi se dalo to breme vsaj zafiasno zlajSati.
Nar vec" in sicer 9/jq delov, moramo pla6evati triaSki bolniSnici, ktera prevzema vsakega bolnika —-tudi ce ni bolan. Ona ga ne vpraSa, kje je bil v slu2-bi, ko je zbolel, ker jej ni mar za to, kar veleva §. 21. slugbenega reda 10. julija 1857, da mora uamred gospodar posla, Mvnjegovej shxM zboli, Stiri ted" n e preskerbovati.
Do zdaj se Se ? ij zgodilo, da bi bil od tisuC in tisiif- bolnikov lc en sum v slu^bi zbolel, kajti navseh zapisnikib, ki pridejo ^upanstvom v roke, je zapisano — „serva senza servizio", to je, dekla brez sluibo — kakor bi naSi ljudje od prvega do zadnjega le poha-jali po Trstu.
Lupanije so tem poroCilom sicer ugovarjale, pa ^alibog brez nspeha, torej jim nij ostalo druzega, kot verovati itt plafiati ali pa stvar na lastne strolke pre-iskovati.
Prosilo se je tudi, naj bi ie take osebe, ki nimajo sluzlie niti premo2enjat niti nevarno bolezni, v bolniSnico ne sprcjcmale —• nego na svoj dom zavr-nile, kajti skoro vse obeme plafiujejo zdravnika, da ubogc zastonj zdravi. In ce bi imela prlliko obiina sama za tacc-ga bolnika vse preskrbeti, bi nikoli no izdala 00 do 80 kr. na dan, kakor jih mora bote" ali ni'liolo trMki bolniSnici pliu'evati. AH tudi ta proSnja ni bila nsliSana, Prevzelo so je osebe v bolniSnico % boleznimi, ktere bi se bile lahko doma z vodo" odpra-vile — ali poslalo so se na dom Se le takrat, ko so u\ na stotiue gold, na Skodo doticnik obcin v bolniSnici zapravile, Leravno se je pripetilo, da so bile bolj bolne nego predno so v bolniSnico priSle. Ta stvar mora biti on krat odptavJjoiui, kajti toga brcmona m morojo naSe obcine voo nositi. Da se temu v okom pride, nasvetujemo slede^e:
Naj se postavi v Trstu agent ali komisar, kteri bi bil dc/oJen uradnik.
Brez dovolenja in podpisa tega uradnika bi ne smela bolnisnica nobenega bolnika grofije goriSke in gradiSkc prevzeti, in Ce bi ga prevzela, naj mestni magistrat stroSke trpi.
Vsak bolnik mora 2e zdaj podpis od „Capo Con-trada" imeti, predno v bolniSnico pride, tedaj bode vse jedno, ce se bo moral pri omenjenem uraduiku oglasiti.
Poglavitne naloge tega zastopnika naj bi bile sledeC*e: 1. Naj zapiSe v zato odloceni zapisnik ime, priimek in rojstni kraj dotidnega bolnika. 2. Naj po-izve, ali je bolnik v sluz1)i zbodel ali ne. 3. Ce je v sluibi zbolel, naj zapiSe v omenjeni zapisnik ime in stanovanje doticmh gospodarjev. 5. Naj naenani vsak uiesec mestnemu magistratu izpis tistih gospodarjev, ktere zadene dol^nost, pladati stroSke za posla, 5. Ako je bil bolnik cez Stiri tedne v bolniSnici, naj poSlje dotidni list na ^upanijo, v ktero bolnik spada i. t. d. 6. Ce je bolnik brez slu^be zbolel, naj po zdrayniko-vem mnenju odlofii, ali mu je mogoce na dom iti ali ne. 7. Posebno pa bi moral skerbeti, da pridejo bol-niki, kteri so po zdravnikovem mnenju dolgi bolezni podvrieni, na dom. 8. Ako bi kteregana dom poslal, naj mu iz zato postavljenega zaloga, ako je potreba, popotniae da, ali vo2njo preskrbi. Potepuhe in vlacu-garice pa naj po gnanstveni poti odpravi.
Po tej poti bi se dale za gotovo dve trctinji stroSkov odstraniti.
Da se pa ta refi prav lahko izvrSi, je tudi go* tovo, kajti de^elni zbor ima pravico tacega vradnika v Trstu postaviti, kteri bi imel nalogo delati v korist naSe deMe. Ta nasvet bil je natisnjen ie v 19 Stev. Domovine leta 1869 in odrobrilo ga je 2e takrat vrednistvo in drugi dopisniki, pa 2alibog se nifi -nij storilo do zdaj, in sicer zato, ker so obeme vedno le na to merile, da bi to breme dezelni zalog na se prevzej.                                          .,,,,.
Ce pa pomislimo, gospoda moja, da dezelni zalog le ob«5ine in sploh davkoplaievalci naSe de^ele polnijo, ostanemo le pri starem in mi bi morali tako ali tako blagajnico terMke bolniSnice polniti.
Tedaj ne ostane nam druzega, nego skerbiti, da se stroSki odstranijo, naj se u^e pladujejo iz deielnega zaloga ali pa po obemah.
V ta namen stavimo sledeSi predlog: Naj danaSnji obemi zbor slavnega diUstva ^loga* sklene napraviti po svojem odboru v tem zmislu peticijo na dezelni zbor in naj omeni v tej peticiji, da Ce bi se dezelni zbor s tem ne strinjal, naj pa skuSa
§a dtfyWvprihodnje v primeri statistidnih]dat prete-Smik let doiocem htm o&kodnim odmjtowda.
Ta peticija naj se te prihodnjemu dezelnemu zbora prediozX
Ako bi pa vse to niL ne poniagalo, tedaj naj se zupanije zdruiijo, takega uradnika kot sftupmga po-ohlattenca same postavijo in mestnemu magistratu naznanijo, da za tiste bolnike, ktere bode balnisnica brez podpisa tega pooblasccnca prevzela, ne bodo stroskov plaSevalc, kajti te pravice ne more iupanijam nihce kratiti, ze zato ne, ker omenjeui agent bi imel narbolj to nalogo, da konstatira identiteto doticne osebe, za ktero se ima kaj plaCati, ker pripetilo se je ne dolgo ravuo v Rihenbergu, da so tirjali stroske za osebo, ktera je uze davno prejc umerla, nego so jo y terzaski boluisnici zdravili po piiloienein zapis-niku bolnisnice.
Sleile podpisi.
Gbcni zbor odobraval jo skoz in skoz vse to eke tega nasveta in ker se iiij oglasil noben govornik vec, je predsednik povabil nnzoce tide, da glasujejo o dr. Tonklijevem predlogu z dodatkom g. Faganela. Obvelja euoglasno. — Po teni vabi predsednik k glasovanju o predlogu nekaterih udov iz vipavskoga z dostavkom, da se ne dula v ta nameii posebna prosnja, ampak, da se oni nasveti porabijo v uze sklenjeni peticiji. Tudi ta predlog je bil sprejet enoglasno.
(Konec prih.)
Dopisi
12 Tolminskega, 27. marcija.   (izv.   dop.)
(Toiminske ci tali, ice „b eseda" 25. t. m. v spomin dr. Lavridu.) Prav pietetnain dostoj-«a je misel Tohnincev, omisiiti narodni citalnici po-dobo Onega moza, kateri je bival dobersen del svoje-ga zivljenja v Tolminu, predsedoval citalnici in toliko stotil v procvet narodnc zavednosti. Beseda o.snova-na v ta namen donesla je citalnici blizu 50 gld. Ce doda drustvo iz svoje blagajnicc §e malen znesek, da se napvaviti kaj lepega. Le bati se kacega mojstra— skaza! Pobarati bi bilo znauega domaeega umrtnika v Ijjubljani, ali bi prevzel to delo.— Nekoliko o abused].4 Versila se je v solski dvorani v g. A^oli-jrvi hisi. Dasi tndi g, Devetak ni prepustil svoje pri-pravnejse dvorane Citalnici, ni Se ob svet; ali da se je pokazala taka nevljnilnost ravno o „bescditt v spomin mozu, kateri je v Devetakovi dvorani gcvoril naj-krasnejse govore, to nas je osupnilo in nam dalo misliti, da sloga domaca ni taka, kakorsna bi morala biti. Nekaterih doinoljubje kakor politika se vtopi v zlici vode.— V Nedvedovem „Pozdravutf veje Cist in zdrav gorenjsk dub, krepkemu zborn sledi obcutljiv baritonov solo. Ce se derznemo o mojstra Nedvedu soditir bi rekii, da se je s to kompozicijo najbolj priblizal slovenskemu zuacajn. Kar smo ze enkrat sodili^ o Tolminskib pevcih, to ponavljamo i danes: najtezavnej§im akordom in preholom so popolnoma kos, v tern obzim ne poznajo tezkoCe. Pri tern zbora jim je bila dana glede tega iepa prilika. — Vese-lo je bilo videti na odrn nasega sivoglavega starino pi. Preaierstein-a. Taki spoSUjivi starcki govore pre-prieevalnejSi s6 samo osebo, nego drugi z najboIjSo retoriko. Taki mozaki, ki so celo svoje ^ivljenje iine-li serce za naroden prospeh, ne poznajo hnml>tiga, in so nam v dober izgled. Ako se ne moremo pohval-ao izraziti o preusednikovi govorniski spretnosti, nifc ne de. Sam6 nekaj bi radi svetovaU o tej priliki. Kedorkoli bode kedaj govoiil o dr. LavriCu, pazi naj, kako ga risa Slovencem. Lavri6 ni bil navaden do-moljub, katerega zasluge bi obstojale edino v njego-vib govorih in nastopih v Citalnkab in na taborjih. Kaj tacega ie mnogokedo zna. Dr. Lavric je bil izvan-redna prikazennaobzorju. Takib antiknib neomabljivib znafiajev pogresa danaSnji svet ne samo pri nas, nego i dragod. Dr. Lavric" je bil narodnega ideala mu-Uenec, Bog ve, kaj je na§emu naroda se prihranjeno; pa, ko bi ga hotel kedaj obup na tla tleCi, oziral se bode v reozato podobo Lavrieevo, in terpel bo daije pa tesil se s6 sladko nado, da piisijejo Slovencem zlah <5asi. Tako nas je n&l nas Dr. LavriC. — Ko bi ne bilo Meisman-ove sPod oknom", dopadala bi nam Hajdrihova prav moino. Gospica, ki je pri obedn na-prosila gg. pevce, naj bi zapeli „staro Fleismanovo" podosnico, sama ne ve, kako nam je ustregla. — De-klamovalec „Elegije na Lavricevo gomilo* zel je od vseh stranij po§teno zaslnzeno pohvalo—kot deklama-tor. Stritarjevi BNa Jeakovem grobtt" dodal je in u-pletel par prav lepih in pristojnih beksametrov iz svo-jega, a okvir vsemu bila je vendar le prej omenjena Stntarjeva elegija. Kaj demo s tern reCi? Citirati trebal —
Prav zeljno smo pri«akovali Hajdribovega zbora „Jadransko morje". Da nisino bill i njim popclnoma zadovoljni, niso krivi gg. pevci. Tej najboljsi Hajdri-bovi kompoziciji treba najmanj 20 krepkih gerl. — Burko nGlub mora biti" igrali so gg. diletanti in berh-fca ddetantmja pra\ slastno. Cisti 5olli-jev prevod se je dal takd ugodno poshgati iz ust vseh predstavljav-«ev, zlastt nas je Eg&ptina (gospCna Marica Premw-
steinova) ocarala s prefedno dikcijo in doversenim igranjem. ^evek je iz serea privo§eH ii lepega Placi-da, ces, saj si ga res wedna. Papa Daraoiseau (g. Cadi) in slnga Bonlfacij sta razumno motala streno v smefc poslasalcem. Majhni nlogici poljskega tuvaja in vertnarja zasluziti narodni izrek: kratko, pa dobro! G. Js^a naj se pri nobeni igri ne prezre, to Vam je ziva koraika! Ensemble bil je gkutek, kar je glavna refi v komedijah. Prihodnji€ bi ieleli originalnejsih o-blck. — nS!ovo od lastovke" se je dobro sponesle, prav dobro. Res, ta je tudi Hajdrihova. Moz je ime-niten skladatelj, ali treh njegovih skladeb ne slisimo radi zaporedoma v kratkem programu, kajti variatio delectat — Z g. pevovodjo Buncem bi bill moral! prav za prav zaceti, naj bo, saj je tudi zadnje mesto imenitao, Hvaliti smo Mi njegete dobro voljo in ve-seije k petju. Dober v? o^nostlkon. Ce bode poslu^al Ijudi, ki so ze nekaj vule-t in slHali, post*] bode dober pevovodja. Pred v^em je treki dobro razumeti duh pesmi, pravi tempo se potent ponudi sam. Pevce treba voditi, a ne dati jim voditi se. Conditio sine qua non.
V Tolminu bi si lebko sledile besede bolj pogo-stoma, ker ne manjka ilobrih mori, samo najti jib je treba in malicku spodbnjati. Razumnib poslusalcev in p3pih gledalk bi nikoli ne manjkalo.
Iz Komna, 27. marcija. (Izv. dop.) Ker se Ie-tos 0 slabi letini slisi toziti od mnogo krajev, moram tudi jaz iz nasega Krasa nekoliko zabiljeziti. JPri nas je kaj slabo in jaz ne vein, kako jo bode mogeJ nas ubogi Krasevec prebiti. Nij <hida, da si ljudje na vsa-kojake nacine pomagajo. Sicer se mi endno zd?, da si tudi Krasevec ne poisce kake zakladne zile. A ^alibog, ni ga v nase kraje, da bi naScinu ubogetnu Krasevcu pokazal, kje kak zaklad lezi. Kaj vraga, da se boji Krasa — morebiti, ker pri nas ni tako vhizne zemlje. in znabiti, da ni bilo roogoie pri nas zakladov po-skriti, ker je podlaga zelo skalnata,
Ko je slaba letina, se tudi nasint financarjem slaba godi, da ne morcjo nobenega tako zvauih kon-trabantarjev vloviti in si s tern fasti — pa tudi kak beliC za pijaco prisln^iti — kajti onim gospodom kaj mocuo nas kraski Crncc dopada. A oni si znajo ->a\ pomagati in sicer s poraznmljcnjem k(>nti'abatitarj<>v. Taka se je pred nekun casorn pri nas pripctila. Ko so ae ia navelidah loviti, ker niso nic vl'ovtli, poslu/ili so se sledece zvija(':e. Poslali so nekega FJ. iz Rubij k gosp. R. v Kobiljeglavo sladkor prodajat, <5eS, mi pa pridemo iu nm ga oclnescmo. 8cl je omenjeui in ne-sel; pogodivsi se in prijemsi svoj denar, poLakal je Se nekoliko Lasa, da so oni gospodjc priSli. Hudo so z onim gospodaijem in njegfivo gospodinjo ravnali in vse kote preiskali. Ko so aladkor nasli, silili so nbozega. bojecega cloveka, snrovo ga napadajoc- in S<* celo s pusko mu %ugajoL, <la mora i njirui robo nesti. Ko so vidili, da no6e na nikak naLin nesti, dali so jo prej-snemu prodajavcti; ees, clovek sluzi forint, in meni nic tebi nic nesel je denar in robo iz hiSe ub'ozega R. A ta je naznanil stvar bitro sodniji in se preiskuje. Ko bode obelodanjena, Vam jo objavim.
Ze dobro je bil „Slavec* svoje gnjezdo zdelal in pripravljal svoje mladice na prihodnjo pomlad; a zali-bog, gojite'ja je nam nepricakovano osoda pobrala. mogel je s tezkim sreem svoje mladice zapustiti.
Bil je pri nas v Komnu g. H., c. kr. uradnik, Slavcev zastopnik in ob enem tudi pevski voditelj, rodoljub z duso in s telesom, kateri je moral v Istro se preseliti v veliko zalost svojih pevcev, kajti on bil je njihova podpora. Med Krasevci se gotovo" SlavLevo gnjezdo razdere, ce kake pomoci ne udobc. Res skoda bi bila, da bi KraSevci na tako trdi podlagi zaspali.
A le korajzo fanti kraski, posebno pa vi pevci ne zalujte; mislim, da umete §e sekirce kot hruske pobirati. Ne zalujte toliko ljubi mladici, spomnite se poslednje besede g. H., ki vas fante k korajzi snominia.
Ne vem, kaj bode. — Dolgo se stvar pri nas na Krasu in sicer v Komnii mesa. Imeti bi moraii 2 dobra ucitelja iu eno ueiteljico, imarao pa le enega uditelja t. j. g. B. Za Boga, kaj vendar delajo nasi obcinski zastopniki, da kaj ve5 ne poskerbS in si kakih zaslug med rodoljubi ne pridob6.
____________                  M. J.
12 Kobarida, 27. marcija (Izv. dop.) Brezste-vilnokrat uze smo imeli priliko (htati v ^oci* razno-verstne pritozbe o slabih mostovih, cestab in dru«*ih enakih pomanjkljivostih. Iz naSih krajev menda pa gospod urednik, vendar Se niste prinaSali enakih pri-tozeb do sedaj, vsaj o slabihcestah ne. In zakaj m* Nasi ljudje so pvrav pohlevni in se zadovolijo z vsa-ko malenkostjo. Cj si tudi marsikak kmet alikedodru-i celd glavo ali rebrapolomi na kaki slabi cesti. vendar mu ne pride ah pa prav redko na urn, da sezarad'tega znabiti ysaj pri obemskem zastopu pritozj. Da bi kedo vka-kem Ustu kaj tacega razglasil, tega Se misliti uij. In veste, da bi se tudi jaz sedaj ne bil oglasil o slabih cestah, ce bi ravno ona cesta. katera je jako po-manjkjiva, ne bila eiaricna. Drugod po svetu, tudi v Avstnji,  imajo tez  vsako vodico,  katero  se  labko
nas pa nimamo fiez gerde potoke, kateri v de2eviiih dnevih posebno narasteji>, da postanejo jako nevarni, nitilesenega niti druzega prehoda. V t-acih iasih jejako nevarno, posebno po noci, brez pomoCi domaclh ljudi 5ez take potoke z vozovi preplavati. Zagotovim Vas, gospod urednik, da je to gola resnica. Pozveste lah-kot da je to gola resnica, ako se obernete na gospo-da prof. Kuralta, kateri tudi nij mogel skoz hudi po-tok Derganj§cek pri Iderskem, ko je lansko leto pri-Sel na kmetijsko predavanje v Kobarid. \oz je moral ostati na mestu in cakati, da se je razburjeu po-tok nekoliko potolazil, profesorja pa je moral skoz potok korenjask Merman na plecah prenesti. V zad-njih dezevnih dnevih je tudi narastel ta hudournik tako, da nij bilo kaj varno skoz njega vozariti. Saj bi bad se dobro in labko, fe bi pod seboj ceste ne po-derl in bi ne bila nevarnost velika cez-nj hoditi. a hudournik je vragov. Pred par dnevi se je peljal nek gospod po posti v Gorico cez narasli potok in kaj se mu je zgodilo—tako sera vsaj slisal— podos se j<* zlomi-la, kar je ravno pri DcrganjSceku zgodilo se. Dobro Se, da ga nij DerganjScek s posto vred odtipsi*]. A na eraricni cesti nij samo ta potok tako hud, (ta kate-rega nij mosta, temveC imaiuo se jediu»ga in^znubiti se bujsega, kateri je :nej Serpenico in ^ngo. &elel bi samo, da bi enkrut prisel eden onih visokib cestnih nailzomikov do enega teh dveh potokov v liudcm de-ievnem vremenu, da bi se sicer ne okopal v potoku a da bi moral vsaj 10 ur cakati, pr«dno bi se upal voziti skoz potok. Poteui, znabiti, bi se vendar kaj storilo zazboljsanje eraricnih cest vwtsili krajib. — V Ne<lavno total sem v uekem dopisu iv. Tohiiin-skega, da se tudi Itovconi nekaj gibljejo v naioduem smislu ter da napravijo tttalnico. Ta gosjiod ilopisnik zajenia iz, nevem, kakih virov, naj vendar ne zamori, da dvomim nad vsemi njegoviini nadami. Mcni se poz-deva, da v Bovcu pojde tesSko, (Vravno bi bilo lahlto. In sicer za to, ker so vsi oni, kateri ho&'jo pristcvu-ti se narodnjakom v Bovcu. jako nilaCni, izvzeinfti go-sp'ode dubovnikc in nuducitelja. Mone bi rat* gotovo veselilo, da bi to ne bilo res, kar jaz pravim. I'a 4nj-tel Na4 sodnik nij Slovenec, vsaj po iiiisljeuju ne. Bila sta si uze navskrU ravno zarad naroduili stvarij, kakor sem slisal, z verliin bovskiiu dekanom g, Ko-balom. Stvar nij sicer skandolozna ali malu iiwnj, a skoz in skoz castna za nasega dekana. In veste, na?t "gospod soduik imaiiiungu „anhauga" in tako je mop;o<!e, da j«j v Bovcu prav mnogo nemskutarjev, mauj jia nem-skiilarir Vendar do/elj o tej stvari, i5e bode treba pa drugi put kaj vec. Sicer je tudi marsikaj druzega v Bovcu, kar bi bilo treba grajati, a za danes naj o tern molCim.
Se nekaj moram Vam danes zabiljctfifci. Misltl sem, da Vam nemara kak gospod duhovnik zine po-Steno besedo o zaslugah zares verlega bivSega ^upnika v Breginju, kateri je bil premescen v Ajello. Cakal sem dovelj casa in ker se do sedaj §e nij nikdo o-glasil, naj Vam jaz povem, da je bil t g. Potlreka v Breginju cez vse priljubljen moz, kakor redko kater. Njegova popolna zasluga je, da se je v Breginju taka lepa cerkev iz samega rezancga kamnja sezidala. ka-korsne bodcte gotovo zastonj iskali na dezeli po vsem Goriskem in morda se po druzih dezelah. Znotraj je tudi cerkev vsa poraalana in je vse tako oknsno ia lepo, kakor si clovek skorej boljSega ne more misliti za dezelo. Ce se ne motim, gre iijemu tudi veliko zasluge, da so dobili v Breginj svojega ucitelja. Taki mozje so zares vsega spostovanja vrcdnf in. znslufljo, da bi imeli mnogo posnemovalcev. Bila je lofittev iih»j njim in obeani zares ganljiva in marsikedo Breginjca-nov in druzih je rekel, da ga ne bode nikdar pozabil.
prekoraci, navadnp lesea ah ztdan, QboCen most. Pri I je vriail jei y Usicji berlog, da je potem iz njega L
l2 Itfnje, 26. marcija. (Izv. dop.) (Spmini na hlrijske mastne volitve in stanje mdarjeil.j Posiljam Vam sledeci spis sicer p^zno, vendar ue prepozno, kajti kar ima sluziti v poduk in spodbujo, je ob vsa-kern casu objavjjenja vredno. Poduk naj zajemajo posebno vsi oni narodni mozje, kateri imajo z nemsku-tarji opraviti. Poduk bo posreden in bode obstojal po eni strani v osvetljenji umazanih neinskutarskih ma-hinacij, po drugi pa v objavljenji rnozatega postepa-nja narodnih mot v Idriji, katere postavljamo vsem Slovencem v posnemanja vreden izgled. Neposredno pa naj v«lja vsem na§im Slovencem, da odkrivajo enako vna-sih slovenskih Iistih nemskutarske nesramnosti, da svet izve, kake kreature so ljudje one kaste, kateri se zovejo uemskutarji. Neinakutarske svojati pregre§ale so se povsod z enako nezasliSano prederznostjo javuo. K*ij so pa se-le na skrivnem te modre butice potienjale? Ce ho^emo saj nekoliko zajeziti nesramuo ncmskutar-stvo v njegovem demoralizujocem, nesvobodtiera po-5etji, moramo konsekventno vse, kar izvemo o njih, objavljati. Saj ravno radi tega, da jih nij do novejih casov skoro nikdo zaviral in motil v njihovera delo-vanji, je bilo mogoce, da je nem§kutarska hidra do sedaj tako ponosno in mogocno, a i neko prisiljeno samosvetjo vzdigovala svojo glavo, kakor bi ne bilo razen nemskutarjev nobenega SlovencaxiaSlovenskem, Treba je torej, da se tudi mi malo bolj zavedarao, da smo mi gospodarji v svoji hisi ter da zavernemo take ljudi, ki se nam vrivajo v naso hi§o enako, kakor se
sico izgnaL Varujmo se torej, da se nam ne pripeti enaka kakoroni lisici. Toda naj preidem k svojemu predmetu.
Mesto Idrija na Kranjskem je vsacerau znano, saj so tam rudokopi za zivo srebro tako veliki in zdatrii, s katerimi se morejo nieriti le oni §pan-skega Almaden-a. Pridela se vsako leto na tisufie sto-tov (cento?) Sivega srebra, kar donala na§i deriavni blagajnici nad pol milijona goldinarjev clstega dohiftka. Idrija je prav zarad svojib rudokopov po mnogera svetu znana in mnogo obiskovana. Ali poznajo tujci nase mesto kot slovensko ali kot nemsko, to vedo le nasi domaCi in k nam priromani, tuji nemSkutarji, kateri so dosedaj v naSem mesta po krivici veliki zvo-nec nosili. To bi se neinara lahko za gotovo zvedelo, te so le nasi nem&kutarji kolickaj kake inestne kro-nike spisovali za mestni arhiv, kar so najberze, ker oni so se bolj bavili s tem, kako bi svetu dokazali, prav za prav domace Idrijcane in svet slepili, da je Idrija n e m § k o mesto. Idrija bila je oficijeliio nemSko mesto, dokler bo nemskutarji gospodarili, tega smenio biti preptieani   brez inestne  idrijske krouike,
kuzu"). Klobudic" nosi otrok kakor starcek. Hlace navadnr; do kolen, jopiC kratek s zaponkami. Suknje imajo navadno vsi, le premozm&ih suknja se lo6i od revnejSih v tern, da je vsa z rozami okineana i tra-kovi, navadno rudece i modre boje, nekteri pa se belo iinajo vmes, tedaj po vsem slovansko. Lasi imajo navadno, posebno v nekterih krajih dolge, cez ce-lo i zatilnik pocesane i dobro pooljene.
Tudi oni §e vedno radi verujejo v vraze, posebno pri zivini itd. Toda po vsem so ljudje cedni, njin jezik hrvatski §e dist, le kakor sem ze povedal, manj-ka buditelj 1 Kmetijstvo je §e sploh na nizkej stopi-nji. Zivina je bolj revna. Tudi do konjereje imajo vesclje, toda to moram tudi kot prav revno klasifici-rati, se ve, da so izjeme.
Vina bilo je preteceno leto malo, toda vgaja gle-de barve i oknsa. Za prihodnjo trgatev, mislim, da bode boljSi, kajti zdrav i tako mocan les, kakor je letos tukaj, se malokde nahaja. — Sem ter tija se vidi ze po novej metodi napravljene vinograde,pa tudi novi nasadi se praviino \r§e\ V kratkili letih bode gotovo tukaj  nova  metoda staro nadomestila. Da
Saj vendar menda nij nikomur neznano, da kaiuor se ( bi res ze soluce zasijalol-—
nemskutar vsede, tam so neinska tla, katcra pripadtijo k nemskemu zvelitlavnemu nrajkutt. Kaj Sc-le tam, kjer imajo popolnem go.spodarstvo vsvojih rokali, kakor so ga imeli pri nas ? Ce bi Bismark poznal svoje nemskutarske cestitelje, nicnimo, da bi se jih vendar sramoval, fieravno menda nij njegova navada upotreb-Ijati sauia poStena sredstva, ako gre za doaego kucega nameua „ad majorem (iennauiae gloriam*. Nasi nemskutarji prakticirajo ono nacelo, katero je upotrebil Sid (jud) se svojo sukujo v nebesih, ko ga nij hotel sv. Peter notri pustiti. A taias nij bilo Se nobenih knjig s tolikimi paragrafi, kateri dolocuo dolocujejo goppodarstvo vsacega pusameznega. Dan danes pa imamo polno paragrafov, s katerih pomorjo se nein-skutarjum po pravuem potti lahko dokaze, kako dalei smejo segati. Samo treba, da povsod po Slovonskem nasi narodui nio/je paragrafe natanko poznajo, kakor jih nekateri slov. ldrijeanje poznajo.
Kako znajo idrijski nemskutarji gosdoduriti nij nam treb'i na dolgo in ftiroko razpravljati, kar bode treba v tem oziru omeniti, slvdilo bode pozneje. Lju-bljanski narodtijaki vedii vedno kaj toziti fez go.spo-darenjc svi»jih ljubljanskih nemskutarjcv. Mi ta pnro-rilu prav po^orno ^itanm in ra/.vjduiuo i/ njili, da so nemskutarji povsod wiako iicsrainni. Oitali kiiio tudi Narodova porocila o iii'sranmih nem.skutarskih agita-cijah oh Um ••aznih volit.ev vraznili krajih Sloveuije. lies vsa mogoC-a ostudna sredstva uporabljajo, da le doKi-2ojo svoj aaroen. Vendar vse, kar so do sedaj pri-naSali slovenski ljubljanski listi v tem oziru, nij nie proti tomu. kar so nasi idrijski nrmSkutarji po^cujali lansko leto ob voiitvah za mestni zbor idrijski. Namen toga spisa je ravuo o teh volitv.ih nekoliko podati ci-tateljem Va^ega cenjenega lista. Cudoin bode se vs?ak-do iiidil, kako je mogote, da moije, kojih dolznost je izglcdno'po paragrafih seravnati, paragiafom takone-sramno v obraz bijejo. Ti ljudje menijo. menda, da za nje ne eksistirajo paragrafi! Ali nasledki zadnjih volitev, pri katerih so zmagali narodtijaki tako sijajno, kakor ste tudi Vi uze porocalir prepritajo jih gotovo Cisto fesa druzega. Kar menimo v naslednjem zabiije-^iti, je gola resnica, kar lahko dekazemo pred sod-nijo. Za danes dovelj. prihodnjid pa na dalje.
Pazin V Istri, 2\. marcija. (Izv. dop.). (Vre-me. — Narodnost. — Sole. — Kmetijske vje^ti. — Ljuhozrn. strast morilna.) — Dnovi so Se, zmirej mrx-li, burja nam vedno tisti zrak. Ucka (Monte magio-re) krije ^e nedo!2na odeja.
Dokler sem bival §e v Li., mislil sem vedno po gOToritak mnoge v Lj. zivece priromane ncmske go-laznik da Pazin (nemsko zgodovinarsko (V) Mittcrburg) je res gnjezdo nemskih srsenov, a varal sem se. Pri-Sedsi prav po, nevem. kteri milosti semkaj. misled res najti mnogo hudomuSne nemske svojati, razvese-lil sem se i vedel iiijsem, jeli sanjam ali kali, kosli-sim gladek hrvatski jezik. v mestu se ve da tudi i-talijanski. Mesto je slovansko—italijansko i nij ga meSCana, ce tudi Lab. da bi slovanskega ne umel. V stolui cerkvi se §e vedno moli i poje „hrvatskoa, ze to svedoci, da v Pazinu je med ljuliko slovanski 2i-velj.
Okolica je cisto hrvatska i po Istri, kodar sem jaz potoval, se le hrvatski govori, po mestih tudi ita-lijanski, toda Nemec je v Istri letefa riba. — Bode roorda se kedo trdil, da Istra je italijanska ali nem-Ska ? Ufaj ne pokaze se mi vec tak hudobnez pred obraz, kajti zarotim ga!!
Se solami stojimo v Istri Se revno. Moz" i tu kakor po vsej Sloveniji manjka, reiem, moi manjka pravih in posebno tukaj v Pazinu. Okolica Pazinska je Cisto slovanska, bolj negc goriSka, i primorana je Rvojo mladei v mestno laSko ^olo poailjati. — Ali se ne pravi to v obraz biti?
Nij li to v nebo vpijoei greh?
Kar mi pri kmetovalcih tukaj§nih naj bolj do-pada, je njih obleka i karakteristicen HklobueiC.M Ob-leka je iz domace volue izdelana, ta i domace fabri-kacije je ntako zvani klobu«iC" (enak Bokolskemu nci-
Istra nij Se tako revna, kakor bi si kdo mislil.
Posebno kraji krog Buj, Visinade, Pazina, Kr-Save itd. iinajo mnogo i izvcrstne zemlje. PaSniki so vefi ali manj zarasCeni, le Mi bosfc, da sekira letos preveC poje po mladih gajih i Se nedozorelih suiuali,
Kakor je nesreceu vsak, ki z lastno krvjo ho6e maiaevati se nad nezvestini ljubim«em ill ljubimko, tako sklenila je i komaj 18 let stara, zala djevojka 2ivljenje — uesrefino.
V sredo, dne 14. t. m. je pozno §e peglala v svojej spalnici, a ko vse zaspi, zatvori vrata s kljuCem, se umije i vredi kakor po navadi kostanjeve ksi. Ob-leCe Se v najlepso obleko, ob'jje praznicne fievlje, da celo srajco i spodnje kiklje je zamenjala se snalnimi. Tako opravlje*. iio^ila je dve kozici polni z ogljem, prtfgala i ne vl«5«la na posteljo toda za—veCno. 0-gljenfiev okis. ki se v podobi nevidnega plina razvija iz tleftega oglja, je napolnil izbini prostor i jo vmoril (zadufiil). Pri sebi nij imela drnzega, nego v prsih vtakanjeno pismo ; kaj jo pisala, je razun sodniji vsem sktivnost. SkuSnla jc nekda %q pred U dnovi to uLi-niti, toda le z ono kozieo oglja, kar ji je vsled male moci le glavobol provzrocilo. Dno 17, t m. bila je raxLclesovana. Pokopana ovi den v neblagoslovlje-110 zemljo, brez masnika i brez zvorenja.
Kvo Vam slovenska mladina nzdravilo lju-bez ni".
Dasiravno sem i jaz tako nesrecen, ne bode kri-la me vsled tega prerano cnia prstj
A. «S. Veronskij.
Politidni pregled.
V Gorici, 30. marcija.
Dnc 5. aprila zacnejo zborovati skoro vsi dezclni zbori, nekatcri pa 9. aprila. Za-st'danje bode le malo casa trajalo, kajti 23. aprila snide se zopot derzavni zbor. Casa bodo imeli torej dczclni zbori ravno toliko, da pre-gledajo in odobrijo dczclne proraCunc.
Potovanje ruskega poslanika Ignacijeva v London bilo je brez vscga uspeha. Pogajanja razbila so se, ker je Anglija zahtevala, da mora ob enem v podpisanem zapisniku Rusija zavezati se, da sc razorozi. Da ni mogla Rusija v to privoliti, je menda lahko razvidno, kajti' oboro-zena Rusija je Se cdino poro§tvo za to, da uvede TurcJja tirjane ali po njej samej obljubljene re-forme. In ko bi zadnjega Turcija ne hotela sto-riti, potem jo mora Rusija z oro*jem v to pri-siliti. Anglija zavzema pac vedno isto stali§6e v resenji orijentalne krize, kakor Rusija vedno zaliteva, naj se poskerbi materyalnih garancij, da Turcija tudi v istini uvede reforme ter da ne ostanejo le na papirji, kakor vedno doslej. Raz-locek mej Anglije nakanarai in opJmi Rusije je pac ta, da vodijo Anglijo sebicnost in lastna korist, mej tern ko Rusija odkritosreno le to zeli, da se stanje balkanskih kristijanov zares enkrat zboljsa. S tern so menda koncana diplo-matiCna obravnavanja Rusije in Anglije. Mi bi paL zeleli, naj bi se Rusija ne zmenila ve6 za Anglijo, ampak naj se popolnem sporazumi z Avstrijo in Xemcijo ter naj marsira proti Turfiiji, ker le na tak nacm postane mirno na Balkanu, kakor vedno povdarjamo.
V Carigradu postaja situvacija vedno nesigurnejsa. Zofte rogovilijo zopet in tirjajo, naj se Midat na§a pozovg zopet nazaj y Stam-
bul; a, kakor smo vedno terdili, isto reCemo tudi §e danes, da Tur&ji ne more pomagati ni^ kak recept vefi, ce tudi bi prihajal od Midat page ali katerega druzega, najrazumnejSega po-litikarja na celem svetu. Osoda pac" tirja pogin Tur&je in to se bode moralo zgoditi.
Mirovna pogajanja mej Tur6ijo in Cr-nogoro smatramo lahko, kot brez uspeha. Ttir-^ija ne zdalj§a vec premirja in gotovo skorej zacne se zopet boj mej njima. Turci seuiezbi-rajo v Hercegovini, da jo krenejo proti Nikgi-6em, kjer ziveza u^emofino pomanjkuje. Patudi uerhogorcev je uze nagromadenik ob kercegov-skej meji 8000 moz in hercegovski usta§i se tudi zbirajo v Banjanih. V Albaniji bodo imeli Turci brez dvoma jako tezavno staliSce, kakor smo uze zadnji6 omenili, kajti tukaj ne bodo imeli opraviti samo s Cernogorci ampak tudi z Miriditi, mej katerimi zadnjirai se je uze ali-janca sklenila, vsled koje postavijo Miriditi 30.000 moz na noge za bodofci boj. Omenimo naj, da slujejo Miriditi kot jako hrabri vojSfiaki, celd hujgi kakor Cernogorci.
fabilo na uarocbo,
S prihodnjo Itevilko zadne aoto fietrttetj®, Pziporoeamo se vsem/vojim prijateljew, dft pri-poroSajo na§ list in nam pridobd m prih, 6e-trtletje kaj novih narofinikov.
llredniStvo in uprnviiiStvo,
Razne vesti.
Italijanski list V Eco, nii5o o novih imenih ulic in tergov v Uorici slcdete: Nastavljajo se tablice z novimi imeni ulic in tergov goriSkih; lepe so in vidi se, da mestni ocetje si vendar niso lomili prevefi glav pri izmi^ljevanji tolikih novih ulidnih imeti. Vendar pa niso mogli pustiti Travnika, katerega bo spro-menili v „Piazza grande", Letnur je najberze uzrok pedautiLen purizem.
line Travnik spominja nas na one Case, ko je bil v sredi sedanjega mesta v resnici travnik. Ce uze niso hotcli ohraniti staro ime, naj bi si bill iz-volili tako, ki bi vsaj po pomenu spominjalo na po-prejSnje.
Ali „Piazza grandea nij nobeno ime; nij dru-gega nego ubogi pridevck k doloLivnemu imenu „I?iazza.K
Morda pa je zbadalo naSe ofiete v o6i, da se nahaja prav v sredi mesta slovensko ime; a nase mnenje je, da nij treba kazati italijanstva po ulifinih imenih, 6e se to uze v Gorici nahaja, da ni treba vi-hati toliko nosov, dokler jc vefi nego polovica priim-kov goriskih mesrjanov siovenskih, in da na vse zad-nje, ako bote logiCno ravnati, bi morali tudi ime mesta „Goricaa sprcmeniti, ker se vendar ne da za-nikati, da to ime nij slovensko.
Pozar je bil v Gorici v nofii od 27 na 28 t. m. pii sv. Roku. Govori se, da so ta ogenj prouzro-cili nekateri tatovi, kateri so nameravali pokrasti ne* koliko kuretine za velikonotae praznike.
Pritozba vloiila^se je proti naredbi magistrate, da se morajo vsi hi^ni posestniki posluzevati pneuma-tifine sisteme za cISfienje straniSC. To prito^bo je pod-pisala velika mnozica goriSkih me§canov. Navedba je naSe meicane razburila, ker mislijo, da se je le zarad tega napravila, ker bi to bilo le v korist nekateiih mestnih oCetov a v skodo hi§nih posestnikov. Kado-vedni smo, kaj poine na to nase mestno staresinstvo in na§ na vse strani vklanjajoftise zupan. Tomu bode menda perva terda kost.
Mestne volitve. Izpostavljeni so ule iweniki volilcev na magistrate in naznanja se, da je (5as za reklamacije do 30. aprila. Tedaj bodo zopet dopol-nilne volitve najberze meseca maja.
Iz vipavskih Smarrj se nam pise, da nij vse tako resniCno, kar je pisal nekdo v 10. Stev. nSo5eH o nekem malomarnezu. Res je, da si privoSci kapljico vina, saj si je pa tudi to, kar ima, sam s svojo prid-nostjo prigospodaril; a res nij, da je hotel svojo zeno sozgati, kajti gel je na lubje le z lncjo svojo zeno iskat in misle, da je zena skrita, polo^il je luL na tla, s kojo naj bi si potem sama svetila. A lag zgorelaje do konca in vsled tega vnel se je ogenj. Da bi se bil veselil, da mu lena zgori, ni niL resnifino, temvefi za-losteu je bil. Sodnija kaznovala gaje zarad tenjegove malomarnosti na 20 gold* globe, kateri se morajo iMS* deliti med Smarijske reye^e,
Is Slapa, na Tohninskeni, se nam pi§e: Vie laii je MI© v nekem listu omenjeno, kako so se bin* zaceli vaditi v petji aa§i domaei fantje pod vodstvom g. Klemeneica. Zaeetek je bil dober ia prieakovalo se je najboljSega vspeba, a brez vsake ppdpore nehati je morale vse Naj izretomo hvilo g. Klemenaicu za njc-gov trud, ki ga je imel, da je prihajal v liudi zimi eno uro hoda k nam iz Pecine. Sedaj pa imamo i z-verstnega organista, kakorsncga bi zastonj iskali z Hefajstavo bakljo po celem svetu. Ker jc pa tako izversten, zarad tega je pa tudi pctje v cerkvi bolj vpitje nego petje. Bliza se nam Velika no5, a lepcga, abranega petja, katero velieastuost praznika povisuje, ne bo. Nas duhovnik je prav izversten moz, 2atorej se nadejamo, da se z njegovo podporo in pomocjo „vemlar kaj na bolje obeeae v prihodnje.
KviSka citalnica prav uljudno vabi k obene-mu zboru> ki bode velikonocni pondeljek t.j. 2. apri-la ob 4 mall po poludne. Dnevoi red L Predsedni-kov uagovor 2. Tajnikovo porocilo 3. DenarnKai po-rofa o droStvenih dobodkih in stroskih pr, leta 4. Volitev novpga odbora.
Le „TravttikM je obvcljal, Slovenrc je doSel dancs u Kranjskega v Gorico. Vesc ntanja iska terg „Travnik\ Vpra>ati note ldkogav, kje bi bil ta terg, kajti tablioe na uliinib voglib mu bodo ze preje ali pozneje naaiuuiile iskaui terg. Na vse zaduje se pa vendor navelica iskanja. Na „piazza grande* vprasa gospoda pred stacuno stojetega, kjejcneki nTravrik\ V Oorici ni 8Travnikas mu ponosno odgovori o§abni lahon. nCelo uro ze iS-om ta tergu, pnivi Kranjee, „uarotito imam na gospoda X. „na Travniku" in kup-tijo imam skleniti z »jim.u Saj sem jaz X., o, dobro dosii, tu, tu je /rravnik*. Slepar ! odgovori posteiii Kranjec, saj steprej dejali, danepoznatc rTiavnika," ssdaj pa koeete biti gosp. X. Pojdite se solit. 200 gl. jc romalo na/aj v — okofjo Loko,
Financni minister Depretis doSel je v Gorico in ostane najberze cez praznike tukaj. Moida je priSel gledat lepe table novih ulicnih imen!
Za Vim okraj terLa§ke okolice bode zopet volitev poslanca prvo nedt-ljo po Veliki noci, to je 8, aprila. Pri zadnjih volitvab je bil v tem okraju voljen g. Ivan Nabergoj, a italijanski mcstni zbor overgel je nji'govo volitev. Nadejamo se, da bode vcrli narod-njak ne 1c zopet ampak tudi z veco veeino voljen nego pri zadtiji volitvi. Naj se le vsi narodni volivci v-deleze volitve in naj pokazejo zop^t se sijajnejse, da v okolici terzaski nij tul za italijaustvo.
Colnega uradnika Winkler-ja, o katerem smo pred nedavnim casom pisali, da se je iz Tersta zgubil, na51i so pred nekaterimi dnsvi na niorji. Tako je bil uze spremenjeu, da se ga je prav tezko spozualo. Resnieno je torej bilo, d.i se mu jc najberze kaka nesreea pripetila, kakor se je koj po njego-vem zginjenji govorilo.
Iz Solkana se nam piLe : Zadnji depis se na-palSno tolmafii, kakor se mi pozd< va. Rekel je dopis-nik, da nas zupan mora biti raroden in energiceu. Kedo bi se upal reCi, da nij rag sedanji 2upan na-roden? Nij ravno neobhodno yotrebno, da mora biti »a& zupan popolnem izobrazen dlovek, ceravno biprav bilo, ako bi bilo niogoee. Gk.vna stvar je, da imamo narodnega zupana, ki narodnost podpira. Paziti moramo, da se nam ne vrine kaka „Podestaria", kajti vse je mogoce, ako nismo na oprezu. Saj Se rae-stu Goriei ne stoji lepo, da so starodavni „Travniku spremenili v „Piazza grande.'J Pac bolje bilo bi, ko bi si v Goriei preje vsi oni—eic; svoja imena poita-lijancili ter §e le potent na druga poitalijanfevanja mislili.
_ finanfine cdrekcije v Terstu. Vsled odloka finanfinega ministerf.tva dne 24. marcija t. L §tev. 1710 se naznanja, dg je prepoved o izvasSanji konj, razglaSena z ministsrijalnim odlokorn 21. no-vembra 1870 §tev. 134, veljavna tudi za prevazanje konj po sokem iz krajev zunaj colne meje ter2a§ke in isterske 6ez glavno colno mejo. Tedaj je prepoveda-iia ta kup6ija s konji toliko casa, dokler velja zgoiej omenjena prepoved.
Nalaga se slavni dir«:kciji, naj zabranjuje izvaze-vanje konj po morji, ko bitro ima opravidea sum, da se je mi8lilo konje tihotajsko preko glavne colne meje spraviti
Stene nad novo eesto pri „Dolgi njivi" so tako nestanovitne in ruajiye, da se je bati kmalu ka-ke strasanske katastrofe. Mi nismo inzenirji, ali do-magi na^§ razum nam pravi; da se utegne tu kaj ena-cega pripetiti, kar se je nt^davno pri Zidanem mostu. Videant consulest Ko se bosta nasa gg. poslanca Ko-vaK5 in Pagliaruzzi te dm mimo peljala, naj pogle-data, prosimo ju, kakd nestanovitna in meljiva je pod-laga nadcestnim stenam. Storila bosta gotovo naj-vspe§nej§e korake. Da bi ilam le fie bilo treba zvo-Biti po toail—
Dopolnilne volitve za mestni zbor Ijubijan-ski verSile so se preili teden. V tretjem razredu zma-gali so sijajno -narodnjaki z veSno 70 glasov. Slava volivcem» Za drogi volilni razred niso se priporocali narodni kaudidatje, ker spadajo v ta razred sanii u-radriki, kateri volijo vedno nemSkutarsko. V pervem razredu zmagala je nemSkutarska, Dezmanova stranka z majbno vetino. BSIovenski Narod* izraza, da bi bilo prav labko mogoce v tem razredu zmagasi na-rodnjakom, ko bi le bili tako zavedeni in brez stralm. kakor so volivci tretjega razreda. Nemskutarska agi-tacija bila je strasanska pri volitvi tretjega razreda. kakor piSe „Narodc. Staro in ndado agitovalo je za nemSkntarsko listo. Vsled doziveic velike blamaze ue postavijo najberze nikdar vee svojih kandidatov za ta razred, ker na vse zadaje se ne bode veudar hotel nobedrfi uemSkutarjev vet biumirati s svojo kaudida-turo v tem razredu!
Na feivinskem tergu v Gotiei sekve-strirala sta se vceraj dva vola, kutt-ra sta bila v pn jstiji nod ukradena v Tomaju in ju je bil uze kupil od dveh znancnr nek 15. — Na ta nacin zvt-delo se je za ta-tove, kateri so se zaperli v Terzieu (Monfalcone).
Dve nesreci bi se bile ktualo zgodile tukaj v (Joiici vt'erajsuji ter/ni dan. ktikor ae nam pripove-duje. Nek olicir jabye v divit eez obljudeni Travnik pohodil je jedno zeno in jednega moza. a brez da bi jib nevaruo poskodoval. Itadi bi piic vedeli, kje je bila niestna policija, da nij tega videla? Povsod po svetu je pod kaznijo prepovedano naglo voziti in ja-hati po mestih. poaebuo pa ob terznili dnevih. Ko bi se bilo kaj tacega v kakem drtigem mestii godilo, gotovo bi bilo ljudstvo oficirja naz konja potegnilo in ga nekoliko nakresalo, ce uze nij policije pri roki, katera naj bi take kazajoce se jabace poSteno in do-stojno zavernila, ee ne uze gnala k kompctetitiii sod-niji, da jih enako kaznuje, kakor vsaccga druzega ne-vojaka, katerenm se kaj enaeega pripeti.
Zaclnje vesti iz Londona in Pctcrburgn nam prinasajo, da misli Anglija sprcjeti ruske pogojc glede orijcntalnega vprasanja.
Iz Carigrada se pa naznanja, da so se tur-sko-Ccrnogorska pogajanja ruzbila.
Edina prodajahiiea na Dimaji9
kate/a jc zopet znizala z ozii'orn na slabe t-.ise ccne svojega raznega bbga za 30 %r je
I
na Dan; ,;i, Kiiriituerstr. 14 im Duirhhause
Posaetek iz velicega cenika.
preje sedaj |
6 zlicic za kavo      3.50 l.oOil skledica za kavo
G Hie, navadnih      7.50 3.—    z zlico                 G.—
0  nozev                  7.HO 2.80 I skatlica za diuMn 3.50 6 vilic                    7 50 2.80J 3 zamaSki s potlob.   'S.—
1  korec za juho     5.— 2.6011 par svetHnikov      (J.—¦ I korec za mleko   3.— 1.50JI Skatjjica za sladkor
znotrej pozlacena 10.— I VrCk za ocet in olje S.—
Kot posebno primerna darila.
6 iio2ev           \ vseh 24 kosov.6 noiicev\za po- \ vseli 21 koso?
tj yilic             (velegautn. e-j6vilcic   ( sla-  j r elegaatrt. e-
sedaj
3.10 1.SO
-.m
3.~
6.75 5.50
G zlic               ftui nsesto 2i(6zlit!ie   / dek jttii rnesto '2
G zlicic za kavo J gl. samo 10gl,[6 naslom.za noz./ gl.samo IOgl.
V istem razmerji se dobivajo vac mogoSe sttari iz
pravega kinezkega srebra.
Zunanja narofcila proti po§t. povzetju todno in vestuo.
Geniki se dobe po zelji zastonj in franko.
Pri zaMniku Ed. Seitz-u v Goriei se dobiva -
SVETI VELIKI TEDEN
in
Felifca   Moc
ali cerkvena opravila tega sv. casa v Iafcinskem in siovenskem jeziku s pravili za duhovne in pojasmli za ljudstvo.
Sestavil
Andrej HIapu§i§,
utitelj verstva na c. k.  gimuaziji v Goriei. a.) Prosto vezane veljajo te bukve  .   gld. 1.50 b.) Z asnjenim pozlacenim   lirbtom
in s pokrovom  (noznico)     .    .            2.__
c.) Cele v platno yezane in pozlaCe-
ne, s poziacenim obrezkom, v
Pokrovu.......5       n 2.50
d.) Cele v usnje vezane inpozlace-
ne s pozlacenim   obrezkom,  v
pokrovu.      .......            3.__
Fiia M Pi» & Goi. ?Mn
in njena podruinica (Viktor Dolenec v Goriei) ozir jemaje na veliko pomanjkanje ^iveza po Goriskem, daje na upanje do sv. Andreja lepo staro in novo koruzo pq primerno iiizki ceni proti solidarni garanciji cele srenje ali pa do-brih posestnikov. — OglaSati se je ali v maga-zinu t Trstu, Via Torrente stev. 18, ali pa v goriskem magazinu na Kornu tik Faiferjeve go-stilne.
I Prodaja se f
.L     iz   lastnega   na^ibu   v   Kormiiiu    $
i<     (Cormons)   lepa,   izvrstno   oliranjena
f     gosposka hifia v glavni ulici, nasproti
i     lekarni Ilcrtossi z dvema uhodoraa in
J?     .'>0mi sobauii in driigimi prostori, ka-
-       teri   zdolnji   so  kakor nalasc za pro-
J     dajalnicc; za hiso jc lep vrt, ki meri
2000 kvadratniii sczujcv. K tej hisi spada v bliziyici Kurmina se prve vrste zeinljiscc inerccc nad 7 tijiv (kam-pov). Natancni pogqji zvedo se pri gospodu:
Karl Feichting;cr9
tfclcziiiSki uradiiik v Nabre2iui.
^^•^^^^*#^H^^^^
Velika zaloga oblek za gospode k „rimskemu kralju"
Adolfa WelUscha
nuhaja se sedaj
samo na Dunaji, Wieden, Hanptstrasse 11,
gegen. dem JCaschmarkte, (popreje Keller & Alt) in priporoca najelegantneje obleke za gospode in decke;  na dalje za pomlndansko dobo:   Grave-lotte — suk.ije po 12gl.: jednobarvne cele obleke po 18 gld., po nizkih in staluih cenah.
SVARJENJE.
Nasi e. kr. privile dobri, godbeni
girani, pripoznano instrument!
O O A. R, I N A
se od nekaj casa sem posnemajo in od dunajskib. firm kot pra?i obznanjajo.
Na zahtevanje maoxih avtoritet in strokovnjakov v godbi razglalamo to svarjeoje t Jitteresu p. n. ob&nstva, da ue kupujejo drugod slavljenih, takozvanih Ocarin, katere ser kar se tiie dobre kvalit^te in po vsem fiistega glasu, ne morejo nikakor meriti z na&mi C. kr. priv., prayitai ital. Ocarinarai.
Vsakdof tudi r godbi nevelc, zamore po eni uri vaje najlepSe melodije na naiem c. kr. privilegiranem inStru-mentu Oearina igrati in veljajo
gl. i.~,    Lad, 2.—,  '2M,   37—,   4.—,   5.— Ocarine, ubrane za spremljevanje na glasoviru, veljajo gl.3.25.
Tiskane, labko umevne navode dodajema vsakej Oca-rini gratis. — C. k. priv., prave ital. Ocarine dobivajo se v
Ii||rv|||tf Vsakej nasej pravej Ocavini dodan je c. kr. k Wfiwj • patent, — Vse drugod slavljene, posnete, ne priv.s takozvane Ocarine prodajemo po 50 kr.s ett gros Se mnogo ceneji. Sfarocila iz dezele tocno proti povzetju. — Razpro-dajalct dobe rabit.
J^tlmk, mwmii w urednik; VIHTUB DOUj^EC, ; — Tiskan IPJMNG t Gowoi.