PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina £i»VSr - Cena 35 lir TRST, torek 31. oktobra 1961 V SZ je eksplodirala 50-megatonska bomba Veličastna povorka v Vidmu Stalinovo truplo bo odstranjeno iz mavzoleja »" “ključku partizanskega shoda V' Številni protesti po vsem svetu proti nadaljevanju jedrskih eksplozij - Resolucija kongi esa KP poudarja, da truplo kršitelja Leninovega testamenta ne sme več ostati oh truplu velikega delavskega voditelja V kratkem francoski atomski poskusi v Sahari? r‘a danaY^;- Moskovski radio je sporočil, da so k°d° se^ kongresa KP SZ soglasno sklenili, da trgu Stalina odstranili iz mavzoleja na Rde- Sporočila t Je takole ^tno /klep: "iT?, Pojem * odgornija. Ta je v •atovo tTv izjavil, da komi..: n delavci prestolnice oddajah poročal danes samo o zadnji ameriški podzemeljski jedrski eksploziji v Nevadi in ni sploh omenil eksplozije sovjetske bombe. Predstavnik sovjetskega zunanjega ministrstva ,ie na zadevno vprašanje odgovoril, da nima o tem nobenih informacij. Pariški list »France Soir» piše, da bo Francija kmalu povzročila podzemeljsko jedrsko eksplozijo na področju Hoggar v Južni Sahari. List dodaja, da gre za atomsko bombo na plutonij, močno več kiloton. Ameriški predsednik Ken-nedy je nocoj izjavil, da je hotela Sovjetska zveza z eksplozijo močne bombe terorizirati svet, zato da »prisili miroljubne ljudi, da se podre- dijo vsem sovjetskim zahte- , Američani v Ženevi, ki predvideva prepoved jedrskih po- vam«. Predsednik je dejal, da so ameriške jedrske zaloge večje od zalog katere koli druge države, in je dodal, da so »ZDA pripravljene podpisati pogodbo o prepovedi jedrskih poizkusov, ki je bila predlagana v Ženevi«. Dodal je, da bodo ZDA «še dalje sprejemale vse ukrepe, ki so potrebni za varnost drugih držav, ki računajo na ZDA«. Predsednik ameriške komisije za atomsko energijo Sea-bord je po televiziji izjavil, da niso še nič sklenili o obnovitvi jedrskih poizkusov v atmosferi. Dodal je, da se mora za to odločiti predsednik in da bo odvisno od rezultata analiziranja sovjetskih poizkusov. Seabord je dodal, da bi bile ZDA pripravljene odpovedati se jedrskim poizkusom, «če bi SZ sprejela podpis pogodbe, kakršno so predlagali izkusov z določenimi jamstvi*. Seabord je nato izrekel mnenje, da imajo ZDA še vedno prednost pred SZ, kar se tiče atomske oborožitve na splošno. «Toda če bodo v SZ nadaljevali svoje poizkuse v atmosferi in mi samo pod zemljo, nas bodo prehiteli.* Švedski ministrski predsednik Erlander je izjavil danes, da je sovjetska jedrska eksplozija edini odgovor, ki ga je dobil na svoj osebni poziv Hruščevu, naj ne povzroči eksplozije močne bombe. List «Expressen» piše, da se Hru-ščev ni oziral na OZN, ki je pred dnevi z ogromno večino odobrila poziv Sovjetski zvezi. naj prekine sedanie *edr-ske poizkuse. Predsednik odbora strokovnjakov, ki ima nalogo skrbeti za ukrepe proti nevarnosti radioaktivnosti na Švedskem, je izjavil, da so na švedskem vremenski pogoji sedaj ugodni v smislu, da ne bodo povzročili radioaktivnih padavin na Švedskem. Ravnatelj centra za raziskovanja za obrambo dr. Magnusson je izjavil, da za Švedsko ni nobene nevarnosti za radioaktivnost ter da bosta morala poteči vsaj dva tedna, preden bo eventualno prišlo do radioaktivnih padavin nad Švedsko, Danski ministrski predsed. nik Kapmann je izjavil: »Do zadnjega smo upali, da Sovjetska zveza ne bo povzročila eksplozije močne bombe. Lahko izrečem samo globoko obžalovanje, ker se je zdelo potrebno, kljub velikemu odporu med narodi vsega sveta nadaljevati poizkuse z vedno močnejšimi jedrskimi bombami.* Norveški ministrski predsednik Gerhardsen je izjavil, da so vsi tisti, ki so upali, da Sovjetska zveza ne bo povzročila eksplozije 50-megatonske ........ m... mim11 ii11 n .... 11 m m ii 11 m i m i mi i n...... Nobeno opravičilo ne more veljati za opravljanje jedrskih poskusov V OZN se nadaljuje razprava o resoluciji šestih, ki zahteva takojšnji moratorij NEW YORK, 30. — V političnem odboru OZN se nadaljuje razprava o predlogu šestih držav (Jugoslavije, ZiAR, Gane, Etiopije, Nepala in Indije), ki nujno poziva vse države, naj opustijo nadaljnje atomske eksplozije. Danes je ameriški delegat Stevenson izjavil, da je So- C*°niIJCe. m°lčati, čeprav in samovolje za ;'('C!r'a pripadajo sedaj vv VhV 3e izjavil Deni-rjya «Sedaj so Leni- j, dajj- zmagala in bodo 81 živii a8ovala v vsem na-p, henju» ki ,vi ta- . tj« sJ,niK KP za Georgijo, L«? odrjt 'bova domovina, je j,,1): ,p„,rilv Predlog in je iz-Jj. Stali aL ki je nastal v Mij' k novega kulta oseb--%n.P°vzročil deželi prebije 6 ,n?zakonitosti in sa- Uh 7 il6 'P -unuiiiiuoii m o“ ti.^hliL. di georgijska ko-Utr a stranka je zaradi !ii0,;Pe>a s - S 8i3lk»eia šk°do. Zato se ij'1 ujL, komunistična stran-- a delegacija na kon- iVs/^oti strinjata s preji* allnovega trupla dru- ijjitia ^Pnistkinja Dora La-je bila leta 1937 i>*aPor» }e bila do!g0 Ča' % Isviu ter v izgnanstvu, IhJ eel0lJ„ <\ toi,v bombe znaša moč S0°d 4 v v' SovjetSKi t- bed septembra dalje AiNlnSi -Sto megaton. ^iju j' observatorij v 6ksr,i_^e. sporočil, 'a je -------ju— od le j,.Ravnatelj ttga da 3avil' ' močnejša od . ua .da ni lz- "Sti8torhe»Partlhaja eksplozi-l.\li v v, 8atonske bombe, t lW!kora!lsmkiju so regi-i, f*l, e, J. inkrat močnejši ?b ,0r so jih regi- °ktoSbPra°.Ziii m°'‘ne 'L^tdf^ar Pans.tven‘k prof. 'i.dv a;i Je izjavil, da je 'Ati-bila tematičnih ra-današnje Tka, kalt-, bližno trikrat \je.Nke hnprlu eksploziji da - bombe. Pripom-batni6 Verjetno bila Vki«, har,_,?lt)dnejša od 50 li'i * 'rali I0 eksplozijo k« Vso., seizmološki a- je v svojih vjetska zveza s povzročitvijo eksplozije 50-megatonske bombe, kljub pozivom Združenih narodov, «sprejela odvraten in obsojanja vreden sklep, ki pomeni velik korak nazaj v smeri anarhije in zmede*. Sovjetski delegat Carapkin je v svojem odgovoru izjavil, da, ko so ZDA bile same pri preizkušanju atomskih bomb so proglašale, da so te eksplozije upravičene z moralnega in pravnega stališča, in da ni bilo vojaškega opravičila za eksplozijo bomb v Hi-rošimi in Nagasakiju, ki sta povzročili številne žrtve. Dodal je, da je bil njih namen samo ustrahovati svet pred ameriško močjo. Carapkin je dejal, da je SZ pokazala svoje miroljubne namene, ko vztrajno zahteva splošno in popolno razorožitev, ko je e-nostransko zmanjšala šfevilo oboroženih sil in ko je ukinila oporišča v tujini. Govoril je zatem «tistim, ki niso razumeli sovjetske politike*, in je dejal, da postaja položaj v Srednji Evropi in v Nemčiji vsak dan bolj zapleten in da bi vojna lahko izbruhnila vsak trenutek. «To moramo preprečiti, je dodal Carapkin, in zaradi tega zahtevamo splošno in popolno razorožitev ter bomo nadaljevali naše poizkuse, ki so neskončno manj pogubonosni kakor atomsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija.* Ameriški delegat Stevenson je v svojem odgovoru Carap-kinu izjavil, da za časa bombardiranja Hirošime Sovjetska zveza ni protestirala proti u-porabi atomskega orožja. Stevenson je ugotovil, da je Stalin na potsdamski konferenci leta 1945, ko je bil obveščen, da imajo ZDA tako orožje, od. govoril: «Upam, da ga boste uporabili.* Zatem je Stevenson izjavil, da je Sovjetska zveza pripravila svoje sedanje jedrske poizkuse, medtem ko so bila v Ženevi v teku pogajanja o prekinitvi jedrskih poizkusov. »Sedaj je SZ kljub resoluciji glavne skupščine napravila najbolj smrtonosni jedrski poizkus, kar jih je bilo do sedaj, ki nima drugega namena nego ustrahovati.* Delegat Nove Zelandije je v zvezi z resolucijo šestih držav izjavil, da bi po zgmdu sovjetskih poizkusov predlagani moratorij pomenil »poplačati sleparijo«. Podprl je ameriško-angleški predlog, naj bi takoj obnovili pogajanja za sklenitev pogodbe o prepovedi jedrskih poizkusov. Tudi nizozemski delegat je izjavil, da je moratorij nezadosten ukrep ter je obsodil zadnjo eksplozijo sovjetske atomske bombe. Enakega mnenja je bil tudi kandaski delegat, ki je formalno protestiral v imenu svoje vlade proti sovjetskim jedrskim poizkusom. Nato je kanadski delegat izjavil, da eksplozije v SZ ne smejo pripeljati OZN do tega, da bi opustila svoje napore. Podprl je resolucijo šestih za splošni moratorij in prav tako je podprl tudi an-gleško-ameriški načrt za obnovitev pogajanj o sklenitvi pogodbe za prepoved jedrskih poizkusov. Dejal je, da Di se pogajanja lahko začela takoj, ker so delegati treh držav, ki so vodili pogajanja v 2e- se, naj jih dela kdorkoli, ter je tudi, da so ženevska poga- nevi, sedaj vsi v New Yorku. Afganistanski delegat je podprl resolucijo šestih. Predlagal pa je dodatek, s katerim se izreka zaskrbljenost skupščine zaradi okoliščin, ki so pripeljale velesile, ki imajo jedrsko orožje, do tega, da so obnovile jedrske poizkuse. Norveški delegat je izjavil, da je politični odbor obnovil razpravo v senci 75-megaton-ske bombe, ki je davi eksplodirala v Sovjetski zvezi. Dodal je, da je to vzrok več, da se vsi lotijo resnega dela, da se svet osvobodi jedrskih eksplozij. Zatem je norveški delegat izjavil, da jedrski poizkusi v atmosferi in pod vodo ne potrebujejo nadzorstvenega organizma za njih ugotavljanje, ter je predlagal, naj se jedrske sile takoj obvežejo pred Združenimi narodi, da ne bodo delale atmosferskih ali podmorskih poizkusov. Podprl je angleškoameriško resolucijo in z nekaterimi pridržki resolucijo šestih. Zadnji govornik je bil italijanski delegat Martino, ki je izjavil, da «je jasno, da je treba obsoditi vse jedrske poizku. tomskih da je treba obsoditi tudi uporabljanje sile v odnosih med narodi*. Dodal pa je, da danes ni več pametno predlagati moratorij, in je pri tem omenil današnjo eksplozijo močne bombe v Sovjetski zvezi. Trdil je, da bi moratorij v takih pogojih lahko še povečal nevarnost vojne. Podprl je angleški in ameriški predlog, naj bi takoj sklenili pogodbo o prepovej jedrskih poizkusov. Razprava se bo nadaljevala jutri. Važne so tudi izjave, ki jih je podal jugoslovanski delegat Pavičevič v soboto. Med drugim je poudaril, da je jugoslovanska vlada vedno obravnavala opustitev poskusov kot začeten ukrep. Vendar pa bi vsako prizadevanje, da bi ta ukrep osamili in postavili kot cilj sam na sebi, kakor tudi vsako prizadevanje, da bi ga pogojno povezali s splošno in popolno razorožitvijo, lahko samo negativno vplivalo na možnost ureditve. Poudaril je tudi, da ni nobenega opravičila za nadaljevanje jedrskih poskusov. Poudaril je, da je razprava skupno z izjavami odgovornih državnikov nekaterih držav opozorila, da atomske države niso za moratorij, to je za prostovoljno opustitev a-poskusov. Opozoril janja potekala v senci groženj in nadaljevanja poskusov, in da je bila Francija ves čas moratorija ob strani ter je opravljala poskuse. Vendar pa moratorij v sedanjih razmerah ni nič manj neogiben in nujen. Moratorij ne prejudicira nadaljnjega urejanja razorožitvenega problema. Olajšal bi pogajanja o sporazumni prepovedi poizkusov, bodisi ločenfii ali v okviru splošne razorožitve, in to bi olajšalo pogajanja o splošni in popolni razorožitvi. iiiiimimiiiiiiiliiiiiliiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii Spomenik žrtvam nacizma na pokopališču v Gradcu Odkritje bo 1. novembra - Na pokopališču v Gradcu je pokopanih nad 1200 Slovencev, ki so postali žrtev nacističnega terorja GRADEC, 30. — Slovesnosti odkritja spomenika žrtev fašističnega terorja na osrednjem pokopališču v Gradcu se bo poleg članov uradne jugoslovanske delegacije udeležilo nad 1700 Jugoslovanov, večinoma sorodnikov žrtev, ki so pokopane v Gradcu. Spomenik bodo odkrili 1. novembra. Udeleženci bodo odpotovali 1. novembra zjutraj z avtobusi skupno s člani invalidskega zbora iz Ljubljane in glasbenega orkestra iz Zagorja. Poleg žrtev iz Avstrije, Češkoslovaške, Sovjetske zveze, Poljske, Madžarske in drugih držav je na pokopališču v Gradcu pokopanih nad 1200 Slovencev, med njimi 65 borcev Pohorskega bataljona. Poziv Ben Hede ob 1. novembru TUNIS, 30. — Predsednik alžirske vlade Ben Heda je izdal danes poziv alžirskemu ljudstvu, v katerem pravi: «Pripravljenj smo obnoviti pogajanja s francosko vlado na resni podlagi, toda hkrati utrjujemo našo borbo z vojaškega, političnega in diplomatskega vidika. Tisti, ki se jim toži po kolonialnem režimu, in avanturisti ki so prišli na dan ob vojaški okupaciji, izvršujejo obupna dejanja. Ta dejanja ne bodo zaustavila pohoda Alžirije na poti neodvisnosti. S tem da skušajo potegniti Evropej- ce v Alžiriji v svoje blazne avanture, samo škodijo njihovi prihodnosti. Saj imamo težavno nalogo, da prepustimo ljudstvu odgovornost za njegove zadeve. Na ruševinah, ki jih je opustil ko. lonializem, je potrebno, da začnemo graditi novo Alžirijo. Napori, ki bodo potrebni, bodo ogromni. Toda nič ni bolj spodbudnega kakor začeti u-stvarjalno delo. Vsak Alžirec je poklican, da prispeva svoj delež Volitve v Grčiji ATENE, 30. — Uradni re- . f ; - zultati pri včerajšnjih grških • kaJ ^ni o ostavki von Bren- Brentano odstopil BONN, 30. — Zunanji mi-nister bonnske vlade von Brentano je danes izjavil, da je podal ostavko na svoj položaj in da ne bo več zunanji minister v novi zahodno- nemški vladi. Zunanji minister je bil od leta 1955. Kancler Adenauer je v zve zi z ostavko von Brentana izjavil, da ne bo nobene spremembe v zunanji politiki bonnske vlade. Odstranitev von Brentana je zahtevala liberalna stranka in to svojo zahtevo postavila kot pogoj za sodelovanje v koalicijski vladi. V izjavi, ki jo je danes prečital glasnik bonnskega zunanjega ministrstva, von Brentano poudarja med drugim, da pri tem ne gre le za njegovo osebo, ampak da gre za usmeritev nemške zunanje politike. V palači Schaumourg so se danes nadaljevala pogajanja med demokristjani in liberalci, da bi se sporazumeli o skupni platformi za vladno sodelovanje v koalicijski vladi. Znano je, da so se pogajanja prekinila v preteklem tednu, ker liberalci niso hoteli pristati na spremembe v »protokolu o vladnem sodelovanju«, o katerem so se vzajemno že sporazumeli in ker so liberalci naknadno postavili zahtevo po večjem vplivu na smernice nemške zunanje politike. V zezi s to zahtevo so postavili tudi svoj veto na potrditev von Brentana kot zunanjega ministra. V demokristjanskih krogih je ostavka von Brentana napravila precejšen vtis, kljub temu, da ni prišla povsem nepričakovano. Kot morebitnega naslednika von Brentana omenjajo notranjega ministra Schroederja, Kiesingerja (ki ga podpirajo liberalci) in predsednika komisije evropske gospodarske skupnosti prof. Hallsteina. Ko so predsednika liberalne stranke Mendeja vprašali, bombe, zelo razočarani. Predstavnik nizozemske vla. de je izjavil, da je ta vlada zelo zaskrbljena zaradi nove sovjetske eksplozije in je pripomnil, da je ta bomba orodje političnega ustrahovanja, kar nizozemska vlada obsoja, tako kakor obsoja druge vzroke povečane napetosti med Vzhodom in Zahodom. Britanska vlada je objavila danes izjavo, s katero obsoja zadnjo sovjetsko eksplozijo. Iz. java pravi: »Britanska vlada obsoja sporočilo o zadnji veliki jedrski eksploziji v Sovjetski zvezi. Sedem in osemdeset držav je pozvalo sovjetske voditelje, naj prihranijo svetu eksplozijo 50-megatonske bombe, ki bi spravila v nevarnost zdravje milijonov ljudi. Britanska vlada se pridružuje zgražanju narodov vsega sveta za to preziranje zdravja in varnosti človeštva.* Včeraj je v New Yorku nad dva tisoč ljudi demonstriralo pred sedežem sovjetske delegacije v OZN proti jedrskim poizkusom v Sovjetski zvezi. Funkcionar sovjetske delegacije je sprejel skupino demonstrantov. Policija je aretirala okoli dvajset demonstrantov. Etiopski cesar Haile Selasi je sprejel danes sovjetskega poslanika Budakova in mu izročil poslanico za Hruščeva, v kateri cesar obsoja eksplozijo 50-megatonske bombe. Haile Selasi poudarja, da so jedrski poizkusi nevarnost za vse človeštvo in hkrati pripravljajo druge države do tega, da nadaljujejo svojo poizkuse, s čemer se vedno bolj oddaljuje možnost sporazuma glede tega. Italijanski odbor za atomsko razorožitev je poslal sinoči Hruščevu brzojavko, s katero poziva, naj prekine preizkušanje močnih bomb. Isti odbor je poslal brzojavko Kennedyju, s katero ga poziva, naj ZDA ne delajo jedrskih poizkusov. Evropsko združenje proti a-tomskemu ^orožju . je poslalo brzojavko švicarski vladi, s katero jo poziva, naj posreduje, da bi se takoj sklicala konferenca za prekinitev jedrskih poizkusov. Brzojavko sta podpisala predsednika združenja Švicar Buchbinder in Aflglež Collins. Oba poudarjata, da Švici kot nevtralni državi pri-tiče naloga pozvati vlade jedrskih držav, naj prekinejo svoje poizkuse in naj se sestanejo na konferenci, da bi se sporazumeli o prepovedi jedrskega orožja. Partizani so v povorki prepevali slovenske in italijanske borbene pesmi in vzklikali proti vojni padovanske univerze itd. Ko je povorka prišla do Trga Liberta, ki je prav v središču mesta, je delegacija vsedržavnega sveta ANPI, ki se je medtem zbral na trgu, ob zvokih trombe ponesla venec k spomeniku vseh padlih, drugega pa k plošči, v katero je vklesano besedilo, ki uteme- (Nadaljevanje na 5. strani) Nehru obsoja jedrske poskuse NOVI DELHI, 30. — Pred odhodom v ZDA je predsednik indijske vlade Nehru na tiskovni konferenci izjavil, da ga je obnovitev jedrskih poizkusov v Sovjetski zvezi hudo prizadela. Omenil je, da se je vedno zavzemal za prepoved jedrskih poizkusov Z mogočno povorko po mestnih ulicah in veličastnim zborovanjem na Trgu 20. septembra se je v nedeljo zaključil v Vidmu tridnevni mednarodni shod predstavnikov odporniškega gibanja Veneta, Zahodne Nemčije, Avstrije in Francije, ki je poudaril neminljivost svojih načel in odločno pripravljenost vseh demokratičnih in protifašističnih sil, da z vsemi silami preprečijo nove vojne avanture nemškega militarizma in revanšizma, ki ob pomoči vojnohujskaških zahodnih krogov nevarno dviga glavo. Na tej manifestaciji, na kateri je sodelovalo nad 10 tisoč oseb, je bilo prisotnih tudi več sto pripadnikov slovenske manjšine iz gori-ške, tržaške in videmske pokrajine, ki so med korakanjem v povorki kakor tudi na zborovanju na trgu vtisnili manifestaciji globlji pomen. Omenimo naj, da so na tej manifestacij sodelovali župani slovenskih občin, številne delegacije partizanov iz Trsta in njegove okolice, zlasti številno je bilo predstavništvo slovenskih partizanov z Goriškega, od koder se je odpeljalo v Videm blizu 200 oseb z dvema avtobusoma in številnimi osebnimi vozili. Doberdobski partizani so nosili v povorki dvojezičen transparent, na katerem je bilo zapisano, da je žrtvovala ta vas, ki ima komaj 1500 prebivalcev, kar 81 svojih vaščanov na oltar svobode in de mokracije. Ves čas so slovenski partizani s Krasa, iz Brd in Gorice peli v povorki slovenske in italijanske partizanske pesmi, ki so čestokrat izzvale ploskanje med številnim občinstvom, ki je na obeh' straneh ceste spremljalo ta veličasten sprevod. Na začetku povorke je korakala godba, za njo pa so nosili velik transparent, iz katerega je bilo mogoče razbrati delež italijanske rezistence v borbi proti fašizmu in nacizmu. Takoj za njim so hodile interniranke s transparenti, na katerih je bil narisan velik rdeč trikotnik, znak ki so ga v nacističnih taboriščih nosili politični interniranci, in napisi: »To se ne sme ponoviti nikoli več«. Pred goriškimi bivšimi partizani in interniranci so nosili pet praporov, ki so predstavljali demokratične občine Ronke, S. Pier, Škocjan, Gradiško in Štarancan. Sledila so močna predstavništva iz Trsta, Belluna, Karnije, Padove, Trevisa, Roviga, Benetk, in za sklenitev sporazuma o prepovedi tega orožja, ne da bi čakali na sklenitev sporazuma o razorožitvi. Dodal je, da želi takojšnji sporazum ali moratorij zaradi nevarnosti takih poizkusov, ki se delajo, prav ko OZN razpravlja o razorožitvi. Dalje je Nehru izjavil, da bo nadzorstvo med moratorijem seveda važno, toda ne nujno potrebno. V zvezi s Kongom je Nehru izjavil, da je potrebno izvajati sklepe Varnostnega sveta od februarja. Kar se tiče Laosa, je Nehru izjavil, da je vlada, ki bi ji predsedoval Suvana Fuma, edina rešitev, ter da bi moral Laos imeti močno vlado. V zvezi z beograjsko konferenco je Nehru poudaril, da je ta postavila v ospredje nov element, ki ga predstavljajo nove afriške neodvisne države. Na koncu je Nehru sporočil, da se bo s Kennedyjem razgovarjal o glavnih mednarodnih vprašanjih. Med temi so jedrski poizkusi, Laos, Vietnam, Afrika s posebnim pogledom na vprašanje Angole in portugalskih kolonij na splošno. Na koncu je izjavil, da med ZDA in Indijo ni nobenih nerešenih vprašanj. aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii Elnandt umrl volitvah, ki se tičejo 9.605 volilnih sekcij od skupnih 9.752, so naslednji. Narodna radikalna zveza 49,6 odst.. Zveza centra 34,3 odst., Narodna agrarna fronta 15 odst., razne stranke 0,9 odstotka. Vzdržalo se je 19,4 odstotka volivcev Po neuradnih podatkih si je narodna radikalna zveza zagotovila 156 mest od skupnih 300. Zveza centra si je zagotovila 56 mest, Narodna agrarna fronta pa 21. Pri drugi dodelitvi sedežev bo Ka-ramanlisova Narodna zveza lahko dobila še drugih 19 sedežev, Zveza centra 8, Narodna agrarna fronta nobenega, ker ni dosegla 25 odstotkov skupnih glasov, kar je potrebno za udeležbo pri drugi razdelitvi sedežev. Računajo, da bo Narodna radikalna zveza imela v poslanski zbornici absolutno večino s 175 sedeži, tana, se je Mende izognil neposrednemu odgovoru in izjavil, da je njegova stranka vztrajala na »popolnem m lojalnem sodelovanju Nemške zvezne republike z zahodnimi velesilami in na izvrševanju vseh obveznosti, ki izhajajo iz veljavnih pogodb«. Sovjetska nota Finski MOSKVA, 30. — Moskovski radio je sporočil, da je sovjetski zunanji minister sprejel danes finskega poslanika v Moskvi, kateremu je izročil noto, v kateri predlaga, naj obe državi začneta posvetovanja o zaščiti svojih meja »proti napadu s strani Zahodne Nemčije in njenih zaveznikov*. Nota predlaga začetek posvetovanj na podlagi pogodbe o medsebojni pomoči med SZ in Finsko, RIM, 30. — Senator Luigi Einaudi, prvi predsednik italijanske republike, je umrl lililiiimiiillllliiiililillllliiliiiiiiiiiiillilliiiimnuiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiinfiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PRI: odločitev bo padla 12. novembra Politični tajnik KD Moro skuša pomiriti zaveznike V današnji številki tednika «Epoca» zagotavlja, da bo kongres KD omogočil sodelovanje s socialisti ■ Odmevi na razstrelitev sovjetske superbombe (Od našega dopisnika) RIM, 30. — Vodstvo KD skuša prepričati svoje zaveznike na levem krilu — socialdemokrate, predvsem pa republikance — da bo bližnji kongres demokristjan-ske stranke upošteval njihovo zahtevo po levem centru in da naj zato potrpijo do takrat in še nadalje podpirajo Fanfanijevo vlado. V ta namen je politični tajnik KD Moro napisal članek, ki ga objavlja jutrišnja številka ilustriranega tednika «Epoca», v katerem zatrjuje med dnigim, da se KD ne bo odtegnila tej svoji dolžnosti, ker mora upoštevati nove elemen- te položaja in «pospeševati plodna gibanja socialne in politične stvarnosti dežele*. Potrebo, da KD zavzame jasno stališče do bistvenih vprašanj nadaljnjega razvoja italijanske demokracije, utemeljuje Moro tudi z bližnjimi volitvami, ko bo morala KD odgovoriti svojim volivcem, ki »potisficajo na pot reform, socialne pravičnosti, primernega posega države, ki pa odklanjajo vsakršno razredno ozkost, vsako kolektivistično mrtvičenje in vsak kompromis na terenu pravih (in ne domnevnih) i-dealnih vrednot in bistvenih značilnosti človeške osebnosti*. Danes se je sestalo tajništvo PRI. Tajnik stranke Reale ni bil prisoten, ker mu je pred dnevi umrla žena. Po seji so izdali sporočilo, v katerem je rečeno, da je izvršni odbor vzel na znanje pismi, ki sta si jih izmenjala Moro in Reale, in sklenil dostaviti obe pismi vodstvu stranke, ki so ga sklicali za 12. novembra. Na vprašanje novinarjev, ki so hoteli vedeti, zakaj so sklicali vodstvo prav za ta dan in ne prej, je La Malfa dejal, da je izvršni odbor upošteval družinske razmere tajnika stranke. Toda tudi mimo tega, je vendarle značilno, da se bo vodstvo PRI sestalo takoj po 11. novembru, ko predsednik republike ne more več razpustiti parlamenta, ker se s tem dnem začne zadnji semester njegovega mandata. Negotovost bo torej trajala vsaj do 12. novembra, ko bo vodstvo PRI zavzelo svoje dokončno stališče do sedanje vlade: če bo prevladovalo mnenje La Malfe, bodo republikanci odrekli podporo vladi in Fanfani bo moral podati ostavko; v nasprotnem primeru pa bodo tudi republikanci počakali na kongres KD. Levica KD, PSDI, PRI in Nenni še nadalje pritiskajo in zahtevajo takojšnjo odločitev. V svojem nedeljskem govoru v Valdagnu je Nenni ponovno opozoril na nevarnosti odlaganja te odločitve, ker odlaganje more koristiti le desnici. In zdi se, da mu razvoj dogodkov daje prav: pokrajinski kongres KD v Milanu je prvo presenečenje v tej smeri; lista »demokratična prihodnost« Airoldija (zmerna struja »dorotejcev«) je dosegla večino (v pokrajinskem odboru bo imela 28 članov), medtem ko je listi • socialna enotnost stranke« dosedanjega pokrajinskega tajnika Marcore (leva struja »baza«) pripadlo 22 članov; lista »demokratična obnova« pa je dobila enega člana. S tem v zvezi se že postavlja vprašanje, ali so morda šteti dnevi občinskemu odboru v Milanu, ki ga sestavljajo demokristjani, socialdemokrati in socialisti. V poslanski zbornici so danes zaključili razpravo o proračunu ministrstva za industrijo in trgovino. V diskusijo so posegli trije komunistični poslanci, ki so kritizirali meridionalistično politiko vlade od leta 1950 do danes in zatrjevali, da je ta politika doživela polom. Jutri bo govoril minister Colombo, nato pa bodo glasovali o tem proračunu in o proračunu ministrstva za promet. Nekateri demokristjanski poslanci so postavili vladi (zu-nanjemu ministru in ministru za zdravstvo) vprašanje, kaj ji je znano o eksploziji 50-megatonske sovjetske jedrske bombe in kakšne ukrepe namerava sprejeti, da bi obvarovali zdravje italijanskega ljudstva pred posledicami radioaktivnosti. V zvezi z razstrelitvijo sovjetske superbombe so vidnejše osebnosti dale ANSA svoje izjave, v katerih obsojajo razstrelitev samo, hkrati pa obsojajo okoliščino, da je SZ to izvršila kljub temu, da je skoro ves svet zahteval, naj bi tega ne storila, spričo ne-doglednih posledic, ki jih jedrske eksplozije utegnejo i-meti za človeštvo. Bivša socialistična poslanka Merlin je izjavila: »Zdi se mi, da je že moč reči, da je to vojna, četudi v novi obliki; vojna, ki jo je Einstein označil za »blaznost ljudi«, in ki, kot vse vojne, ne reši vprašanj človeštva, za katera sta potrebni pamet in volja«. Merlin zaključuje pesimistično: »Zgodovina ne pozna primera, da ne bi uporabili orožja, ko so ga bili že pripravili«. A. P. danes ob 17.30 na kliniki »Sa* natrix», kamor so ga pripeljali pred dvema tednoma iz Doglianija (Cuneo). Einaudi se je rodil 24. marca 1874. v Carra (Cuneo). Njegov oče je bil davčni izterjevalec. Doštudiral je pravo v Turinu, nato pa je bil profesor na trgovski in tehnični šoli v Turinu, pozneje pa docent finančnih ved na univerzi v Turinu. Predaval je tudi o politični ekonomiji in industrijski zakonodaji na politehnični šoli v Turinu in o finančni vedi na univerzi »Bocconi« v Milanu. Z Nittijem in Rouxom je leta 1896 ustanovil mesečnik »Socialna reforma«, katere je bil sourednik, leta 1908 pa glavni urednik, in kateri je v 40 letih posvetil pretežni del svoje dejavnosti. Leta 1900 je izdal svojo pi> vo knjigo »Princ trgovec«, v kateri obravnava italijansko kolonialno ekspanzijo v Latinski Ameriki. Do leta 1925 je bil finančni urednik »Cor-riere della Sera«. Kot liberalni ekonomist svetovnega slovesa je v svojih delih nasprotoval agrarnemu in industrijskemu protekcionizmu in vsakršni obliki privilegija. 2. junija 1946 je bil izvoljen za poslanca v ustavodajno skupščino, 31. maja 1947 pa je bil podpredsednik vlade in minister za državni pro. račun v četrti De Gaspenje- vi vladi. 16. oktobra 1919 je bil imenovan za senatorja. 8. septembra 1943 je zbežal v Svi-co, kjer so ga v Losanni internirali v taborišče beguncev. Leta 1944 je predaval politično in finančno ekonomijo 190 italijanskim študentom, ki so bili internirani v Ženevi. Italijanska vlada ga je 2. januarja 1945 poklicala v domovino in imenovala za guvernerja državne banke. 11. maja 1948 je bil izvoljen za prvega predsednika republi-ke. Poleg številnih člankov o tekočih gospodarskih vprašanjih, je Einaudi objavil še naslednja dela: «Princ trgovec* (1900), «Rudniška renta* (1900); «Studije o učinkih davkov* (1902); (Javni dohodki savojske države v proračunih zakladnih ministrov med špansko vojno za nasledstvo* (1907); «Savojske finance v za. čeiku 18 stoletja in med špansko vojno za nasledstvo* (1908) »O pojmu obdavčljivega dohodka in o davčnem sistemu na potrošen dohodek* (1912); «Kritične pripombe k teoriii o amortizaciji davkov* (1919); »Pridige* (1920); »Ideali ekonomista* (1921); «Beležke za politično in upravno zgodovino Doglianija odvetnika Fran-cesca Fracchie* (1922); «Borbe dela* (1924); «Zemlja in davek* (1924); «Vojna in italijanski davčni sistem* (1927); «Prispevek k iskanju najboljšega davka* (1929); «0 tako imenovanem obdavčenju in o njegovih učinkih na ocenjevanje dohodka in bogastva dežele* (1929); «Prispevki fizio* akrotov k teoriji o najboljšem davku* (1932); «Načela finančne vede* (1932); «Eseji» (1933); «Tako imenovano načelo pro-duktivističnega davka* (1933); «Teorija obdavčenja pri Hobbesu, siru VVilliamu Pettyju in Carlu Boselliniju* (1933); »Glede teorije o produktivnosti davka* (1934); «Vključitev javnega dolga v ocenjevanje bogastva narodov* (1934); «Biografski in zgodovinski e-seji glede ekonomskih naukov (1953); »Predsednikova pi-salna miza* (1958), Predsednik republike, predsednik vlade, poslanske zbornice in senata ter številne druge osebnosti iz javnega in kulturnega življenja so vdovi izrazile svoje sožalje, hkrati pa poudarile veliko izgubo, ki jo smrt Einaudija pred. stavlj a za Italijo, Na koncu sveta Punta Arenas, Porvenir * Magablanca in Tierra del Fuego, pravkar sem se vrnil z enotedenskega obiska v krajih, ki se upravičeno ponašajo s tem, da so najjuž-neje naseljeni kraji sveta in da so torej tudi »konec sveta«. Vtisi s tega »konca sveta« so tako drugačni od vsega, kar sem do sedaj videl — in od tistega, kar sem pričakoval — da zares ne vem kako in s čim bi začel. Predvsem ni »srednjih« vtisov. Ravnice so zares ravne, neskončne. Gore nizke, toda divje, nagrbane in pokrite z večnim snegom. Tu ne dežuje, ampak lije, toča jezno odskakuje od tal, sapic ne poznajo; če je, je veter močan in hladen — in tega imajo 10 mesecev na leto. Zlasti pa je bil nenavaden občutek, da primanj-kupe zraka, občutek močno podoben strabu pred zaprtim prostorom; to je brezkončnost. Toda cirusni oblaki, ki pri nas lebdijo na tisoče metrov visoko v zraku, so tu nizko. Nazobani, zasneženi, toda nizki vrhovi se dvigajo naravnost iz morja. In tako se nebo in gore pomaknejo nizko, tik nad glavo. Punta Armas, glavno mesto Magallanesa, je svobodno pristanišče. Tu cvete trgovina z blagom z vsega sveta: blago je enkrat ce- nejše kot drugje v Cilu (razen v Arici, ki je tudi svobodno pristanišče), pa še vedno enkrat dražje, kot drugje na svetu. Cene večajo transportni stroški in visoki dobički, ki jih terjajo trgovci “ tudi do 100 odstotkov. Mesto samo je veliko in majhno hkrati: veliko po razsežnosti, in razmeroma tudi po številu prebivalcev: nad 60.000 ljudi živi tu. Veliko je tudi po številu trgovin in avtomobilov. Toda majhno po splošnem vtisu, ki ga daje s svojimi pritlikavimi hišami, praznimi ulicami, smetmi in pomanjkanjem marsičesa: tu sta le dva kinematografa, med trgovinami je le nekaj knjigarn, lokalov ni, glavna zabava pa so, kolikor sem mogel videti, karte in kocke. To seveda na zunaj. Družabno življenje se odvija za zaprtimi zastrtimi zavesami na domovih. Od tega pa tujec nima nič, če ne pozna ljudi. Tu pa sem imel seveda jaz, kot Jugoslovan veliko prednost. V Magallanesu in na Ognjeni zemlji je izredno močna jugoslovanska kolonija. Skoraj vsi so Dalmatinci, z Brača in iz okolice Dubrovnika. Prvi so se tu naselili že pred sto leti: privabila jih je novica, da so na Ognjeni zemlji našli zlato. Kopali so ga, toda ne dolgo. Večinoma so se preusmerili na trgovino, pa na ovčerejo, precejšen del z u-spehom, tako da so danes prav Jugoslovani v Cilu cenjeni kot izredno delavni ljudje, ki so mnogo prispevali k napredku Magallanesa na jugu in Autopa-gosti na severu. Tu v šali celo pravijo, da je bila edina država v Južni Ameriki, ki ima »skupne meje« z Jugoslavijo v Punta Arenas in v Autopagosti. Na jugu jih je danes, računajo okrog tri tisoč z družinami in z drugo in tretjo generacijo. Tu imajo svoj dom — veliko, lepo urejeno stavbo Čilsko - jugoslovansko banko, ljudje z jugoslovanskimi priimki so na najodgovornejših položajih v vseh panogah družbene dejavnosti. Sprejeli so me izredno prisrčno, pomagali so mi na vsakem koraku, me vabili sem in tja, me predstavljali prijateljem; ponosni na Jugoslavijo, na rojstne kraje, ki jih nekateri niso videli že dolga desetletja, nekateri, tu rojeni, pa sploh nikoli. Vse jih zanima, vse bi radi vedeli, za vse se zanimajo — celo Slibarjevega rekorda so bili neverjetno veseli, čeprav nihče izmed njih še ni videl smučarskih skokov; kje pa naj bi jih! Onstran ožine, v Porve-nisu so me sprejeli še z bolj odprtimi rokami, še bolj prisrčno. Bili pa so skoraj užaljeni, da sem prišel le za nekaj dni. Vsi pogrešajo več stikov, več literature od doma, tudi učne knjige za hrvaščino; oboji so se tudi pritoževali nad našo trgovino. Tu trgujejo s celim svetom, in povsod gre vse v redu. Toda pri propagiranju našega blaga so se nekajkrat že tako ušteli, da se ne upajo več. Pripovedovali so mi o mnogih primerih, toda najboljši (ali najhujši) je vsekakor primer traktorja-gose-ničarja. Naročil ga je naš človek za svojo »haciendo«. Takoj po prejemu računa je telegrafsko, ker se je mudilo, nakazal trinajst tisoč dolarjev dobavitelju. Ze naslednji dan je dobil tele-gram: »Zakaj ste nam po- slali denar?» No, to so uredili. Nekaj mesecev kasneje je traktor prišel. Z veliko težavo so zverino pripeljali na »haciendo«: mudilo se je že, sezona se je začela. Pa so odkrili, da je traktor brez ključev! Spet *^iegra-mi in ključ (en sam) je pri- šel dobrih 14 dni kasneje... Pripovedovali so mi o dobavah blaga, ki ni bilo naročeno, o neupoštevanju specifikacij, o »dopisovanju« — ki traja po šest mesecev, da dobijo odgovor na naročilo. To so menda doživeli tudi s Slovenijalesom... Jezi jih, ker bi povečini bili izredno zadovoljni, pa ponosni, če bi lahko nudili blago iz svoje stare domovine. Magallanes, Ognjena zemlja. Kako daleč je to! Pot iz Santiaga, z velikim štiri-motornim letalom traja nekaj nad pet ur in je prekrasna: pod letalom se nizajo Cordillere, dolga veriga vrhov fantastičnih oblik, od ljudi še nedotaknjena jezera, ugasli vulkani. Nekaj ur so na levi strani gore in jezera, na desni, zahodni, pa skrbno obdelana polja in gozdovi. Potem so samo še gore in jezera. Tla so vulkanska, to se pravi, da lahko skalo zdrobiš s pestjo, ker je tako krhka. In tako nosijo hudourniki s seboj prab, vsak v svoje jezero ali jezerce. Ta imajo zato vse barve od pastelno zelene do popolnoma črne. Cisto drugačna je pot z barko čez Magallanovo ožino. To morje nikoli ne miruje. Barka poskakuje, se nagiba, zajema vodo, morje je temne, skoraj črne barve. Proti vzhodu se nizka obala izgubi v morje. Na zahodu se dvigajo zasneženi vrhovi in svetlikajo ledeniki. Barka pluje naravnost proti obali onstran ožine. Šele zadnji kilometer opazi popotnik svetilnik, za katerim se skriva vhod v ozki plitki zaliv, ki pelje v Posvencir. Barka pluje v zaliv tik ob obali: nekaj metrov kamenja in nato redka, posušena trava. Na obali kraljuje velika jata divjih rac, morskih ponirkov, galebov in sem ter tja kak kormoran. Na revnih pašnikih za obalo pa se pasejo ovce. Ovce so še vedno glavno bogastvo čilskega juga. Obiskal sem eno izmed «ha-ciend« velike delniške družbe »Sociedad Explotadora de Tierra del Fuego«. Pravijo, da je to največja družba te vrste na svetu. Prav mogoče, da je to res. Revni pašniki v tem kraju so krivi, da hektar pašnika »preživlja« samo eno ovco. Družba je neposredni lastnik nad 380.000 hektarov zemlje. Hacienda Oaz y Harbour, ki sem jo obiskal, ima nekaj nad 150.000 ovac, okrqg. 1000 glav goveje živine in 1200 konj. Gojijo ovce pasme corridale iz Nove Zelandije, za katero pravijo, da so edine, ki lahko vzdržijo ostro podnebje. Vsega je na »haciendi« 120 delavcev in pastirjev, le kadar je striženje, jih je kakih 300. Striženje na tej haciendi traja okrog 45 dni — striže 32 mož po 48 ur na teden, plačani pa so po »kosu«, torej hitijo kar se da. Upravnik »haciende«, prileten Anglež, mi je pripo- vedoval o ovčereji mnogo stvari, ki so bile zame, ker ne vem o tem nič,, zelo zanimive: o boleznih, o pašnikih, o kakovosti, volni (00 odstotkov volne s te »estan-cije« gre v Anglijo). Cile namreč nima predilnic za to grobo volno z Juga. (Pa o tem ne bi pisal: to je enako po vsem svetu.) Ovce nudijo zaslužek mnogim prebivalcem juga: toda mnogi so prepričani, da vse premajhnemu številu. Velika posestva so tako donosna, da lastniki ne vidijo prave potrebe za velike investicije, ki bi bile potrebne, da bi povečali povprečno število o-vac na hektar. »Sociedad«, ki sem ga obiskal, je najboljši dokaz za to: šele ko so ji pred nekaj leti vzeli 600.000 hektarov državnih pašnikov, ki si jih je bila prilastila, in jih razdelili, v parcelah po 5.000 ha drugim ljudem, se je družba odločila. Od tedaj so investirali milijone za oranje in gnojenje pašnikov, ter za uvoz semena iz ZDA in iz ZSSR. V nekaj letih, upajo, bodo lahko imeli po 5 ovac na vsakem hektaru .. . To pa seveda ne bo rešilo problema polovične brezposelnosti sezonskih delavcev. Zadnja leta so ovce dobile tekmeca: nafto. Ležišča nafte na Ognjeni zemlji že danes dajejo 30 odstotkov nafte, ki jo potrebuje Cile. Pravijo pa. da glavna ležišča sploh še niso dotaknjena in raziskave in vrtanja novih ležišč potekajo z nestrpno vnemo. Tu niso nobena posebnost veliki avtobusi, ki poskakujejo sredi ravnice po neravnih tleh: v njih so geologi z vso opremo za iskanje surovine, ki je v današnjem svetu postala surovina za blaginjo ... Vse to je seveda le bežna, nepopolna skica juga. Drugačna po tako kratkem obisku tudi ne bi mogla biti. Je seveda še vrsta zanimivih stvari — kot močna nacionalna zavest prebivalcev, ki vsi vedo, da Argentina ni nikoli preklicala svojih zahtev po vsej Patagoniji, Ognjeni zemlji, po strateški Magellanovi ožini, parade vsako nedeljo, strelska tekmovanja, vožnje z velikimi avtomobili po petih asfaltiranih ulicah, gostoljubje in odkritost, ki je značilna za ves Cile ... itd. In še nekaj: na Ognjeni zemlji ni več ognjev. Indijanci, ki so jih kurili ob o-bali, ko so prihajale prve jadrnice iz v. starega .sveta, so izumrli. Nemalo so k temu pripomogli prvi priseljeni Španci, ki-so svojim .ljudem dajali po 5 zlatnikov za par indijanskih ušes. Približno vse, kat je ostalo od prvotnih prebivalcev tega dela Amerike, je najti v salezijanskem muzeju v Punta Arenas. Približno vse pravim zato, ker je po splošnem mnenju le ostalo kakih 40 Indijancev, za katere pa nihče ne ve natanko, kje so. ALJOŠA FURLAN Včeraj zgodaj zjutraj v okolici Rima Strašno opustošenje in trije mrtvi zaradi silnega zračnega vrtinca Popolnoma brez strehe je ostalo 230 ljudi - Uničene športne naprave na jezeru Albano, kjer so bile olimpijske veslaške tekme po cesti Nefasid-Decamere, ga , nujnost «moralne rehabilita- ■ < i • _ l L niio. ViitrčiVi nrinorlniltAu f- 1 vfledali&ce RIM, 30. — Prebivalce na področjih Ostia Lido, Pomezia, Albano in Castelgandolfo je davi že zgodaj zjutraj prebudilo silno neurje z močnim zračnim vrtincem. Gasilci in reševalci so imeli takoj mnogo dela. Kmalu so se že tudi začele širiti vesti o številnih smrtnih primerih, ki so se na srečo izkazale za pretirane. Za tri primere pa so žal vesti ostale potrjene. a Zelo pretresljiva je nesreča, pri kaleri je izgubila življenje 38-letna Gilda Corietti in njen 11-letni sinček Antonio. Mož Marino ter 15-letna hči Margherita še ne vesta za smrt ostalih dveh. Njune poškodbe niso nevarne, vendar pa sta oba zelo pretresena. Hči je kljub temu lahko nekoliko opisala nesrečo. V sobi drugega nadstropja kmečke hiše je razen nje spal tudi brat. Okrog pete ure zjutraj jo je prebudilo bliskanje in grmenje ter močan naliv. Potem je začutila, da je silen veter kar zamajal hišo. Okna je odtrgalo iz zida, nato pa se je streha udrla. Njenega brata je takoj ubilo, a tega ona ni vedela. Kake pol ure je bila pod ruševinami, potem so jo rešili sosedje. Silno škodo je utrpela neka tovarna, ki je bila pravkar dokončana in bi morala v prihodnjih dneh pričeti delo. Skoda gre v stotine milijonov in zaradi popravil se bo delo v tovarni lahko pričelo šele po nekaj mesecih. Nekaj sto metrov od te tovarne je veter zrušil na starega čuvaja barako, v kateri se je nahajal. Ruševine barake so čuvaja ubile. Zelo veliko pa je število ranjenih oseb, med katerimi so nekatere huje prizadete. Zračni vrtinec je porušil mno. go hiš in barak, tako da je ostalo brez stanovanj 230 o-seb. Ogromna je tudi škoda po sadovnjakih, ker so ponekod vsa drevesa izpuljena. Posebno občutno pa so prizadete športne naprave na o-brežju jezera pri Castelgan-dolfu. Dve velikanski lopi po 20 m dolgi in 15 m široki sta popolnoma razkriti, deloma pa so tudi zidovi podrti. Promet po cestah se ni mogel razvijati, ker so marsikje ležala čez ceste drevesna debla, ponekod pa so ceste zasuli plazovi. Minister Andreotti je dal poslati v prizadeto področje tehnični oddelek vojske ter 200 postelj. Pomoči potrebno je zlasti prebivalstvo v Ca-stelgandolfu in okrog Pome-zie. Megla v Londonu LONDON, 30. — Gosta me. gla je danes paralizirala letalski, pomorski in cestni promet v Londonu. Vidljivost na londonskem letališču se je zmanjšala na minimum in nekaj po polnoči je bilo letališče zaprto za vsak promet. Prihajajoča le. tala so bila usmerjena na letališča v Manchestru in Prest-vvichu. Na londonskem letališču samem je bilo suspendiranih kakih 30 odletov. Tudi pro- met v londonskem pristanišču ia na vsej Temzi je prebujen. Zopet orkan proti Floridi in Kubi MIAMI, 30. — Silovit orkan, imenovan «Hattie», se s .hitrostjo 2CO km na uro približuje južnemu delu Floride in Kubi. Meteorološki urad v Miamiju je opozoril prebivalce južnega predela države, havanski radio pa je prav tako opozoril prebivalce, naj bodo pripravljeni na orkan, ki bi po predvidevanjih moral še danes popoldne doseči zahodno obalo otoka. Vse majhne ladje so se že zatekle v pristanišča. Pogreb pomorščaka «v odsotnosti trupla» LA SP0ZIA, 30. — V La Speziji je bila danes pogrebna slovenost «v odsotnosti trupla« Umberta Ferrarija, ki je izgubil življenje pri požaru na italijanski čezoceanski ladji «Bianca C.». Kot znano, trupla pogumnega kurjača niso našli. Pogrebne slovesnosti se je udeležil lastnik brodarske družbe Costa, zastopstvo pomorščakov ter številne družine mornarjev z ladje «Bian-ca C». Umrla je vdova po «kralju pisalnega stroja» NEW YORK, 30. — Katheri-no Ceddes Benedict, vdovo po »kralju pisalnega stroja« in lastnico družbe «Reming-ton» so našli mrtvo v kopalnici njenega luksuznega stanovanja v New Yorku. Zdi se, da je nastopila smrt zaradi srčne kapi, vendar pa je zdravnik odredil nekroskopski pregled. Geddes Benedict je bila stara mati 18-letne Gamble Benedict, o kateri so se razpisali listi vsega sveta, ko je pobegnila z družinskim šoferjem Romunom Porumbeanu-jem. Gospa Benedict je krčevito nasprotovala poroki med vnukinjo in Porumheanujem, toda mladenka se je kljub, prepovedi družine s šoferjem poročila. Roparski napad na Italijana v Eritreji ADIS ABEBA, 30. — Giuseppe Casagni, 28-lethi Italijan, je postal žrtev roparskega napada v Eritreji. Ko se je z nekim prijateljem peljal z avtom je ustavila skupina oboroženih banditov, od katerih je eden sprožil proti mladeničema več strelov, pri čemer je bil Casagni smrtno zadet, njegov prijatelj pa ranjen. Banditi so potem, ko so izropali oba Italijana, pobegnili. Policijski oddelki so takoj začeli s preiskavo. Aretirani razpečevalci ponarejenih kovancev NEAPELJ, 30. —. Leteči oddelek neapeljske kvesture je prišel na sled razpečevalcem srebrnih kovancev po 500 lir i-n aretiral dve osebi, 56-let-nega Angela De Petrilla in 31-letnega Vincenza de Simo-neja. Policijski agenti, ki so že nekaj časa bili na sledi razpečevalcem, so presenetili De Petrilla na poti k De Simo-neju s košaro, ki je bila na videz polna sadja. Policijski organi so ga ustavili, pregledali košaro in našli na njenem dnu 528 srebrnih kovancev po 500 Ur, seveda ponarejenih. Oba sta bila aretirana. — «»----- Esesovce nameravajo «moralno rehabilitirati» tjlrib L'u ^ hliltu'ibtvo cije« bivših pripadnikov oddelkov. Govoreč na zborovanju povratnikov SS tako imenovane «Nordmark», ki je bilo v Rendsburgu in katerega so se udeležili tudi zastopniki iz Danske in Nizozemske, je poslanec potrdil svoj namen, predložiti. novi poslanski zbornici Zvezne Nemčije zakonski osnutek, po katerem liso lahko vsi tisti, ki so se borili v vojaških formacijah SS, izenačeni s položajem bivših borcev Wehrmacht». Poslanec je dodal, da bo svoj zakonski osnutek opremil z izčrpno dokumentacijo, ki naj dokaže pravico bivših pripadnikov SS do njihove «moralne rehabilitacije«. «»-------- Točen odgovor za ljudsko štetje TRENTO, 30. — Ob nedavnem ljudskem štetju je prišlo do marsikatere zabavne dogodivščine. Ena takih se je pripetila tudi v Valsugani, ki je prav gotovo klasičen primer preciznosti. Neki čevljar, za katerega ime ni bilo mogoče zvedeti, je v rubriko z vprašanjem ((kakšen poklic izvršuje« pravilno zapisal «čevljar». V težavah pa se je znašel pred naslednjo rubriko z vprašanjem «položaj». Nekoliko je premislil, nato pa je odgovoril takole: »Sedeč«. ■Jezik in slovstvo« VII. letnik, 1. številka V nespremenjeni zunanji obliki se je pojavila prva številka sedmega letnika revije Jezik in slovstvo. Te revije prihaja nekaj tudi v Trst, vendar mnogo premalo, čeprav bi bila prav v Trstu močno potrebna zlasti profesorjem in učiteljem. Znanje jezika je namreč pri prvih in drugih v mnogih primerih zelo pomanjkljivo in bi jim bilo prebiranje take revije ne samo koristno ampak nujno potrebno. Potem bi mogoče vzeli v roke še kako drugo knjigo, ki bi jim pomagala spopolniti znanje slovenščine. (Nekateri že imajo revijo Jezik in slovstvo, seveda taki, ki jim ni mogoče očitati, da je njih slovenščina slaba). V prvi številki novega letnika je na uvodnem mestu članek Franceta Bevka Moja pisateljska pot. Članek je prispevek za kulturno zgodovino Slovencev pod 1 talijo med obema vojnama. Vsebuje pa tudi nekaj zanimivih pisateljevih izjav, ki se nanašajo prav na njegovo delo. V tej številki revije so objavljeni tudi trije referati z nedavnega III. jugoslovanskega slavističnega kongresa, in sicer Boža Voduška, dr. Franceta Bernika in Matjaža Kmecla. Anton Bajec piše Pred izidom novega pravopisa, ki ga vsi nestrpno pričakujemo. O našem rojaku dr. Mirku Ruplu, RENDSBURG, 30. — Otto Eisemann, liberalni poslanec 'v Bundestagu, je poudaril ......................... Andric še vedno prejema čestitke iz vseh krajev Čestitala sta mu tudi Salvatore Quasimodo in lija Ehremburg PARIZ, 21. — Alain Bosquet, znani francoski pesnik in e-den od prirejevalcev francoske izdaje ((Antologija jugoslovanske proze«, je izjavil v razgovoru z dopisnikom Tanjuga, da nosi književno delo Ive Andriča pečat tako narodnega kot tudi evropskega duha. Evropski duh Andriče-vega ustvarjanja je, po njegovih besedah, v monumentalnosti dogodkov, ki jih opisuje, v sposobnosti, da recimo do opisovanja dogodkov okrog nekega mostu, nekega pejsaža, ustvari humanistično delo. «To, kar je pomembno za nas, Francoze,« je dodal Bosquet, «je izredna jasnost in prijetnost Andričeve-ga stila, ki je močan in u-ravnotežen.« ((Smatram, da je švedska a-kademija znanosti s podelitvijo Nobelove nagrade za književnost Ivu Andricu dala priznanje njemu kot umetniku, hkrati pa tudi literaturi jugoslovanskih narodov. To bo omogočilo nam v Franciji,,da posvetimo več pozornosti tej literaturi, ki je v raziskovanju tistega, kar je v človeku neznanega, šla mnogo dlje kot najbolj smeli francoski pisci. Ta nagrada nam bo pripomogla, da spoznamo tudi druge jugoslovanske avtorje, katerih dela nam odkrivajo bolj skrito, manj civilizirano stran človekove narave. Tudi znam francoski pisec in avtor predgovora za francosko izdajo «Travn:ške kronike« Claude Aveline je izra- Z nedeljskega partizanskega zborovanja v Vidmu • • • ■ mit. a toiVini ... - - v Šili CMtttl 0tC0«AT! ® cim KaurJktcoHCMO M '.s * s - Skupina iz Doberdoba z dvojezičnim napisom. Od 150® prebivalcev jih Je 01 dalo življenje za svobodo, zato: hočemo mir Začetek delegacije goriških partizanov v sprevodu. Zelo zgovorna Je tudi številka mrtvih iz goriške pokrajine: skoraj 1200 nw«iwrf A&tslm Skupine Zidov v sprevodu po mestnih ulicah Velika množica sc je zbrala na Trgu Liberta za glavno manifestacijo zil svoje veliko zadovoljstvo, ker je bila letošnja Nobelova nagrada za književnost dode ljena jugoslovanskemu književniku Ivu Andriču. V razgovoru z dopisnikom Tanjuga je Aveline dejal, da je srečen, ker je dano to visoko priznanje enemu naj-večjih., jugoslovanskih . umetnikov. «Kar se mene tiče,« je dejal ob misli na to, da je Andriču lansko leto manjkal samo en glas, da bi dobil nagrado, «smatram kot da je bila Ivu Andriču dvakrat dodeljena Nobelova nagrada.« Nadalje je rekel, da bi rad opozoril na zaključek svojega predgovora za francosko izdajo »Travniške kronike ((Takrat sem zaključil z besedami, da ima nova Jugoslavija v Andriču enega od svojih največjih književnikov m da se bo njegovo književno delo, ki ga karakterizira občutek za mero in dovršenost, navajalo v prvih vrstah sodobne svetovne književnosti Dejal je, da razume pod popolnostjo Andničev način kako pronica v človekovo naravo, njegova skrb za globoko in zares pravično oceno za osebnost, ki jo opisuje, «Na drugi strani razumem pod Ar.dričevim občutkom za mero in popolnost njegovo skrb za obliko književnega dela, za ravnotežje med prodiranjem v bistvo in njegovim oblikovanjem. S svojo skrbnostjo v posredovanju podrobnosti njemu lastnih opažanj nam Andric odkriva ce nov svet.# ((Veselim se toliko bolj,« je zaključil Aveline, (cker bo takšno priznanje kot je Nobelova nagrada za književnost, omogočilo po vsem svetu, posebno pa v Franciji, tako izdaje že prevedenih An-dr! če v: h del kakor tudi tistih, ki še niso prevedena.« ' Ivo Andrič prejema ši vedno številne čestitke iz inozemstva in Jugoslavije in pozive inozemskih novinarjev za intervjuje. Med brzojavicu-mi, ki jih je Ivo Andrič p.e-jel zadnja dva dneva, so brzojavke sovjetskega književnika lije Ehremburga, lanskoletnega Nobelovega nagrajenca za književnost, italijanskega književnika Salvatora Quasimoda in znanega violinista Zlatka Balokoviča, ki živi v ZDA. Med novinarji, ki so zadnja dva dneva obiskali jugoslovanskega književnika in zaprosili za intervjuje, so številni italijanski, nemški in mehiški novinarji, med njimi tud en novinar iz Islanda. Danes je jugoslovanskega književnika obiskal in mu čestital sin švedske književ-nice Sigrid Undset, ki je svoj čas dobila Nobelovo nagrado za literaturo. Srbska Akademija za znanost in umetnost, Zveza književnikov Jugoslavije ter Ko-larčeva ljudska univerza nameravajo novembra prirediti skupen literarni večer, ki bo posvečen delom velikega književnika. ki je imel nedavno M piše Branko Berete. ^ ne se nam zde_ Pr^°”oi in Franceta Goršita r*ur pravniški jezik, saj S ^ stikrat vnema P«ristl daleč; taki puristi se^ ^ reč ne vprašajo, ali na ^ ko domača beseda na tujko za vse P°me*e’.„,k ti-tujka ima. Stanko K°‘"% še o Prežihovi *na.&0ij ro- let. vsakogar, ki se kak°r >j. nima za slovensko ^ slov je, bo zel° .kor!* eosM’ java Bibliografije h ^ ga jezikoslovja za le ^ ki jo je pripravil g ar, Achardov «'diot’ prvii v I«1U>i f MODENA, 30. - r “ Italiji je bilo preav .jtl, lo Marcela Acharda £jji Delo je zvesta regi sodnega postopka, ki " nedolžnost kmečkega j, ta; dekle so našli n [j*- no poleg trupla nJen ,0f«r> bimca, ki je bil^ k° ■ ^ njo vred v službi n j( tricijske družine. }9 . ji skupina Ornelle :M,' je bila tudi protag0 _ poč Paolom Ferrarijem lom Carlinijem. Konec slavno«*1 isoja ob 80 letnici Pica5i VALLAURIS, 30-f'la Si«e fr *J0f n osti ob 80-letnici cassoja so se zakljuo' pjlit z velikim sprejemom Beachu v CannesU'le‘saU f. no pa so ljudje P kraie^ cestah Vallaurisa, 0 ( lit z zastavami JFCotol0” pj gl vavordeči in zlati ^eStt z modrimi zastavami ^ ^ | Ples je trajal Pozn°- Sin11 Španska glasba se 1 nlfif iz 120 zvočnikov, ^ pa je kar tekla v . Vse pa je bilo zas (|j, Razstava del k0-letnA Ri- lčarja bo trajala ^ Slike, ki so cenjene deset Jf, tret' 'K milijardi frankov, t in dan deset Po!lC®,,-efici ^ zostrelkami. Povao1 ^ pričenjajo zapušča t ^ ris. Med stotinami ,g • vseh strani sveta ll tudi mnogo iz J, temi Carlo Levi, R ^ tuso, delegacija vodstvom Maria A p drugi. Bivališča ?xC sl)l» Modri obali so bila p darili in pošto. Sa ^ urad v Cannesu Je ji ; kg brzojavk! pxc“ dejal včeraj z«ec t rim prijateljem: ijuK1,.,- trebo, da občutim } sei>' mojega bližnjega,» lahko zadovoljen-noben umetnik Pre «1$ prejel toliko doka*« njenosti in navdus Včeraj je otn^ti Margherita Sar f0 tf COMO, 30. " šli pisateljico po** Sarfatti v n\en$ i<(' mrtuo. Imela Je s, I Margherita Gras*' por^p rodila v Benetlca - .^rn, . se je z odv. Sarf „tl je bil predsednik V , lombardskih Pr0 ■ sin ( konu je imela od katerih je vT^g( svetovni vojni. . s . Ijica ter umetno pf, . čarka je sodelovf^t t vij ah in časnik' jn,< , trideset let. Nxe'vezi>" f je žal močno ^ v :$al ^ Mussolinijevim t jci ^ jt njegovo biograflJ la prevedena v zike. Arabski k'par vij« O vtisih IZ JU‘ bsK' * KAIRO, 30- 7 VV par Abdel Kadar* imel v Kairu ie predavanje 0 . v ‘V simpoziju kiparle pris^r laviji, ki mu 3 ^ i trd korist. pomenu m _ .fl„j f mednarodnih s uuM® val kot predstav"' ,0d jt jev ZAH, Ko 3 ,tll J ul**', nilcov, je kiPar j,(t , tr sredoval vrsto s iz Jugoslavije l# 'O like možnosti z voj umetnika v p t Kr*1* - Sodelovanje vi gait^V pri celovški ^ ,« na * _ A V Celovcu Jt'st"11/ strasse 24 f-m pr^nlirf rija, označena * J , P imenom C)a!er'e pa je neko sode ^ to galerijo Moderno ga galerijo ‘50J fjf moaerno galer'I 9 vatel j ljubijo"* / prof. Zoran K aVn> . K uvodov v raz st« spektih celovške fais . f los je v njej A/ tudi Lojze S pa fti imamo v rok0* dveh prospekta zadnjega časa. ^ Ijalec je Jap0 ^ gai, drugi Pa ■e s* j tj, ke. Japonec, k fjjl stavljal v Celot p« / kar »domač« , saj se je udete fičnih bienal —"n f ' * rjf/ razstavljal pa‘ bi> ft j galeriji. Na ob> P J f bil tudi nagra)e l1. je sedaj PrV' ,.i razstavljal. V°fs uveljavil zlas • slikanjem. 55^1 DNEVNIK 31. oktobra 1961 SVET TREPETA V STRAHU PRED POSLEDICAMI SILNIH ATOMSKIH EKSPLOZIJ Rušilna sila 50 - megatonske atomske bombe 100-megatonske bombe o pustoši jo Fran-(li°' Anglijo, ena Holandsko in Belgijo hkrati S si že Ves bter SV6t govori o tem. Ne-fsnik6 narode Se zajela že Slede* Naib°lj značil ne so Kdar ga Združene države, kskim Va5DA ra2P0laga le Radi arlem odveč, __ __ tudi ^^^tomsko zaklonišče. **em115 ^vedskem, na Norve-PtipravL'Angli;ii’ P°vsod se nekaterih na naihuiše- v "> šl« u mestih V ZDA pa io °“lasti tako daleč, da in11^ rezervno hra- nakaz natiskati živilske i!j3teniCe za «pred atomskim #0, j^a?^em zavarovano hra-iivjij 0 na razpolago «pre-riška r,l!.'.,?lorda ie ta ame- &o tiSo Pan'ka Plod dejstva, da li doi^re*)'.Va'c' ZDA dožive-het0v a ndl prve, niti druge it bij°e v°ine- Toda vtem ko atonssk«V ZD^ do Prekinitve Sovjet ,ga Premirja s strani v jein a zveze «vse mirno«, li lni,' 0 so Američani osta-itoirisJi?1” prf vseh prejšnjih jih ;e ® Poizkusih, kolikor 1*58, s d° Izvedenih do leta to j °. sedaj postali «skraj-lati at lrn’8’ ko so začeli de-'ietsk . Poizkuse v So- ?iPoveriZ'ieZ1.in ko ie Hrušeev izkus c voeraj izvedeni pogube j®"®e8atonske super- •kHnegatonske Pati, d' tega bi mogli skle-b n'e l* Se. ie Američanov — it 2aIaj.npb — lotil strah ne ski . . 1 tega, ker se atom-tiidi »,* s* vršijo, pač pa Sž, ne °’ ker se ti vršijo v kje n *!? Pri njih doma, ali ^alj a acifiku, kjer bi jih kot ricani ali Angleži, Si 0 bHo do leta 1958. liko. p.'Pa ie k tej paniki ve-Islt, ‘Pontogel tud; ameriški k*H, ji tako rekoč ne mine Sv a b' veliki ameriški #ih p .* ne prinašali strahotna /Sov Posledic morebitna pnm°mskega napada. Tako Sij »,.er tudi zelo avtorita-'i reki ln'e>>' ki objavlja hkra-a3ča, aitl° za atomska zaklo-'Itahp. Prlkazuje Američanom eksplozije nad ZDA. ^ piše sledeče: K Prv0ni0 presenečeni, nam Sloz1- 0Pomin eslepljujoča kotjne ,Ja: ki se bo videla na 1,1 tniim‘’i daleč. V premeru ‘ PrahJe 150 V turi-0 pePel‘ Gotova bo 1 onih, ki bi na tem oih tudi v najglob-ihiščih. Prva toplot-. . 'la v dveh impulsih '**’ kafV'^ sekundah sežgala fdih r .le živega v radiusu ta .jfjkloi, ko1 dtacij Ctloestopenjske Drugostopenjske opekline utrpeli ljudje tudi o »Hi 10, »t0 a ii 10, celo 15 milj. Ji. h]0 , b° naletel toplotni v »lili 8 b°do v okviru pe- v^onsknf1 P° k°nCU Zid°‘ % zido zgradb, toda na-( -vi se bodo zrušili (,'Ha &'ii 10 milj. Po-■liia: uuuo pomorjeni tiso- *osov betona, ope- K H »i * Ut lUli U, VI p V. L^fižej^6 ’ bodo leteli • Celo človeška te- yt;bH In Postala morilne ra- C1 radiac*-hU''ae bo šele pri' C^dki'13; Nat0 še zeml;ia J1 na se bodo sese- ta^i Zam,ljo v 200 različ- lt rUg; aktivnih sestavinah.« v»iPrika2aineriški časopisi pa celo številke člo- k»,t k„mbleVu• Desetmegaton. ‘i 11 in a uničila Mandla i» .dober del New Jer- 1,1 Qui Je )H'ij od središča eks- |Qp.®tih rnil^ensa‘ podrop' oblasti pri na- t«Zu^P“izkusov’ le p0' tih^v U~’- «a *'0,,'ej*gOl^sko o rož j e Ijenih v celoti 250 poizkusov s skupno silo 180 megaton, kar je za 9000-krat več kot je znašala rušilna sila bombe, ki so jo Američani vrgli na Hi-rošimo, oziroma na Nagasaki. Ce pa računamo, da znaša rušilna sila sovjetske 50-me-gatonske bombe skoraj eno tretjino vseh 250 bomb, kar so jih preizkusili od 1. 1946—1958, potem ni nič čudnega, da se človeštva loteva strah pred nadaljnjimi poizkltsi. Vse te številke pa nam morda ne povejo vsega. Zato bomo skušali resnost položaja prikazati v bolj konkretnih, nam bližjih številkah: Ce bi sešteli težo vseh klasičnih bomb, ki so jih ZDA v času druge vojne z letali odvrgle nad Evropo in Azijo, bi imeli — dva milijona ton bomb. K tem bi dodali še tri milijone ton streliva, kolikor ga je Zahod porabil na vseh bojiščih (razen v zraku) v drugi svetovni vojni. V celoti so torej v drugi svetovni vojni zahodni zavezniki porabili streliva za pet milijonov ton oziroma za pet megaton. V 13 letih atomskih poizkusov pa so sprostili kar 180 megaton eksploziva, to se pravi, da so na svetu samo z atomskimi poizkusi sprostili za 361 krat večjo rušilno silo, kot jo je Zahod porabil v vseh letih druge svetovne vojne na vseh bojiščih, torej iz zraka, na kopnem in na morju. Ena sama sovjetska superbomba, katere poizkus so napravili — kot poročajo — včeraj, pa je enakovredna desetkratnemu rušilnemu učinku vsega streliva, kar ga je Zahod porabil v drugi svetovni vojni. In tu smo jemali v poštev le rušilno silo atomskega o-rožja. Ce pa vzamemo v poštev še poznejše posledice tega strahotnega orožja in sicer kvarne posledice žarčenja na sedanjo in na bodoče generacije, vidimo, da je strah na svetu upravičen in da bi moral človek trezneje gledati na razvoj političnih dogodkov, kajti če bomo šli po tej poti dalje, atomska vojna niti ne bo potrebna, ker se bomo že s samimi poizkusi obsodili na počasno toda gotovo uničenje.. i.Wsw.i.W PR K J KIJ SMO LA RASSEGN4 DELL A LETTE-RATURA IT/ L'ANA. Diretta da VValter Bini. Periodico qua-dr im pst ral e. Anno 61. Serie VII, Numero 2. Maggio-Agosto 1961. Casa Editrice G. C. Šansoni S. p. A. Firenze. JEZIK TN SLOVSTVO. Izdaja Slavistično dr"fivo v Ljubljana. Letnik VI , številka 1. Ljubljana, 25. oktobra 1961. STUDI POLITICI. P.ivista trme-stralc. Anno VIL*. Numero 2. II sere. AprPe-Giiigno 1961. Casa Edit riice G. C. Šansoni. Firenze. R-NASCIMENTO. Rivista del-1’1-tituto Nazionale di Studii sol Rinasoimento. (La Rinasci-ta — II. serie). Arino deci-mo. Nurrero 2. Dicembre 1959. Casa Editrice Šansoni. Firenze, LINGUA NOSTRA. Vol. XXII. Fasc. 3. Settemtore 1961. G. C. Šansoni. Firenze. MOSKVA, oktobra. — Širina hlač ni več le krojaška širina — v zadnjem, času je tu postala tudi umetniška mera. Mihail Solohov je celo na 22. kongresu KP SZ govoril o ozkih hlačah kot o merilu diferenciacije med zdravo in nezdravo poezijo. Ozke hlače so pri pesnikih znak njegovega kozmopolitskega in mondenskega iskanja slave pri mladih dekletih. Organ ruske Zveze pisateljev ((Literat ura in življenje» pa je v kritiki pe:tmi nekega mladega pesnika vzel za argument tudi to, da (inosi ozke hlače, kot je ozka njegova duša. V Moskvi so se umetniki v glavnem razdelili na one s širokimi in one z ozkimi hlačami Potrebno je ugotoviti, ali je njihova umetnost neposredno proporcionalna z njihovimi krojaškimi merami in ali so širše pesmi onih, pesnikov, ki nosijo ozke hlače, ali onih, ki nosijo široke hlače. iiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimitiuiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiHtiiiiiiiiiiiiiiiiiinitiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii,!,,!,!,!!, KULTURNO PISMO IZ SOVJETSKE ZVEZE «0zke in široke hlače» v sovjetski literaturi Za grehom «ozkih hlae» se krije strah starejših pesnikov pred drznostjo mladih - Tudi Čuhraj nosi «ozke hlače» OB ZAKLJUČKU LONDONSKEGA AVTOMOBILSKEGA SALONA Celinska evropska konkurenca problem za britansk Glavna privlačnost - nova Jaguar Mark X - Rahlo, toda vztrajno nazadovanje britanske proizvodnje - Zanimanje za cenejše volkswagne, renaulte in fiate (Od našega stal. dopisnika) LONDON, oktobra. — Jesenski in zimski dnevi sicer niso najbolj mikavni za vožnje z avtomobili, toda to nikakor ne pomeni, da nas letošnji 46. londonski avtomobilski salon, ki je trajal od 18. do 28. t. m. ni mogel ogreti in v nekaterih primerih celo navdušiti. In ker se z njim (in dodatno z jesenskim turinskim salohom, ki je bil pravkar odprt) zaključuje letošnja sezoha',-!i-mamo lahko že dokaj jasno predstavo o tem, kakšno, bo stanje avtomobilske industrije v prihodnjem letu, kaj bo moderno oz. aktualno na avtomobilskem trgu in še posebej v kakšnem položaju se bo znašel britanski avtomobilski trg oz. britanska industrija. ((International Motor Show» je dejanska razstava celotne britanske avtomobilske proizvodnje, razen tega pa imajo na njej veliko besedo tudi celinske industrije. Prikazanih je namreč več kot 50 novih modelov, katerih večino smo sicer lahko že videli na razstavah v Parizu, Frankfurtu, Ženevi in tudi v Turinu, ki pa so novi za britansko javnost. Brez dvoma je glavna no-nost in privlačnost londonskega salona model nove Ja- guar Mark X., ki v popolnoma novi obliki predstavlja nekako kontinuiteto v liniji prejšnjih Mark VII., VIII. in IX. Opremljen je z tistim motorjem, ki je v «E» Tip Grand Touring Jaguar, z močjo 265 konjskih sil, ki je bil kot absolutna navost prikazan na marčnem ženevskem salonu. Novi tip Jaguar Mark X. dokazuje, da je conventryjska tovarna v nenehnem razvoju in njene prodaje, predvsem severnoameriškim kupcem, so tako narasle, da so zagotovile družbi delo za vse leto naprej. Občinstvo pa posveča veliko pozornost tudi novim volkswagnom, renaultom in fiatom, ki bodo z vstopom Velike Britanije v evropsko tržišče «šestih» povzročali mnogo preglavic britanski industriji, ne toliko zaradi boljše kakovosti ali lepših oblik, kot predvsem zaradi nižjih cen. Med drugimi že znanimi novostmi naj omenimo le nekatere najbolj zanimive: Hill-man Minx, Consul Capri (namenjen izključno za izvoz), Morris Mini Cooper, ki se vedno bolj uveljavlja v konkurenci malih vozil. Bleščeči sijaj prikazanih izdelkov in visoke kupčije pa seveda še ne pomenijo, da je vse lepo in v redu z bri- vH D|; p°mrlo 90 odst. lju- vf TT od 5 d0 9 - t,:. » odst. 35 odst. pre- kjH. v a bi bilo resno ra-tv, od razGalji 14 milj bi VfS’ Prebivalstva mr- °dst- resno poško- ,pb r 11 i ^kiK 'iii „0,1kretn°Plsih’ ki pa so’ s°viot , ’ >n °b vztraja- h °blasti ‘hljivo, da se Ame- nsi:ieva panika, dru- \ SHh . na svetu pa re-kajti znani ameri-V je , ™us Pauling Pra-*i«i zna- megaton, ko-VHeizk„Ha sila vseh do-\ f*8 VerH'*1 bomb’ že po-‘t 06s, 0 genetično ško- V^tio ’ ,radiacij 'Pa da je b v v zraku. Zaradi VHh n»- v dosedanjih teg lzkusov se bo, po a, "' ameriškega znan- s« k6felr? ° najmanj 140 & otrok-ne da lih L1 Utn», 1 že mrtvoroje- f ° Že e. v embrionu, ki » * 8e ' Su!alievab a,tomski Poizku-Jvj,ejši . b° problem še ajti sodobno, naj-V 0tnejgp, ^sko orožje je 1»V. isliti.kot si ga more-Jk., • Nekaj primer- vift ev i Sin h0n,\ reKel, da imajo V niti O °' ki se ne i' t>A'hegar.e'Zkušati- Sovjet-i*’ t' taztn» ;onska bomba bi Sš s« ?'la.ves lad Arkti-Nl* hiio^avi. milijone ku-Sb\ 3^«v ledu. Drugi Si« bl ha st°'megatonskih N 8,.tfeh .°stovalo za poru-Xifi h0r!eJrtin ZDA. Saki' H0, tri bo opustošile /fšti5* BeleHngli)°’ ena sa-Ik ■ gIl° in Holand jo 1958 je bilo naprav- Torek, 31. oktobra 1061 Radio Trst A 7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba; ;11.30: Šopek slovenskih oesmi; 11.45: Vrtiljak; 12,30: Za vsakogar nekaj; 13.30; Glasba po željah; 17.00: Orkester Alberto Casamassima; 17.251 Sem in tja Po lahki glasbi; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Čajkovski: Simfonija št. 2 v e-molu; 19.00: Pisana balončki; 19.30: Stare melodije v sodobni izvedbi; 20.00: Šport; 20.30: Jugoslovanske ritmične popevke; 21.30: Koncert violista Pavla Škabarja, pri klavirju Gita Mally; 22.00: Obletnica tedna; 22.15: Ples v Mu e jeansu; 23.00: Ansambel «The Firehouse Five Plus Two». Trst 12.25: Tretja stran; 14.20: Emo uro v diskoteki; 15.20: I-talo Svevo ob I. stoletnici rojstva; 15.35: Franco Rosso pri klavirju in ritmi. Koper 7.15: GilasDa za dobro jutro; 11.00: Otroški kotiček; 11.30: Dve skladbi Antona Lajovica; 12.00: Glasba za vas; 12.45: Glasba za vas (drugi del); 13 40: V ritmu z malimi ansambli; 14.00: Paleta zabavnih povrvk; 14.30: Sola in življenje; 14.50: S festivala mladinskih zborov v Celju 1961; 15.15: Zabavna glasba; 15.30: Pesmi m plesi iz Medjimurja; 16.00: Bled 1961; 16.30: Tretja stran; 16.45: Romantični oder; 17.40: Orkester Bihly Vaughn igra prijetne melodije; 18.00: Prenos RL; 19 00: Igra «Petoriea večernih«; 19.30: Prenos RL; 22.15; ((Avanture za klavir«; 22.35: Glasba za lahko, noč; 23.00: Prenos RL. Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 7.00: Jutranje melodije; 8.30: Omnibus; 11.00: Omnibus (II. del); 12 20: Glasbeni album; 13.30: Operno gledališče; 15.15: 43 mednarodni avtomobilski salon v Turinu; 17.20: Plesi in pesmi s petih kontinentov; 18 00: Poje Niilla Pizzi; 19.30: Filmske in gledališke novosti; 20.00: Glasbeni album; 21.00: Pirandello: «Henrik IV.»; 23.00: Nunzio Rotondo in njegov orkester; 23.15: Orkester Gorni Kramer II. program 9.00: Jutranje melodije 10.00: Mi in pesmi; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 13.00: Deklica ob 13. predstavlja; 14.00: Naši pevci; 15.15- Italijanske ljudske pesmi; 1545: Najnovejše v mikrosolku; 16.00: Program ob Štirih- 17.00: Kratek simfonični koncert; 17.30: «11 Lobbia«; 18.10: Skladbe za orkester; 18 35- Četrt ure s ploščami ju-ke box;; 20.30: «Studij L kliče X«; 21.45: Večerna glasba. III. program 17 00: Scenska glasba (Ga- brieli, Purcell); 18.30: Filmski pregled; 18.45: H!ndemith: Sonata op. 31 za violino; 20.00: Vsakovečern-i koncert; 2.1.30: Tisoč let italijanskega Jezika; 22.00: italijanska glasba «Rina-scimenta«; 23.25: Poslovilni koncert. Slovenija 8.05: Godala m vokalni ansambli; 8.40: Jose Arpiandola: Orientalska suita in koračnica iz filma «Most na reki Kwai»; 9.25: Operne uverture io zbori; 10.15: Izberite melodijo tedna; 11.00; Otroški kotiček Claudi® Debussyja; 11.15: Utrjujte svojo angleščino; 11.30: Zvočni kaleidoskop; 12.05: Klavir v ritmu; 12.25: Trije veliki zabavni orkestri; 12.40: Skladbe slovenskih avtorjev poje Mariborski komorni zbor; 13.30: Od arije do arije; 14.35: Z melodijami okrog sveta; 15.20: Poje Zenski vokalni kvartet; 15.30: V torek na svidenje;; 16.00: Rei-nhold Gliere: Simfonija o liji Muromcu; 17.05: Vsak dan za vas; 18.00: Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.10: Kotiček z>a mlade ljubitelje glasbe; 18.45: S knjižnega trga; 19.05: Ivo Lhotka-Kalinski; Kerempubova pesem, kantata; 20.00: Zborovske skladbe Leoša Janačka; 20.30: Magični glas — oddaja ob 25-letnem umetniškem Jubileju Staneta Severja; 21.30: Vladimir Ruždjak: Nokturno; 21.43: Četrt ure z zborom in orkestrom Dick Jacobs; 22.15: Uvod v glasbo 20. stoletja; 23.05: Lepe melodije z velikimi zabavnimi orkestri. Ital. televizija 8.30 do 16.20: TV šola; 17.00: TV za otroke; 18.00: Nikoli ni prepozno; 18.30: Dnevnik; 18.45: «Tom Jones«; 19.35: Dogodov-ščine velikih del; 20.15; Made in Italy; 20.30: Dnevnik; 21.15: Canzon-issima; 22.30: Juinjaki v Torinu; 23.00: TV dnevnik. Jug. televizija 21.00: Zabavna reklamna oddaja; 21.15: Canzonissima. tansko avtomobilsko industrijo. Občinstvo, ki se je podajalo na otvoritveno slovesnost razstave, je namreč na ulici lahko srečalo povorko stavkajočih delavcev iz Actona, kar opozarja na drugo plat britanske realnosti. Obseg izvoza v ZDA, Com-monvvealth in celinsko Evropo je od leta 1954 v rah-_lem, toda stalnem upadanju. To sicer ni tako hudo, slabše pg je, da ni nobenega optimističnega predvidevanja. Letošnja proizvodnja za september je dosegla 100.907 avtoipobilov v primerjavi s 131.772 v istem razdobju lanskega leta. Povprečna tedenska proizvodnja je znašala 20.181 napram 26.354 avtomobilov lani. Izvoženih je bilo 28.180 vozil, kar je za 1615 manj kot v septembru lani. Padec v izvozu je šel seveda v korist celinskih proizvajalcev, predvsem pa nemški Volksvvagen. Dejstvo je, da stanejo celinski proizvodi manj, kar je predvsem posledic^ večje ter bolj racionalne proizvodnje zaradi modernih naprav (vedeti je treba, da so tovarne Volkswagen bile popolnoma prenovljene), in da je delovna sila na kontinentu cenejša. Ce k temu dodamo še dejstvo, da je v ceni britanskih vozil vključen 50 ali 55 odstotni državni davek, ki je najvišji ,v Evropi, potem bo ob upoštevanju, da so britanske industrijske naprave zastarele in da je delovna sila, ki ima morda najvišji življenjski standard v Evropi, draga, jasno zakaj so britanski avtomobili dražji in zakaj ne vzdrže konkurence. Celinski kupci imajo sicer radi britanska vozila, pritožujejo pa se zaradi njihove čepe, uvozniki britanskih vozii na kontinentu pa se poleg tega pritožujejo tudi nad nezadostno reklamo. Za notranje tržišče je značilna cela vrsta neuradnih stavk (neuradnih zato, ker jih ne napovedujejo osrednje sindikalne organizacije, temveč samo posamezni tovarniški sindikati), kot je to primer stavke v Actonu, kjer je veja Rooters Group-Britch Light Strel Pressings. Stavka onemogoča delo celotne Rootes in je zato o-stalo brez dela na desetti-soče drugih uslužbencev. Najbolj porazno za stavkajoče pa je pri tem dejstvo, da delodajalcev njihovo stavkanje prav nič ne moti, saj imajo v zalogi obilo vozil, razen tega pa se proizvodnja nadaljuje v prekomorskih obratih in tudi naročila so minimalna. Lahko bi se poslužili tipične londonske prispodobe: megla nad Londonom in megla nad britansko avtomobilsko industrijo. Radovedni smo, kaj bo prinesla eventualna razjasnitev prihodnjo spomlad." DRAGO SEDMAK Največje odkritje nove sovjet ske filmske generacije režiser Cuhraj n. pr. nosi prav tako ozke hlače in to — pravijo v polemičnem tonu — celo v dvorani partijskega kongresa, na katerega je prišel kot izvoljen delegat. Največji sestanek hlač se je mogel v Moskvi videti pred kratkim na Trgu Majakovske-ga. Okoli spomenika Majakov-skemu, torej na kraju najbolj prometne in na moskovski način najbolj mondenske ulice — Ul. M. Gorkega — se pogosto zbirajo pesniki in njihovi oboževalci. Recitirajo in diskutirajo. In tega večera so protestirali, rekli bi skoraj demonstrirali. Bilo jih je več tisoč. Za to nenavadno manifestacijo je dala povod pesem Evgenija Jevtušenka ((Bab Jan. Jevtušenko prav tako spada med «ozke hlače«. Njegove pesmi pa so se začele v zadnjih letih naglo širiti med sovjetsko mladino. Jevtušenko, ki se je rodil leta 1923 v Sibiriji, je v svoji poeziji vedno bolj odražal težnje in zahteve generacije, ki je bila stara devet let, ko je izbruhnila druga svetovna vojna, in 20 let, ko je umrl Stalin. Te težnje se odražajo v znaku spora med dojemanji dveh generacij. Ta se opaža povsod, tudi v pesmih Jevtušenka. Mladi so ga sprejeli zaradi an-tikonformizma, ki izraža njihovo beganje, njihove šibkosti in tudi njihovo moč. Po ((Novi zemlji» ga je uspeh privedel v Moskvo. «Pot entuziastov«, ((Poema izgubljenih let«, «Luka in lira» pa so polnile dvorane, v katerih je Jevtušenko bral svoje pesmi. V zvezi z njim so se vodile diskusije. Ustvarjale so se skupine za in proti. ((Primer Jevtušenko« pa je nastal šele po objavi poezije «Bab Jar« v «Literaturnaji gazeti«. Bab Jar je kraj pri Kijevu, kjer je pokopanih na tisoče Judov, ki so jih pobili Nemci. Pesnik vidi v njih simbol vseh pogromov proti Judom. Tudi sam se čuti preganjanega in to začenši od dobe starega Egipta, do dobe Dreyfu-sa in do dobe Ane Frank. Poe• zija «Bar Jar« se zaključuje: «Jaz sefih tikfiJč-' starec,; Vsak otrok, ki je bil tu ustreljen. Najnovejši tip turističnega jaguarja Mark X. M —r r ..—........r.— f 'vilh." r h Consul Capri Morris Mini Copper Nič v meni ne more tega pozabiti. Naj zaigra Internacionala, ko bo zadnji antisemit na Zemlji za vedno pokopan. V' moji krvi ni judovske krvi, toda mrzijo me vsi antisemiti, kot bi bil Jud. Toda zaradi tega sem — pravi Rus«. In tedaj se je javil kritik Markov v listu ((Literatura in življenje« in Jevtušenka napadel zaradi ehlač, ki so ozke, kot je ozka njegova duša«. Toda hlače in duša so, po pisanju Markova, pri Jevtušen-ku ozke tudi zato, ker je ((pozabil, da so tudi milijoni Rusov umrli enako kot Judi v Bab Jaru«. V bistvu se je obtožba glasila — kozmopolitizem. In tedaj se je javila tudi «Korasol-moskaja pravda«, kjer beremo- ((Jevtušenko je dvignil krik v zvezi z vprašanjem, ki je že zdavnaj rešeno. Toda temu moremo reči, da gre za klic na napačni naslov«. Ne' kaj dni pozneje je ((Literatura in življenje« objavila napad, ki ga je vseboval članek kritika Starikova. Ta je obtožil Jevtušenka, da je v svojem antirasističnem impulsu zamešal elemente problema, kar more privesti do nasprotnega učinka«. V tisku ni nihče neposredno branil Jevtušenka. eLitera-turna ja gaze ta« ga je v prav teh dneh uvrstila v vrsto najbolj talentiranih mladih pesnikov, skladatelj Soštakovič pa je poezijo «Bab Jar« vzel kot motiv za eno svojo novo simfonično skladbo. Javno so se v obrambo Jevtušenka o-predelili le manifestanti pred spomenikom Majakovskega. V prvem trenutku se je bilo v tej polemiki težko znajti. Ostrost napadov se zdi nesorazmerna s pomembnostjo poezije, ki šteje komaj 60 stihov. V prvem trenutku so to mnogi skušali pojasniti z o-Stanki judovskega problema, ki je v določenem času stalinske dobe, kot pravijo, dejansko in izrazito obstajal. Cim-več pa se o tem razpravlja, tem bolj jasno postaja, da gre predvsem za akcijo konservativnih pesnikov in kritikov proti antikonformizmu mladih. Za napad je bila izbrana prav ta poezija, verjetno tu-iii zaradi delikatnosti problema, ki,,ga načenja. Toda glavni cilj' je bil — kozmopolitizem, termin, pod katerim se pogosto razumeva vse, kar je antikonvencionalno in ant i-konformistično. Iz druge perspektive se morda zdi čudno, da se more v zvezi z eno pesmijo, dvigniti tolikšen ropot. Toda v Sovjetski zvezi in še posebej v Moskvi je poezija nekakšen mit, množična pasija. Zgodovino Rusije so gradili revolucionarji in tudi pesniki, ki niso bili nič manj revolucionarji od revolucionarjev samih. Tu se pesmi tiskajo v knjigah v nakladi sto tisoč izvodov, kar je dvajsetkrat več kot kjerkoli na Zahodu. Pesniški večeri polnijo tudi največje dvorane. In na teh večerih se mladi ljudje navdušujejo alt protestirajo, kot na kakšni boksarski tekmi na Zahodu. In ko se tak večer zaključi — po navadi ob sobotah zvečer — se vsi preselijo pred spomenik Majakovskega, kjer se polemike in diskusije nadaljujejo in kjer se včasih pozno v noč nadaljujejo recitacije. Pred spomenikom Majakovskega se recitirajo v zadnjem času .bolj stihi, pesnikov mlade generacije, razen, seveda, stihov klasikov Jesehjina in Majakovskega. Stihi živih pesnikov so ostalj mrtvi v knjigah. Zato, kot se zdi, živi pesniki tudi protestirajo proti »ceneni popularnosti», v središču katere niso več. V svojem zaletu, v svojem zagonu se mladi sicer tudi zaletijo, pogosto gredo predaleč. In tedaj se vedno najde nekdo, ki začne govoriti o njihovih — ozkih hlačah. In mladi začno protestirati — kot na primer sedaj v primeru «Bab Jare« Jevtušenka — ker vedo, da ne gre za ozke hlače, pač pa za stare kalupe, ki so postali preozki za poezijo mlajše pesniške generacije. Razen tega, kot se zdi, vedo še to, da sovjetska poezija že štiri desetletja — vse od dobe Jesenjina in Majakovskega ni bila v tolikšnem zagonu, ni bila tako sveža, kot je današnja sovjetska poezija. FRANC BARBIERI Hillman Super Mtnx ,,ll,l,l,,,,,,l,,,,ll,l,,l,,"ii«iiHmin«miiiiiiiiiiiiniiiniiiiniiiiniiiiinii ........................................................................................................ Novi zavezniki v doslej sov raž- OVEN (od 21.3. do 20.4.) Nepomemben incident lahko popolnoma spremeni vaše načrte. Povečanje zaslužka. Izvrstni odnosi z ljubljeno osebo. BIK (od 214. do 20.5.) Izpostavljen« boste nevarnim pobudam, ki vas utegnejo premamiti. Rešitev neprijetnega družinskega problema. Zdravje dobro DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Zaključek nekega posla, ki se že dolgo vleče. Radovednost danes ne bo ravno najbolj umestna. Ljubezensko pismo. RAK (od 23.6. do 22.7.) Odlično razpoloženje yas bo spremljajo pri vseh današnjih opravilih. Vaši dragi vam bodo do- m' kazali zvestobo Glavobol. LEV (od 23.7. do 22.8.) Vaša vljudnost bo napačno tolmačena. Okoliščine narekujejo previdnost. Potreben bo napor za poravnavo nezaželenega spora. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Neki načrt, ki ste ga že odložili, bo postal zopet aktualen. Izogniti se bo treba pretira emu navdušenju. Zdravje odlično. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Dalekosežne posledice majhne neprevidnosti v jutranjih urah. Nepričakovan obisk bo vnesel radost v običajno okolje. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22. 11.) Vaši načrti bodo zadeli na negodovanje zainteresiranih o-seb. Zelo verjetno prijetno in '/»"imlvo p.tovanje. STRELEC (Od 23.11. d0 20.12.) nem okolju. Uspelo vam bo izpolniti želje osebi, ki jo. ljubite. Zdravje dobro. KOZOROG (od 21.12, do 20,1.) Več pozornosti nekaterim družabnim povabilom. Hitra poravnava spora z ljubljeno osebo. Prijeten večer v vesela družbi. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne zagrizite se v problem, ki mu niste kos. Dvom v odkritost neke osebe se vam lahko maščuje. Zdravje odlično. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Izvrstni pogoji za zaključek finančno donosnega pošla. Na vaše sklepe bo odločilno vplivalo mnenje družinskega člana. Kritike-poročila Koncert zbora J. Gallus iz Celovca Preteklo soboto in nedeljo je, na povabilo Slovenske prosvete obiskal Trst pevski zbor J. Petelin Gallus iz Celovca. V soboto zvečer je imel dobro obiskan koncert v Bazovici, v nedeljo popoldne pa v tržaškem Avditoriju. Namen zbora je s svojimi nastopi dokazati, da koroški Slovenci ne samo pasivno sprejemajo kulturne vrednote matičnega naroda ali morda večinskega naroda v Avstriji, temveč, da imajo v sebi še toliko življenjske sile, da tudi. sami grade svojo kulturo. Obenem pa zaznavno prispevajo k razvoju glasbene kulture samega matičnega naroda. Pesnica Hartmanova ustvarja besedila in melodije, katere potem prirejajo Pavle Ker-njak, Luka Kramolc in dr. Franc Cigan. V prvem delu svojega programa so nam pevci prikazali sedanjo koroško ustvarjalnost z vrsto pesmi skladateljev Jobsta, Tomca, Ker-njoka m Cigana. V drugem delu pa nekaj umetnih Pesmi Adamiča, Preglja, Kreka ter zaključili program s šopkom koroških narodnih v pri. redbah Oskarja Deva, Ker-njaka, Cigana in Kramolca. Zbor vodi prof. dr. Franc Cigan, ki je obenem tudi glavni pevovodja koroške Zveze pevskih društev. Na tem koncertu je dirigent dokazal, da je našla pevska zveza v njem pravega in spo. sobnega vodnika. Iz skupine 34 mladih fantov in deklet je ustvaril prav lepo pevsko enoto. Po svoji zvočnosti se zelo približuje stilu in način u, kakor ga zahteva poli-fonska glasba Gallusa in sodobnikov. Intonacija zbora vedno vzorno čista, emisija glasu mehka, homogenost po. polna. Le soprane bi si želeli za spoznanje nekoliko krepkejše. Zbor je pokazal tudi lepo pevsko disciplino, saj je pokazal pri mnogih pesmih prav lepe efekte v niansiranju, akcentih in drugih interpretativnih sredstvih. Za doseženi uspeh moramo zboru in še posebe njegovemu pevovodji dr. Ciganu le čestitati. Namesto tiskanega programa je spored napovedoval neki pevec. (Naj mi oprosti, da ne vem njegovega imena!) S svojimi šaljivimi pripombami v koroškem narečju je tudi on zaznavno prispeval k uspehu. Koncert je vsaj nekoliko poživil našo tržaško koncertno sušo. vu Iz umetnostnih galerij Znameniti mojstri V Teatro Nuovo V galeriji Teatro Nuovo je obširna razstava graf,k 32 uidne;šili sl karjev romanske, ga sveta, med katerimi so svetovno znana imena. So to večinoma kamenottski, nekaj ujedan-; m en akvarel v I a-rizu zaslovele Tižaianke Sini: epe. Z dvema barvnima u-jedankama dalmat.nskih motivov je prisoten tudi naš priznani Mušič, pokojni Špacapan pa z barvitim ((Jezdecem«. Tema Goričanoma je ozemeljsko blizek prvo p o-bornik kubizma v Italiji A-fro, katerega brat je znani kipar Mirko, razstavlja pa bolj informalno sivo-črno u-glašeno litografijo. Z odličnima tiskoma je tu še edino preživeli soustanovitelj futurizma Sevenm, ki ga je Picasso v Farizu izneveril (Picasso ravnokar 80-letnik) ki se pa neprestano izneverja sam sebi, kot vidimo v štirih risbah, v katerih se skuša dokopati do prenovljenih arhaičnih virov grafike, dočim njegov idejni družabnik Bra-gue ostaja v ((Zvezdi m ptici« na prvotnih položajih. Nad vse prijetno pa je gledati Chagallove tri biblične motive umerjenih barv in odpočiti se v mraku Rouaulto-ve ((Ulice samotnih«. Tržaškim obiskovalcem bo manj znan Spanec Mird, katerega dela se zde zelo otroška kot so to ((Nebuloza«, sRdeči ptič« in ((Filozof«, je ravno v tem njegova moč, ki ga je dvignila med vrhove sodobnih likovnikov. Takoj pa o-pazimo v delih Campiglija njegove dobro znane ozko prepasane zagorele žene starorimskih oblik. Manj izraziti so Soffici, Casorati, Moreni, ki gradi svoje učinke le na barvitosti papirjev in Birolli pa še Marini, dočim ne prepričuje Genlilinijevo eFovabilo«. Poleg Severmija je Manassier najpestrejši s sedem barvnimi bolj dekorativnimi kamenotiski. Zanimiva so še dela Benečanov Santomasa in Vedo ve ter Magnellija. Ponazoritev toliko opravljanih Burrievih ož-ganin v litografiji pa res ne izpada logično. V splošnem, so dela dobro izbrana in obisk razstave bo gotovo mnogim kulturno vzgojno ožiuetje. MIRKO BAMBIČ Vreme včeraj: najvišja temperatura 14.4, najmžja 12, ob 19. uri 12.8; zračni tlak 1015.4 raste, vlage 81 odst., veter vzhodnik 6 km, nebo oblačno, 17.3 mm dežja, morje rahlo razgibano, temperatura morja 18.5 stopinje. Tržaški dnevnik Canes, TOHEK, 31. ostMti Bol, e:.k s Sonce vzide ob 6.42 in zaion, na 16.55. Dolžina dneva 1013’ V2ide ob 23.25 in za.one ob J Jutri, sheua, l. novembra Dan mrtvih _________________________ Seja tržaškega občinskega sveta Za župana in za odbornika je popis prebivalstva zakonit [Počastitev spomina padlih Odgovor odbornika Adovasia tov. dr. Deklevi glede neposredne prodaje mleka ■ Čudno utemeljevanje uporabe smešne spakedranke za Opčine Na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta je odbornik za higieno in zdravstvo dr. Adovasio odgovoril tov, dr. Deklevi na njegovo vprašanje glede možne prepovedi neposredne prodaje mleka na podlagi novega občinskega pravilnika o higieni. Odbornik je dejal, da člen 22 odloka z dne 9. maja 1929 določa, da se sme prodajati mleko na podlagi županovega dovoljenja, da pa isti člen tudi vsebuje posebne predpise glede vstekle-ničenja mleka in podobno. Potemtakem ta zakon dejansko ne dovoljuje prodaje mleka na sedanji način. Vendar pa prodajajo sedaj mlekarice mleko potrošnikom na podlagi dovoljenja župana iz leta 1950. Po odbornikovem mnenju pa se to ne bi smelo nadaljevati, češ da je skoraj nemogoče nadzorovati vse mleko ter da so ugotovili mnogo prekrškov. Zato so potrebni higienski ukrepi ter bi morali odvzeti dovoljenja, če mleko ne ustreza predpisom. Sploh pa se niti ne prodaja vedno mleko lastne proizvodnje. Tov. Jože Dekleva je odgovoril, da ni zadovoljen z odgovorom in je pri tem omenil, da so se izrekla proti prepovedi neposredne prodaje mleka tudi razna stanovska združenja. Dr. Dekleva je še dodal, da bo o tem obširneje govoril, ko pride na vrsto razprava o tem predmetu v občinskem svetu. Oglasil se je še župan dr. Franzil, ki je rekel, da ni občinski odbor še ničesar sklenil ter da so lahko tudi med samimi odborniki glede tega različna mnenja. Svetovalka Marija Bernetič je postavila županu vprašanje glede ljudskega štetja. V uvodu je izjavila, da so izvedli štetje z vprašanjem o občevalnem jeziku proti volji vseh Slovencev in v času, ki še ni primeren za takšen popis. Zatem je omenila, kako so nekateri popisovalci strahovali ljudi. Eri teh besedah je svetovalka KD La Rocca vskočila Bernetičevi v besedo in jo začela motiti. Tu naj mimogrede povemo, da se hoče ta sve- tovalka ob vsaki priliki pokazati kot zagrizena nasprotnica Slovencev, najbrž iz kakega freudovskega podzavestnega kompleksa, ker je bila baje njena stara mati Slovenka in se zato ne čuti dovolj «čiste italijanske rase». Je to pač žalostna usoda mnogih strastno «patriotičnih» Tržačanov. Bernetičeva je nadalje vprašala župana, ali se mu zdi vprašanje o občevalnem jeziku zakonito in na kakšni podlagi so ga sploh postavili. Končno ga je vprašala, ali je opozoril oblasti na nezakonitost. Odgovoril ji je odbornik Ga-sparo, ki je dejal, da se je popisovanje vršilo v mirnem ozračju, da ni bilo nobenega strahovanja ter da ni nujno, da zakon našteje vse vrste o-brazcev, da je štetje zakonito in veljavno. Po Gasparo-vem mnenju je torej s štetjem vse v redu. Bernetičeva je dejala, da lahko dokaže, da so popisovalci ljudi strahovali ter navedla primer, ko je neki popisovalec grozil s karabinjerji, ko ni hotela neka družina sprejeli samo italijanskega o-brazca. Oglasil se je župan, ki je rekel, da ne izključuje, da je kak popisovalec dejal kakšne neumnosti, toda to je treba šele dokazati. Ponovno pa je poudaril, da se vprašanje ni tikalo narodnosti, kar je že enkrat izjavil. Glede obrazcev v slovenščini pa je rekel, da jih je bilo začetka premalo, nakar da je občina zahtevala od pokrajinske popisne komisije, naj ji jih pošlje več. Ista svetovalka je tudi vprašala, zakaj občina zadnje čase vedno bolj pogosto uporablja za Opčine naziv Poggiore-ale del Carso. Po vojni so to ime opustili, zakaj ga sedaj torej spet vlačijo na dan. Zupan je rekel, da ni treba tega imena zakonito obnavljati, ker že obstaja. Šlo je nekoliko v pozabo, toda po zakonu je vedno veljalo. Zato ga bodo uradno uporabljali, dokler ne bo ukinjen zadevni zakon kot so «jih mnogo lililllllllliilililiHiiiiiliiliiiimillliiimllllimiiiiitlliiilliiiiimiiiiiiiiilliiiilmiiiiiiiiiliiiiMiiimi V nedeljo v ladjedelnici CRDA v Tržiču Svečano so splavili ladjo (Urša Maior» ukinili po osvoboditvi*. Zato naj kak poslanec v parlamentu zahteva ukinitev tega zakona (seveda župan ni povedal, da gre za fašističen zakon). Pri tem je župan tudi skušal jezikovno obrazložiti pomen besede Opčine. Dejal je, da je beseda nastala iz naziva Občina oziroma Opčina ter da je bila beseda Opicina le grda italijanska spakedranka prvotnega imena. Tu pa se je seveda nekoliko zaletel, saj po nekaterih strokovnjakih ime te vasi ne izvira iz besede občina marveč pečina, vsekakor pa se ne imenuje Opčina temveč Opčine. Po naj bo »Opicina* še takšna spakedranka, še zdaleč ni tako grda in smešna kot Poggioreale del Carso. V začetku seje so občinski svetovalci počastili spomin bivšega občinskega uradnika dr. Antona Suicha, na koncu seje pa spomin bivšega predsednika republike Einaudija. V znak žalosti je župan prekinil sejo. Med sejo so odborniki odgovarjali še na druga vprašanja ter so svetovalci odobrili vrsto sklepov; o tem pa bomo poročali prihodnjič. w:v:*.e*x • • 89 -.v.- v • SHSJKvSft?'" kdp-N v'v. A ... ...... ' « .» ! tvNt-NljA .CN.Jk a. T. i. « as Poročilo trgovinske zbornice za september Povečanje industrijske proizvodnje Občutno zvišanje življenjskih stroškov Povečalo se je tudi števila zaposlenih in znižalo število brezposelnih Predelava mineralnih olj v tržaških čistilnicah stalna narašča Tržaška trgovinska zbornica i septembra zaposlenih 91.374 je objavila svoje redno me- oseb. wmmm ZVEZA PARTIZANOV TRŽAŠKEGA OZEMLJA bo jutri 1. novembra počastila antifašiste in partizanske borce, ki so padli v osvobodilni borbi. Žalna svečanost s polaganjem vencev bo v Rižarni ob 10. uri, a na pokopališču pri Sv. Ani ob 10,30 *ll'»>IIIMIIIIII||||||||||||||II||J|||||||||||||||||||||U|V|||||||l|||||||„,|„|„|||||||||||||||||||||||||||||||||ull||||||||||||||||||1|||U||p|||||u|||||a||||||M||n||||| Izpred kazenskega sodišča Ostre obsodbe za tatvine in družinske razprtije Slučajno so policijski agenti prišli na sled mladeniču, ki je kradel v bencinskih kioskih Pomemben proizvodni uspeh, saj so ladjo zgradili komaj v 90 dneh V nedeljo so v Tržiču splavili 35.000-tonsko ladio za prevoz železne rude »Urša Maior*, katero so zgradili v okviru ladijskih gradenj, ki jih predvideva skupni načrt državnih podjetij Fincantie-ri in Finsider. Takoj za tem so postavili gredelj nove velike izredno moderne potniške ladje, katero bodo gradili za Home Lines. Po tej dvojni svečanosti je spregovoril predsednik CR DA inž. Vignuzzi, ki je podčrtal pomembnost dejstva, da je ladjedelnici uspelo zgraditi tako veliko specializirano ladjo komaj v devetdesetih dneh in kar priča o pomembnem tehničnem napredku ladjedelnice CRDA v Tržiču. Predsednik pa ie istočasno poudaril, da je treba še mnogo napraviti in povečati produktivnost dela. da bo ladjedelnica bila konkurenčna. Predsednik Fincantieri Tu-pini je prav tako govoril o napredku doseženem v ladjedelnicah CRDA in o naporih delavcev ter strokovnjakov, da tehnične zmogljivosti čim bolje izkoristijo. Omenil je tudi še vedno težaven pomorski položaj in pomanjkanje naročil ter zato podčrtal nujnost zakona o ladijskem kreditu. ^ PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 PoStni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II, — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ; v t-dnu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo trža- škega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarieva ulica 3-1, tel. 21-982, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgov, ski 80, flnančno-upravrvi 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT, Trst Predsednik Home Lines dr. Kessesoglou pa ie izrazil zaupanje družbe, ki jo je zastopal, v proizvodne sposobnosti CRDA, kar dokazuje vrsta odlično zgrajenih ladij in kar so CRDA tudi dokazala pri predelavi prekooceanske potniške ladje »Homeric*, ko so celotno delo odlično opravili v osmih mesecih. Tržaški upokojenci pri podtajniku za delo Včeraj je podtajnik ministrstva za delo in socialno skrbstvo sprejel tajnika združenja upokojencev Radicha in Luxo, katera sta spremljala poslanca Vidali in Franco. Predstavnika upokojencev sta podtajniku izročila spomenico, v kateri so navedene za-, lani. Pred kazenskim sodiščem, ki mu predseduje dr. Edel, se je zagovarjal včeraj 22-letni mizar Sergio Starec iz Ulice Lavareto 770. Mladenič, ki je v zaporu zaradi nekega drugega prekrška, je bil obtožen, da je od meseca februarja do aprila lani ukradel 10.000 lir pri bencinski črpalki «Aqui-la» v Miramarskem drevoredu 261. Nadalje je bil obtožen, da je ukradel še 8.000 lir pri bencinski črpalki »Cida-va», ki je tudi v Miramarskem drevoredu in sicer na št. 275. Pri teh svojih tatinskih podvigih je Starec odpiral s silo kovinske roloje. Policija mu je slučajno prišla na sled. Nekega dne lan ske spomladi so ga policijski agenti aretirali, ker so iskali krivce vrste tatvin, ki so jih neznanci zagrešili v barkov-Ijanski okolici. Med zaslišanjem je priznal, da je zagrešil omenjeni dve tatvini. Včeraj ga je sodišče spoznalo za krivega ter ga obsodilo na 6 mesecev zapora in 6.000 lir globe. Poleg tega bo moral prestati pogojno kazen, ki mu jo je kazensko sodišče prisodilo 28. oktobra. Tedaj je bil Starec obsojen zaradi tatvine na 15 dni zapora ter 15 tisoč lir globe. # # # Pred istim sodiščem se je zagovarjal tudi 38-letni Mario Milani iz Androna Riparata št. 6, ki je bil obtožen, da je ukradel najlonski površnik s prometno knjižico za motor »Aermacchi 150», čigar lastnik je bil 26-letni Lucio Por-taluri iz Ul. Del Veltro 43. Obtoženec je zagrešil tatvino v uradu tvrdke »Schanker Marittima*, ki ima svoj sedež v Ul. Cadorna 11. Omeniti je treba, da je bil Milani uslužben pri tej tvrdki. Tatvino je zagrešil 28. aprila hteve upokojencev po pravic- I Včerajšnji razpravi obtoženi pokojnini. I nec ni prisostoval. Na polioij- itiiifiiiiiiiiiiiiiiililiiililiiiiliiltiiiiiililiiiiiillliiiiiiiiiiiiiiiiiliiliiiiiliiiliiiiiiiiiiiiMlilinillliiMlil Zadnja pot pokojnega Angela Blazine Včeraj popoldne so na Proseku pokopali koma j 35 let starega Angela Blažino, ki se je ponesrečil v petek zvečer. Pokojnega Angela so pripeljale iz tržaške mrtvašnice do cerkvice na Kontovelu. Tu se je zbrala velika množica ljudi, ki je pospremila pokojnika na proseško pokopališče. Žalni sprevod so otvorili domači učenci, za njimi so prijatelji nosili nešteto vencev, Sledila je godba s Proseka - Kontovela, ki je med žalnim sprevodom igrala ža-lostinke. Nekaj žalostink je zapel tudi domači pevski zbor. Za krsto, zavito v rdečo zastavo, ki so jo nosili na ramenih pokojnikovi tovariši, se je zvrstila množica pogrebcev domačinov, iz sosednih vasi ter iz Trsta. Ob odprtem grobu je tovarišica Marija Bernetič spregovorila nekaj besed in orisala pokojnikov lik in življenje. Pevski zbor se je na koncu poslovil od pok. Angela še z eno žalostinico. Pokojnemu naj bo lahka domača gruda, svojcem pa naše globoko sožalje. skem zaslišanju je dejal, da si ne zna pojasniti zakaj je ukradel površnik. Menil je, da je zagrešil tatvino, ker je bil vinjen. Sodniki so ga spoznali za krivega ter fia obsodili na en mesec in 15 dni zapora ter 4.500 lir globe. Kazensko sodišče je sodilo včeraj tudi 58-letnemu Giustu Bembiju iz Ul. Dei Giardini 52 (Skedenj) ter njegovemu sinu, 29-letnemu Egidiu Bembiju. Giusta so obtožili, da je 8. septembra lani žalil-nekega javnega funkcionarja ter da je povzročil razne telesne poškodbe svojemu,,,sinu Egidiu Te poškodbe so bile malenkostne, ker je Egidio ozdravel v nekaj dneh. :Egidia pa so obdolžili, da je s svoje strani povzročil očetu razne telesne poškodbe, zaradi katerih se je moral poškodovanec zdraviti nekaj manj kot teden dni. Do dogodka, ki je pripeljal očeta in sina pred sodišče, je prišlo nekaj pred polnočjo 8. septembra lani. Tedaj sta prišla pred domačo hišo Giusto-va žena Eugenia stara 55 let in sin Egidio. Zgodilo pa se je, da jima mož, oziroma oče, ni dovolil, da vstopita v hišo. Zato sta šla na karabinjersko postajo v Skedenj ter zahtevala, da jima policijska oblast pomaga. Poveljnik je poslal na njuno stanovanje dva karabinjerja. Ko so se vsi približali vratom, je Giusto Bem-bi začel kričati ter zmerjati prišlece. Takoj nato je prišlo do ostrega prepira med njim in sinom ter do fizičnega obračunavanja, Posegli so vmes karabinjerji ter odpeljali oba na karabinjersko postajo. Na včerajšnji razpravi je Giusto Bembi zanikal vsakršno krivdo. Trdil je, da so ža-livke veljale ženi in ne karabinjerjem. Dejal je še, da ga je najprej udaril sin. Egidio Bembi pa je trdil nasprotno, Urnik trgovin za praznike 1. novembra — sreda (vsi sveti) bodo zaprte vse trgovine, razen mlekarn in prodajaln kruha, ki bodo odprte od 7. do 12. ure, mesnic od 6. do 13. ure, slaščičarn, prodajaln pečenk in keksov od * do 20,30, cvetličarn od 8. do 13. ure in glavne ribarnice ter drugih prodajaln rib od 8. do 12. ure. 2. novembra — četrtek (dan mrtvih) bodo vse trgovine obratovale po običajnem delovnem urniku. 3. novembra — petek (sv. Just) bodo odprte vse trgovine vštevši cvetličarne do 13. ure. Mlekarne in prodajalne kruha bodo odprte od 7. do 12. ure, mesnice od 6. do 13. ure, slaščičarne, prodajalne pečenk in keksov od 8. do 20,30, glavna ribarnica in druge prodajalne rib od 8. do 12. ure. 4. novembra — sobota (državni praznik) bodo vse trgovine zaprte z naslednjimi izjemami: mlekarne in prodajalne kruha bodo odprte od 7. do 12. ure, cvetličarne od 7. do 13. ure, slaščičarne in prodajalne pečenk ter keksov od 8. do 21 30. 5. novembra — nedelja bodo vse trgovine zaprte. Kot navadno bodo odprte samo: mlekarne in prodajalne kruha od 7. do 12. ure, mesnice od 6. do 11. ure, cvetličarne od 8. do 13. ure, slaščičarne, prodajalne pečenk in keksov od 8. do 70,30 ter glavna ribarnica in ostale prodajalne rib od 8. do 12. ure. in sicer, da ga je prvi udaril oče. Sodniki so spoznali Giusta Bembija za krivega ter ga obsodili na 9 mesecev zapora. Sina pa so oprostili, ker je prizadejal inkriminirane poškodbe v silobranu. * * * Pred istim sodiščem sta se zagovarjala tudi 25-letna Egle Bergamasco por. Casagrande od Sv. Ane 677 ter njen mož Girolamo Casagrande star 28 let. Zensko so obdolžili, da je med 6. in 20. majem lani u-kradla okoli 30.000 lir iz raznih predalov v uradih prevozniškega podjetja USA, kjer je bila - zaposlena kot čistilka. Njenega moža pa so dolžili, da je zapustil družino ter da ni skrbel za vzdrževanje svojih otrok. Na »čerajšnji razpravi je Egle Bergamasco dejala, da so jo k tatvini prisilile hude finančne prilike, ker jo je bil mož zapustil. Girolamo Casagrande pa je trdil s svoje strani, da ga je iz domače hiše spodila žena ter da je svojo plačo vedno izročal njej. Sodniki sp žensko spoznali za krivo ter jo obsodili pogojno in brez vpisa v kazenski list na 1 mesec zapora ter 3000 lir globe. Njenega moža pa so oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. sečno poročilo o gospodarskem položaju v mesecu septembru. V poročilu je uvodoma navedeno, da je bilo 30. septembra na celotnem tržaškem področju 309.535 stalno bivajočih prebivalcev, v tržaški občini pa 282.746 prebivalcev. Poročilo nato navaja podatke o različnih gospodarskih panogah. Glede turistične dejavnosti je rečeno, da so septembra zabeležili 59.527 nočnin italijanskih in 22.384 nočnin tujih turistov. V primerjavi s septembrom lanskega leta se je število nočnin italijanskih turistov povečalo za 2,9 odst., tujih turistov pa znižalo za 15,8 odstotka. Razlog za ta znižani prihod tujih turistov lahko iščemo samo v zaostrenih italijansko - avstrijskih odnosih zaradi položaja v Južni Tirolski, ko je velika večina avstrijskih turistov odšla na počitnice drugam. V prvih devetih mesecih pa so letos zabeležili 482.920 nočnin italijanskih in 178.339 nočnin tujih turistov (lani v istem razdobju 475.939 odnosno 168.001). Obsežno poglavje posveča poročilo razvoju industrijske dejavnosti in navaja, da je indeks industrijske proizvodnje dosegel septembra 197,5, medtem ko je znašal avgusta 161.2 in septembra lanskega leta 175,6. Indeks je računan na osnovi stanja 1953. leta, tako da služi takratna raven industrijske proizvodnje kot osnova 100. To pomeni, da je industrijska proizvodnja od 1953. leta pa do letos na našem področju narasla za približno 97 odstotkov, kar je vsekakor pomemben uspeh, vendar pa je ritem naraščanja nekoliko nižji, kot to znaša splošno italij. povprečje. Poročilo navaja nekaj podrobnejših podatkov zlasti glede proizvodnje ILVA in čistilnic mineralnih olj. V prvih devetih mesecih letošnjega leta so proizvedli 103.576 ton litega železa, 35 tisoč 810 ton jekla in 34.553 ton jeklenih plošč. V primerjavi z istim razdobjem lanskega leta se je proizvodnja jekla povečala za 5 odstotkov, proizvodnja litega železa se je znižala za 17,3 odst., proizvodnja jeklenih plošč pa za 2.2 odstotka. Septembra so tržaške čistilnice predelale 130.134 ton surovega mineralnega olja. V razdobju januar-september so predelale 1.154.096 ton in to-rfej 4,7 odstotka več kot v istem razdobju lanskega leta. Življenjski stroški so se občutno zvišali, saj je septembra dosegel indeks (ki ga računamo samo za tržaško občino) 67.19 in se je torej povečal za 2.5 v primerjavi s septembrom lanskega leta, ko je isti indeks dosegel 65.55. Letošnjega septembra ie bilo zaposlenih 93.454 oseb, in torej 328 oseb več kot 31. avgusta, ko je bilo zaposlenih 93.126 oseb. V primerjavi s stanjem septembra lanskega leta smo zabeležili napredek za 2.3 odst., saj je bilo lani Brezposelnih pa je bila septembra 11.411, in torej 454, ali 3.8 odst. manj kot avgusta. V primerjavi s septembrom lanskega leta pa se je število brezposelnih znižalo za 2070 oseb ali za 15.4 odstot-kot. Pojačano nadzorstvo nad živili Vladni generalni komisar je v preteklih dneh naročil pokrajinskemu zdravniku, da naj po.iača nadzorstvo, da se preprečijo sleparije z živili in zlasti z živili široke potrošnje. Pokrajinski zdravnik doktor Scerrino je že stopil v stik z vsemi prizadetimi predstavniki oblasti. Nezaželeni gostje v gostilni pri Briščkih Na komisariatu javne varnosti n-a Opčinah je Emil Milič od Briščkov št. 1 prijavil, da so neznanci ponoči razbili šipe na oknu njegove gostilne in tako zlezli v lokal, iz katerega so odnesli cigarete in tobak v skupni vrednosti 30.000 lir. Razen tega so odnesli tudi pušico, v kateri je bilo nekaj drobiža. na 14 se je pritožil, da so mu neznanci ukradli avto. ki ga je parkiral blizu doma. Antonio Fillinj iz Ul. Frausin 8 je prijavil, da so mu neznanci u-kradli avto, ki ga je parkiral blizu bolnišnice. Giovanni Or-zan iz Ul. Delle Querce 24 je prijavil, da mu je nekdo ukradel motor, ki ga je parkiral blizu svojega doma; Giuseppe De Giorgi ;z Ul. Vergerio 3 pa je prijavil, da so mu neznanci ukradli transistor iz avtomobila, k; ga je parkiral blizu svojega doma. TEATRO NUOVO bo otvo- Danes ob 21. uri ritev 8. sezone stalne“a lišoa s Pirandellovo ko^, «Tako je (če se vam požira Sandro B°lch'DraVočasno se interesente, da pra dvignejo abonmaje 1» A) in kupijo vstopnice- KI N O ugaja Nazionaie 15.00 "Lm Y-Brahms?«. Ingrid Bergo.rkins ves Montand, AntboW Prepovedano mladim. Fenice 15.30 «Sovražnika»- DJ. nico-lor. Alberto Sordi vid Niven. Vifc ExceIsior 15.30 «Sodni dan«- ^ torio Gasmann, Vittorl° se v ». Tecnmtv.-J- sja. Hudson, Gina Lollobrigi » Grattacielo 16.00 «Vriu ** RocK tembru». Techhicodor Nezgoda kolesarja zaradi dežnika Po drevoredu podjetja Ital-cementi, kjer je zaposlen, se je včeraj opoldne peljal s kolesom 64-letni Pio Bosco iz Ul. Caboto 9. Z eno roko je držal krmilo, z drugo pa dežnik. Nenadoma se mu je dežnik zataknil v sprednje kolo in je zaradi tega zletel na tla. Pobil in ranil se je po čelu in se bo moral zdraviti 10 dni. Povozil ga je z vespo Narciso Reni iz Ul. R. Man- den. V Ul. sv. Frančiška je včeraj popoldne 20-letni Franco Svetina iz Ul. Concordia 11 podrl z vespo 29-letnega Livia Cerovaza iz Ul. Franca 18, ki se je nekoliko pobil po desni nogi in rokah. Sprejeli so ga na opazovalni oddelek in se bo moral zdraviti dober te- llliuJiiilimilllMHHliiimilmiimiiiiiiliiiiiMmiiimtiiiilllilllliliiHllltililiiiiiimimitiniiiiimi Nevaren padec V soboto zvečer je po stopnicah nerodno padla 70-letna Amalia Rosman vd. Korošec iz Ul. Galilei 17 in si je zlomila zapestje desne roke ter levo nogo. Skraja se ji je zdelo, da ne bo hudega, toda včeraj so jo morali z rešilnim avtomobilom odpeljati v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek. Pravijo, da bo okrevala v dveh ali treh mesecih, če ne bodo nastopile komplikacije. bombo, vendar pa sodijo da gre verjetno za potresni sunek. Znake težko razberejo, ker je začetek sunka prekrit z motnjami vsled vetra. Nesrečna pot v tovarniško menzo Ko je včeraj opoldne 47-let-ni Giovanni Millo iz Zindisa št. 101 šel na kosilo v tovarniško menzo v ladjedelnici Sv. Marka, je nerodno zadel z glavo ob železni drog in se je pobil ter ranil po čelu. Z avtom podjetja so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na I. kirurški oddelek. Zdraviti se bo moral 10 dni. «»-------------------- Nezgoda kolesarja iiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiii n iiiiih m iiHiHniiHiii m n ii8nmii tiiiiiiaiiiiiiiiiiiuiiiit ih iiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiir Huda nesreča zaradi mokre ceste Ženska izgubila pri padcu z motorjem V nedeljo zvečer se je zgodila v Ul. F. Severo hud,a prometna nesreča, pri kateri je izgubila življenje 56-letna Rosa Centis iz Ul. Sottoripa 6. Ženska se je peljala na zadnjem sedežu motorja, ki ga je vozil njen svak Mario Colombo iz Ul. Coroneo 5. Peljala sta se po Ul. F. Severo proti središču mesta, na ovinku pred podjetjem Mase je motorist zavrl, da ne bi trčil v ayto, ki je prihajal z nasprotne strani. Izognil se je sicer trčenju, toda na mokrih tleh je motor zaneslo in oba potnika sta se prevrnila. Colombu se ni zgodilo nič hudega, ženska pa se je hudo pobila po glavi in je krvavela iz desnega ušesa. Z zasebnim avtom so jo nemudoma odpeljali v bolnišnico, toda čez nekaj minut po sprejemu je pod. legla hudim poškodbam, ker si je pri padcu tudi verjetno prebila lobanjo. Z avtom je povozil dečka v naselju San Sergio V naselju San Sergio je v nedeljo dopoldne 25-letnj Giuseppe Pancich, ki stanuje v omenjenem naselju št. 201, povozil z avtom 8-letnega Wal- terja Doriča od Spodnje Magdalene št. 1897. Dečko je okrog 11. ure prečkal cesto v ome- njenem naselju, ko je privozil mimo Pancich in ga podrl. Ma- li Waltei si je zlomil desno roko, pobil in ranil se je po čelu in obrazu ter nogah jn je zgubil spomJn. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišni- co, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral 40 dni. «»■ Nevarna igra dveh dijakov Mali otroci, malo skrbi, večji, večje. To je star pregovor. Prav tako velja pravilo, da so tki otroške igre večkrat nevarne, tudi če so otroci že odrasli, tembolj, če imajo za igračo orožje. Tako se je zgodilo v nedeljo zvečer na podstrešju i hiše št. 18 v Ul. Monte, kjer si je 14-letnj dijak Walter Romano s staro pištolo ranil zapestje leve roke in se bo zaradi tega moral zdravit; 10 dni. Romano je povabil nekega svojega prijatelja na podstrešje. Tu jima je bilo pogodu, ker sta dobila staro, zarjavelo pištolo iz avstrijskih časov. Našla sta malo smodnika in kroglico ter poskušala streljati. Skraja ni šlo, nato pa je močno počilo jn Romano je imel v hipu okrvavljeno roko. Oba sta se prestrašila; Romano je jokal, ker ga je pač bolelo in se je zelo bal. Z rešilnim avtom so ga nemudoma odpelja. li v bolnišnico, kjer so ga Na stomatološki oddelek so v nedeljo popoldne sprejeli 49-letnega Rudolfa Grizoniča, ki biva v begunskem taborišču pri Orehu. S kolesom se je peljal po Ul. Pigafetta v industrijsko pristanišče, na križišču z Ul. Cabotto pa ga je obrsnil neki avtomobil in je zletel na cesto. Pr) tem se je pobil po čelu in desni rami ter si prebil ličnico, zaradi česar se bo moral zdraviti dober mesec. «»------------------ Z roko v zobčenik Na delu pri podjetju Lucky Shoe, kjer je zaposlena, se je včeraj popoldne ponesrečila 23-letna Bianca Zorini poroč. Bianco iz Ul. Castaldi 4. Nerodno je vtaknila desno roko v zobčenik stroja, pri katerem je delala, in si je poškodovala dva prsta. Z rešilnim avtomobilom so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo morala od 10 do 30 dni. Zabeležen potresni sunek Tržaški geofizikalni obser-vatorij poroča, da so včeraj ob 9. uri in 50 minut zabeležili potresni sunek, ki je oko-, . . . li 3500 km daleč. Ni mogoče sprejeli na II. kirurški odde-l točno ugotoviti, če gre za o- lek. j bičajni potres, ali za atomsko Prošnja za štipendije Županstvo ponovno opozar- dra Dee. -jji Arccbaleno 15.00 «Svet št. 2». prepovedano *laL; *. 'upercinema 15.30 »Bitka ,amu». John Wayne. p Alabarda 16.00 «5 mar ,.r TO- 100 deklet». TechnicoW'- gnazzi, Vianello,. Aurora 16.30 «PePel,<<”L Itdt Cristallo 16.30 «Noma ■»,„ * le ‘er na »”%*. triko. Olajšave Pr* ? T** trajno »witw ■- |in m kerosene ter na P „1 strežba plina na d0®* 29-041. * VESPAGENZ1A — t*1,- |. na obroke od 6090 '[.'pcesc0 spcrt». Trst. Via 6. oi _ oD<°k5 Sf sport», VESPAGENZIA 5160 li* za 150-kuD. rimi prestavami. * ka izbira vesp. J" tovor'',1»« rabljenih motornih yje ib* Poskrbimo tudi za za Izvoz. Khic predvaja danes 31. t. m. ob 18. url Teehnicolor Totalscope film: WARK FOREST- BRODtRlCK CRHWf0RO fW»’-WMW HERAKLEJEVO MAŠČEVANJE (LA VENDETTA Dl ERCOLEJ ttJSjMJSmODGOTOia Cmarjenje šolstva 'l*,1MmNJE:. V 'Primor' Hlikik ! ■Wo> bral o POBfcu ZTtanJm?°*tih pri ^al knn, * Š°le' SQJ pi,ani/i aj P°^ou*co predal tudi T rav tako sem %-anju n° zamudah pri ime-fileijei. oz'roma nastavitvi u-In Profesorjev » to !" ali jole „ Ali samo za slovenske tudi liii ”■ ^r,tu 1,1 »Ploh? za italijanske in po vsej /ta- JeG0V0«.- Pri Omenjane za- tOuka in** 2ace^^u rednega *,v so n Pzi,nastavitvi šolni-«'Seveda ‘a e.po vsei drža- !tVo’ skns Ja P” tem de;i‘ '9 z«Po , ]0 slovenske šo- 11 *tvar i še boIi' To pa fl Vsei jSa' šolstvo je sploh ? "Sr">vn[haV-i zanemarieno: Velia so* do univerz. !aega „ t d Pouka, neso- !*«, tnm °ia šolske uredi- ? Pfetii,'!n)kBniR Prostorov ^ 'ako /ga- redneSa stale- lvUvo» • Je ve^ina šolni- sj njega- k Za „ Piktti« osn°vne šole prišle ,.v Vvsei državi 77.575 j, w.Jllz3e srednje šole ^ ta f?e strokovne šole !!‘it sr “^eljišča 1.451, za ‘^1 itd ta6 teknične šole ?. CPo,Ied: S v Na Pa povrnimo se k pomanjkanju učilnic in razredov. Nezadostno število razredov je zlasti v tehničnih šolah, ki postajajo spričo razvoja tehnike vedno bolj važne. V nekaterih mestih se ne morejo vpisati na tehnične šole vsi dijaki, ki želijo, ker primanjkuje po vsej državi tehničnim šolam 20 odstotkov u-čilnic. Tako se v Rimu v višji tehnični srednji šoli dogaja, da vpišejo pač tiste, ki pridejo prvi in ki stoje vso noč v vrsti pred šolo, ker hoče pač priti vsakdo prej na vrsto. Tako ima neka taka šola 848 mest, in vsakdo, ki pride za 848. dijakom, ne pride več na vrsto. Ali se mora vpisati v drugo šolo, ali pa počakati do naslednjega leta. To pa ne velja samo za tehnične šole, marveč več ali manj za vse. Zato se je v Rimu zgodilo, da ni po dveh tednih pouka še mnogo dijakov in učencev vedelo, Kakšno šolo bodo obiskovali. Do 10. oktobra je bil v Rimu reden pouk le v polovici šol in sploh je vladala velika zmešnjava. Mnogo profesorjev tudi še ni vedelo, kje bodo nastavljeni, ker je pri manjkovalo denarja za Dove-čanje števila učnih mest ter mora glede novih mest odločati ministrstvo za šolstvo, državni zaklad pa mora pristati na zvišanje izdatkov. Šele čez kak mesec se vsa ta štrena razreši in več ali manj najdejo prostora za vse učence in dijake. Ves ta čas pa hudo trpi pouk, in kakšni so uspehi na koncu leta, si lahko vsakdo predstavlja. Zmešnjava ob začetku šolskega leta je torej splošen pojav. Težkoče, ki nastajajo zaznamujejo tudi v drugih državah, kot na primer v Franciji itd. Kar pa je za našo državo značilno, je namerno zapostavljanje javnih, to je državnih šol, da bi se na njihov račun okrepile zasebne šole. Kako se izvaja ta načrt »klerikalizacije* šole, nam zopet nazorno kažejo podatki za Rim, kjer je: 317 zasebnih otroških vrtcev nasproti 155 javnim, 289 zasebnih o-snovnih šol nasproti 286 javnim, 125 zasebnih srednjih šol nasproti 49 javnim. Seveda ni sorazmerje med zasebnimi in javnimi šolami povsod tako slabo, vendar pa je naraščanje števila zasebnih šol v škodo javnih splošen pojav po vsej državi. l,,enah, kar Nnj škodi pouku. De- N, za izboljšanje r1 predvideva, da Nc t * dl vsako leto 7.500 S i;ut0da ta načrt je že bič pred Parlamentom j N. vi aže’ da ga bodo S njim M3 bi namreč ra-’ ker l * *erikalizirala» šo-iJ da3ati podporo h” v rok»iam’ kl so v glav' » i« tud- Verskih ustanov, t’V°' Sev«dV nasprotju z u-‘|,V *« ni J* ,zidaio šole, če- kh nov-Sa^rt odobren, to- IfcNi -Šo1 premal°-i. '»in: ”a"t Predvideva ? klstvn IZrednega IZdat’ I 1 ten, a v desetih letih > N en enariem bi se da-J-C aayediti. čeprav ne -k bt n.6 šolskega ob-ikNe 0Priehov, računajo, da od otrok kNih “u vsakih 100 šolo- do prvi razred petega razreda C,,h izdela 1K1ZJe fednJ„e 7 "'rat o, maturo 8, idiotk;8 napravijo trije. tNzn .niso niti posebna j.1’ oe pomislimo zla-W aostalost na jugu. PISMA UREDNIŠTVO M av’ merilo olike !j% U( Znate sukati pero, ij1 kj|(0 naPišete v ,Primor-Syh^ina pozablja po >n „ **are ljudi? Naši 4n ^ ®°ii so nas stalno .................... ‘liri’ h,1 rij 0ramo pozdravljati lii! N aeN °b vstopu v *‘0Q • • L/ •L J.'?' Posebno pa so i. da tnnrnm n enn- bp.“n stn • moramo spo-*Su “T6 Piudi in jih ob ta1® to p02draoljati. Danes v’1 ko revrBlo in človeka i.\ /,re mladina muta-ii' *ine “veka, bulji vanj, tj-Nte e beu ne mev. Pa V^ttj ! da imamo Sloven-ie cpe Pozdrave in ni ‘ koza, Se kdo poslužuje it' Vtin aV°v• in še takih, < ne ve, kaj pome- 1?° kot ta l, No0 |. Preprosta žena 'ij Nosci d‘. izobraženih * o,.,ar j ‘ > saj gre za ne-V?'- Pn v v Prv0 poglav- -«iep - ie nekakšen p {/‘Ni ^ližonja človeka \ °tieSi,i ln je menda star 'i • r°d- ko so se te-^ °dhoSj Spreminjali druž-■o ?P* družbeni raz- ViP°*drn, *o odražalo tu- ' ^ sužnjeposest- k0Žb;nem redu, t. j. '%rtP°5estn°i .m°B0Čni zem- v6 sVn u b'li popolni ■VNt številnih suž- K^irn011 2000 leti>- je 1V očitoval veli- S le>n i2ned njimi in go- ,NNS„ Pomenil preda- \ °st. milost, proš- je p°d°bno je bilo v oNjp^.eniu redu sledil • k Ueku °H v /eu- 1 kodi0,° • ^e bil delovni . .'tod . ni,c fevdalne go- l it °; « l f Poklon pred Ne )e PomeTirn ie ta izra' )t(,. °*ništvo, je bil adm,°X^rav- teb iN izvirajo po- » * r8*' «K?n sey> (umoj po-\lNu. akl°n»), ssluga vaš sluga) s 'h-Nji,, ostljivi gospod» V n>, »1° OOSP«», ki niso S"' koZSti »o- kjer so \ Po*ne- fevdalizma, JThihane s kapitali-S ti ,en‘m redom. Ker ob„' Uojem bistvu so l5 ^ sta namreč izko- V. •(( »o tj pozdravi H 90»Podi izredno i u0i ■ tliN p11'0’ 20. stoletja ,‘it 'Ni, N-dstvo ne išče pa zahteva ‘ Si Poirty. 1 omenjeni rm kot n. pr. Vk.!* Octsee* (damam) so X so Preteklosti. „kjt, Hb bolj demo- izrazi, ki 11 it (Dni. p0 dobrem, s V Dn dan! Dobro W'S}edraviU delu Z(fravstvuj), N i , °0 daj srečo! JniNem ieljo po zo-pn,iu (k a svide-?dravi so misel- ni in ohranijo svojo vrednost v vsakem primeru, se pravi, če se jih poslužimo zavestno ali zgolj iz navade. Da ni častno, je rekla žena, če se kdo poslužuje takih tujih pozdravov, ki še vrag ne ve, kaj pomenijo. Gotovo je mislila na oni «čau», ki nas spominja na vrabčje čivkanje in ki res ne more nadomestiti pomena naših pozdravov. Ne le to, ampak izraža dotičnik s tem ponižanje samega sebe. Tako doni tudi oni pomočnik «bon», ki so se ga mnogi naučili pritikati pred pozdrav ob ločitvi, n. pr. «bon — čau» ali «bon — lahko noč». Zakaj bi ne rekli «dobro — lahko noč» ali sv redu — na svidenje« itd., če nam to že služi kot nekakšen kaveljček? To res ni zvezano s kakšno težavo, ki bi mogoče opravičevala moderni, a za vsakega našega človeka, ki se ga «iz navade« poslužuje, ne ravno časten pozdrav. Kdor le količkaj spoštuje svoje narodno poreklo in je prežet z narodno častjo, bo nedvomno razumel to svojo narodno dolžnost in tako poučil svoje otroke. Takšna je pravica in dolžnost pripadnika vsakega in torej tudi našega naroda. Kar se tiče naše šolske in pošolske mladine, naj tej stvari in resnici v prid pribijemo, da je mnogo mladine, ki se ob vsaki priliki dostojno vede in vljudno pozdravlja, a Se vedno preveč tudi takšne, ki se ji na obnašanju razbere pomanjkanje vsakršne vzgoje. Takšna mladina res «bulji v človeka in ne reče ne bev ne mev«. Ce se na tem spotikajo domačini, kaj pa si o nas mislijo tujci? 2e samo iz tega moramo soditi, kakšno družinsko — in predvsem družinsko — in šolsko vzgojo uživa šolska mladina. Ce je pozdrav nekaj, kor ničesar ne da, niti ne ustvan in spada h goli formalnosti, je vendar merilo olike ali civilizacije in celo kulture posameznika. ■ ■«»----- Vespist hudo povozil cestnega pometača V Ulici Ronchetto je včeraj dopoldne 30-letni Mario Moze-nič, ki biva v begunskem taborišču pri Orehu, hudo povozil z vespo 42-letnega Vin-cenza Frontina od Sp. Magdalene 1818. Frontino, ki je cestni pometač, je s svojim vozičkom prečkal omenjeno ulico, ko je privozil Mozenič za njim in ga podrl. Frontino, ki je padel na voziček, je dobil hude poškodbe v trebuhu in se je močno udaril v dimlje, zaradi česar so ga s pridržano prognozo sprejeli na I. kirurški oddelek. Mozenič je zletel z vozila in se nekoliko pobil po čelu in desni rami, zaradi česar se bo moral zdraviti 6 dni. ljuje podelitev zlate medalje občini Videm. Ob vzklikih «Ven prapor* (pri tem so manifestanti mislili na prapor videmske cb-čine, ki ga demokrščanski u-pravniki niso hoteli prinesti na manifestacijo), «Hočemo mir*, «Dol z nemškim militarizmom* ter drugimi podobnimi gesli, ki so, izražali, trdno voljo vsega beneškega ljudstva, da za vsako ceno prepreči novo prelivanje krvi, je povorka prišla na Trg 20. septembra, kjer je bila velika tribuna, na kateri so se razmestili številni predstavniki vsedržavnega vodstva ANPI, Osoppo, FIAP, kakor tudi predstavniki partizanskih organizacij naših obmejnih pokrajin. Oder so krasile zastave Italije, Zahodne Nemčije, Avstrije, Francije in Jugoslavije, katere delegacija sicer ni utegnila priti na manifestacijo, vendar je poslala sporočilo, da je v duhu prisotna na njej in da podpira njene pobude za dosego miru v svetu, ki ga mednarodni dogodki zadnjih tednov močno o-grožajo. Ko je bil trg napolnjen do zadnjega kotička in so se iznad množice dvigali števiini prapori pokrajinskih partizanskih zvez ter transparenti z. najrazličnejšimi vsebinami, ki pa so izkazovali skupno o-snovno težo, se pravi borbo za mir, razpustitev fašistične stranke, razorožitev, prekinitev jedrskih poskusov itd., je predsednik pokrajinskega sveta ANPI odv. Fanfagnini ob viharnem odobravanju obsodil videmske uradne kroge, ki niso hoteli poslati svojega prapora, odlikovanega z zlato medaljo, na tako pomembno miroljubno manifestacijo. Fo-pularni komandant Lizzero— Andrea pa je še dodal, da to | ni v sramoto nam, ampak tistim, ki so botrovali takšnemu dejanju. »Kakor smo v vojni enotno premagali fašizem, tako bomo sedaj enotno vodili borbo za mir v svetu*;, je zaključil svoj govor. Predstavnik osoppovskih formacij prof. Grossi je glede poskusov, da bi se zmanjšal pomen tega dogodka dejal, da »ni dobro podirati mostove spredaj, ampak zadaj, da se pozabijo nostalgije, ki še obstajajo v nekaterih glavah*. Med inozemskimi delegacijami je bila najbolj toplo pozdravljena nemška, ki io je zastopal prof. Kronauer, star protinacist, ki je bil zaradi svojega prepričanja zaprt v Hitlerjevih taboriščih. Obsodil je nemški militarizem, ki spravlja v nevarnost mir v •svetu. «Na to nevarnost sem dolžan opozoriti, dasiravno se trdno zavedam posledic, ki jih takšna izjava lahko predstavlja za svobodo moje osebe v državi, kateri pripadam*. Govorila sta še avstrijski in francoski delegat. Dr. Nitti je omenil Parri-jev predlog za razpust MSI, ki bo v kratkem prišel pred parlament. V diskusiji o njem bo lahko ugotoviti, kateri so resnični demokrati in protifašisti in kateri so na strani fašistov. Okoli 13. ure je spregovoril še predsednik ANPI poslanec Boldrini, ki je odlikovan z zlato medaljo. »Slišali ste govoriti pripadnike raznih narodov, ki govorijo različne jezike in ki imajo tudi različne značaje, toda vsi so govorili skupni jezik, ker so na last- ni koži občutili fašistična zverstva. Prišli smo sem, v videmsko prestolnico, napravit shod bivših partizanov in protifašistov, da bi se poklonili vsem žrtvam v teh krajih in da se poklonimo tistim dijakom padovanske univerze, ki so zagnali med ljud prejšnji dan sestavile inozemske in italijanska delegacija, naj se prenehajo atomski poskusi v vseh državah in se prepreči oborožitev Nemčije. V tem dokumentu je zlasti poudarjena volja vseh predstavnikov odporniškega gibanja, da se bodo kot v prete- stvo poziv na upor proti oku- ] klosti vedno borili za enot-patorju*. Pozdravil je števil- nost rezistence, za mir in pro- no predstavništvo slovenske manjšine iz Gorice in Trsta, ki je sodelovala na tej manifestaciji. Na koncu so vsi s ploskanjem sprejeli apel, ki so ga mu nun i n n 11 mi 11 n i,,,11,,,,,,,, i,,,,,, laillII aIa alaaa nmmm MlnllaiiMtlaiIII|l|tlliliMlalliillaIaallliiailiaa(aliali1IalaiaalIIIIIIIII»aiaal S seje pokrajinskega sveta O cesti Doberdob-Selce bodo razpravljali prihodnjič V posebni resoluciji se zahteva, naj parlament sprejme ustrezne zakone za takojšnjo in učinkovito pomoč oškodovancem v kmetijstvu Kot smo poročali že v nedeljski številki, je imel pokrajinski svet v soboto sejo, na kateri so odobrili resolucijo, s katero se zahteva ostro kaznovanje krivcev v aferi s potvarjanjem masla. Na začetku seje so predstavniki kmečke zveze kritizirali najprej sestavo štirih odborov za. kmetijstvo, kot so jih sestavili prejšnji četrtek na seji, ki so jo imeli na sedežu pokrajine. Ti odbori imajo samo tehnični značaj, ker v njih ni zastopnikov direktnih obdelovalcev, spolovinarjev, kolonov in tudi ne sindikalnih predstavnikov kmetov. Po daljši debati in obrazložitvi odbornika Vezila je bilo sprejeto priporočilo, da bodo po prvih začetnih študijah pritegnili v te odbore tudi zastopnike prizadetih kategorij. i Precej obširna j'e bila tudi debata v zvezi z resolucijo, ki 'sta jo predlagala svetovalca Marizza in Papais za primerne ukrepe, za pomoč oškodovancem po toči. Odbornik Ve-zil je poročal o ugotovitvah pokrajinske komisije, ki si je ogledala škodo in jo ocenila na 102 milijona lir. Med oškodovanci je bilo 40 družin z pa je bilo celo ob 80 do 90 odst. svojega pridelka. Govora je bilo tudi o obveznem zavarovanju proti toči odnosno obrambi proti njej v okviru posebnega konzorcija. Končno so se svetovalci zedinili za skupno resolucijo, v kateri se priporoča parlamentu, naj nujno prouči in sprejme potrebne ukrepe za pomoč v takih primerih. Prepis resolucije bodo poslali tudi parlamentarcem naše dežele. Svetovalec KPI je pri tem omenil tudi škodo, ki jo je pri zadnjem nalivu povzročila narasla Soča in kjer bi morala tudi država priskočiti na pomoč oškodovancem. Pri točki o gradnji ceste Bračan - Dolenje - Mirnik je predsednik povedal, da bo ta cesta, ki bo dolga nekaj nad 8 km, stala predvidoma okrog 2G0 milijonov lir. Široka bo 8,5 m, most čez Idrijco pa bo dolg 137 metrov. Država je že obljubila prispevek 120 milijonov, za preostali znesek pa bo pokrajina zaprosila še za dodatni prispevek. Pri tej točki sta svetovalca Martinelli in Marinčič prikazala tudi stanje ceste od Do-nad 50 odst. škode in 120 z ] berdoba proti Selcam, kjer do- okrog 50 odst., nekaj družin mačini še osem let zaman pro- iiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiittfmiiiitmiMiimiimmimiiiiimmiiiiiiiiiiiimimmiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiimiiiiimii,n,imun Prometna nesreča pri podvozu Salderini pri Krminu V Štirje Goričani v bolnišnici ker so z avtom trčili v drevo Najbolj se je poškodovala Silvana Vellini, o kateri so si pridržali prognozo Avtomobil je utrpel blizu pol milijona škode V noči od sobote na nede- Kakor je bilo mogoče razvi- \ se je ustavilo. Sunek je bil ljo, ko je na goriškem močno deževalo, je nastala v bližini železniškega podvoza Salderini v Krminu avtomobilska nesreča. Avtomobil Fiat «1100», v katerem so se vozili 23-letni Aleši Giancarlo iz Gorice, Ul. Porta 4, 24-letni Aleksander Lavrenčič iz Pevme št. 9 ter sestri Claudia in Silvana Vellini (Velušček) stari 17 in 18 let iz Gorice, Sve-togorska cesta št. 133, se je s precejšnjo silo zaletel v deti, je avtomobil prihajal po državni cesti iz Vidma proti Gorici in ga je šofiral G. Aleši. Zaradi dežja, ki je ravno okoli polnoči, ko se je nesreča zgodila, precej močno padal in zmočil asfalt, je šofer izgubil oblast nad vozilom, ki je zapeljalo na skrajno levo stran ceste in se prevrnilo v jarek. Ker je ravno na tistem kraju, tik ob cesti zasajenega precej drevja, se je vozilo skoro neizogibno drevo na desni strani ceste. | moralo zaleteti v drevo, kjer 'i ' *'$$$ i f-tjt ■ A piw Avtomobil Fiat 1100, s katerim so se štirje mladeniči jn mladenke iz Gorice v noči od sobote na nedeljo zaleteli v drevo na državni cesti pri Krminu, ko so se iz Vidma vračali v Gorico. Slika dovolj nazorno kaže, s kolikšno silo je avtomobil treščil ob deblo tako močan, da je povsem razbilo sprednji del avtomobila, kjer je sedel šofer. Ponesrečencem so takoj nudili zdravniško pomoč, Alesija so odpeljali v krminsko, ostale pa v goriško bolnišnico. Aleši si je zlomil desno nogo in se potolkel po raznih delih telesa ter se bo moral zdraviti vsaj 40 dni. Najbolj se je potolkla Silvana Vellini. Zlomila si je obe stegnenici ter koleno, ki se ji je odprlo. Zdravniki so si pridržali prognozo. Njena sestra Claudia se je močno udarila v glavo in v roko ter bo ozdravela približno v enem tednu. Lavrenčič se je udaril v levo roko in si poškodoval tudi desno nogo, ozdravel bo kot se zdi v enem tednu. Avtomobil je utrpel škode za približno pol milijona lir. Naknadno smo izvedeli, da so na željo staršev včeraj pripeljali iz krminske v goriško bolnišnico ponesrečenega Alesija, ki so ga sprejeli na kirurškem oddelku. Njegovo življenje je še vedno v nevarnosti. Silvani Velušček pa so včeraj zamavčili polomljeni nogi. Tudi njeno zdravstveno stanje se ni nič spremenilo na bolje. «#------- Stroj mu je odrezal štiri prste Ob 12 uri so pridržali na zdravljenju s prognozo za dobo tridesetih dni 15-letnega Gianfranca Scarpina iz Villa-nove pri Fari, ker mu je stroj na delu odrezal prve členke na kazalcu, sredincu, prstancu in mezincu desne roke. Zdravniško pomoč so ob 14.30 nudili tudi 22-letnemu Giorgiu Trevisanu iz Gradiške. Zdraviti se bo moral deset dni, ker mu je na delu odrezalo palec desne roke. sijo, da bi jo pokrajinska u-prava asfaltirala. Gre na tem odseku samo za poldrugi km, ker je cesta skozi Doberdob in Selce že asfaltirana. Ce pokrajina ne more takoj urediti vso cesto do Devetakov, naj bi poskrbela vsaj za ta košček: ta cesta je namreč važna in najkrajša zveza med Tržičem in Gorico, za Doberdob pa predstavlja edino zvezo s Tržičem, kamor teži vsa ta občina. Predsednik dr. Chientaroli je obljubil, da bodo v kratkem sklicali posebno sejo sveia, na kateri bodo razpravljali samo o pokrajinskih cestah in takrat bodo govorili tudi o cesti Devetaki-Doberdob-Selce. Pred zaključkom seje so odborniki odobrili še nadaljnji program za borbo proti jetiki in brucelozi med govejo živino, za katero bo potrebnih 5 milijonov, od katerih naj bi polovico prispevala država. Preostale točke dnevnega reda bodo obravnavali na prihodnji seji. «»-------- Promet 2. novembra Goriški prefekt je izdal dekret o disciplini prometa 2. novembra na področju Redi-puglie. Promet proti Gradiški bodo med 8.30 in 13. uro u-smerili čez državno cesto Vil-lesse - Ruda - Villavicentina. Po isti cesti bodo morala voziti tudi vozila, ki bodo prihajala z juga. Vozila, ki so namenjena v Gorico, bodo morala od Ronk zaviti v Doberdob in nadaljevati pot čez Devetake in Dol. Vse občinske ceste med Foglianom in Redipuglio bodo zaprte za promet, ker bodo na njih parkirali avtobusi, s katerimi se bodo udeleženci manifestacije pripeljali v Redipuglio. Čilajte in h rit e PRIMORSKI DNEVNIK ti fašizmu. Fašistične provokacije Ze v soboto, včeraj zjutraj pa ponovno, je skupina oholi 200 dijakov italijanske šole «Volta» zapustila pouk in odšla na ulice demonstrirat proti..., no, proti čemu in komu demonstrirati, tega prav gotovo niti sami niso vedeli, ampak morda samo tisti štirje dobro znani fašistični univerzitetni dijaki, ki so ščuvali dijake, naj zapustijo šolo in odidejo na ulice. Ker je med dijaki vedno nekaj takšnih, ki se jim ne ljubi učiti, se zlahka dobijo kalini, ki jim gredo na limanice. Toda včeraj zadeva ni šla tako lahko kot v soboto. Kakor smo izvedeli, so dijake v bližini županstva ustavili karabinjerji, eden pa je nekemu demonstrantu prisolil celo dve zaušnici. Govori se, da so jih nekaj za krajši čas pridržali celo v karabinjerski vojašnici. «»-------------- Novi bencinski boni Trgovinska zbornica sporoča, da zapade danes, 31. 10. veljavnost naslednjih bencinskih bonov: 5-litrski boni vijoličaste in 10-litrski boni zelene barve. Namesto njih bodo dali v obtok 5-litrske bone rumene in 10-litrske bone rožnate barve Vesti s Krasa Nakazali so denar za popravilo in razširitev šole v Doberdobu Še letos oddaja del za vodovod v Dol in Jatnlje Iz Rima so sporočili, da je ministrstvo za javno vzgojo odobrilo 19 milijonov, s katerimi namerava doberdobsko županstvo popraviti in razširiti šolsko poslopje v Doberdobu. Ta zgradba je namreč že precej stara in na nekaterih krajih se ze pozna, da je zob časa napravil svoje delo. Vrhu tega je poslopje postalo pretesno za vse učence iz vasi, ki obiskujejo slovensko in italijansko šolo. Ker so prostori pretesn; so morali za nekatere razrede poiskati prostore izven šolske zgradbe, kar prav gotovo ne vpliva ugodno na učne uspehe. Upoštevajoč navedene razloge je občinska uprava povsem pravilno ravnala, ko je zaprosila državo za prispevek, ki ga bo nadvse koristno uporabila. Druga vest, ki zanima prebivalce doberdobske občine, pa se tiče preskrbe z vodo. Vzhodno - furlanski vodovodni konzorcij (CAFO) je sporočil, da so prejeli nakazilo za denar, ki ga bodo uporabili za širjenje kraškega vodovodnega o-mrežja po Dolu in Jamljah. Tj dve vasi sta namreč edini v občini, ki sta še brez vodovoda in so zaradi tega napori občinskih predstavnikov u-smerjeni tako, da bi preskrbeli z vodo tudi številne prebivalce vzdolž državne ceste. V dobro obveščenih krogih sodijo, da bodo še v tem letu na dražbi oddali v zakup gadnjo tega nadvse pomembnega javnega dela. Zimski urnik javnih lokalov Pokrajinska zveza trgovcev v Gorici sporoča, da stopi za čas od 1. novembra 1961 do 14. maja 1962 v veljavo naslednji urnik za javne lokale: V Gorici in v vseh podeželskih občinah se bodo javni lokali odpirali ob 6. uri zjutraj. Zafvoritev: 1. restavracije, gostilne, kavarne, bari in prodajalne brezalkoholnih pijač: a) v Gorici, Gradežu in Tržiču se zapirajo ob 24. uri; b) v goriških predmestjih in po drugih občinah na Goriškem oz 24. uri. 2. Krčme s kuhinjo ali brez nje se zapirajo v Gorici in na podeželju ob 23. uri. 3. Osmice se zapirajo po vseh občinah vštevši Gorico ob 21. uri. Razni klubi (ENAL, CRAL, ACLI itd.) bodo zapirali svoje prostore kot sledi; a) v Gorici, Gradežu in Tržiču ob 24. uri; b) v frakcijah goriške občine in drugih občinah ob 23. uri (ob sobotah, nedeljah in praznikih pa lahko podaljšajo urnik do 24. ure). IZ SOVODENJ Seznam občinskih davkov na vpogled Županstvo iz Sovodenj sporoča, da je od danes 31. oktobra pa do 20. novembra na vpogled seznam občinskih davkov. Ta seznam si lahko vsak prizadeti ogleda med uradnimi urami na tajništvu občine. Kdor bi pri pregledu ugotovil kakšno nepravilnost ima čas vložiti pritožbo na občinsko davčno komisijo v roku 30 dni, to je najkasneje do 20. decembra. 'Pritožbo je treba napravili na kolkovanem papirju za 100 lir. Razdeljevanje živilskih nakaznic Trgovinska zbornica sporoča, da bodo poslali osebam, ki se jih to tiče, nove živilske karte na dom najkasneje do 10. novembra. Ce do tega dne nakaznic ne bodo dostavili, pomeni, da so nastale spremembe v naslovih, kakor tudi v sestavi družine. Zaradi tega naj se osebe, ki do 10. novembra ne bodo prejele na dom novih živilskih nakaznic zglasijo v uradu proste cone trgovinske zbornice od 15. no-vembra dalje. Zakasnitev v dostavljanju ne bo v nobenem primeru vplivala na izgubo vrednosti posameznih odrezkov. i"'"111.. Začetek gledališke sezone na Goriškem " ‘"“'ilmi- , IJ V fhic a. id __________ Lukeševo »Preišče prevzelo tudi naše občinstvo Po vsakem dejanju in na koncu predstave so z živahnim ploskanjem dali priznanje avtorju in nastopajočim igralcem Preteklo nedeljo popoldne in zvečer je. Slovensko gledališče iz Trsta imelo svoje prvo gostovanje na Goriškem v letošnji sezoni. Nastopilo je v Prosvetni dvorani v Gorici z Lukeševo dramo v treh dejanjih «Prgišče zemlje». S tem delom so tržaški umetniki nastopili že v preteklem juniju na Tržaškem, kjer je doživelo popoln uspeh. Vendar pa je bila za Goričane prav nedeljsko predstava nekakšna premiera tega dela. Med našim gledališkim občinstvom je vladalo za to predstavo precejšnje zanimanje tudi zaradi avtorja dela Jožka Lukeša, ki nam je dobro znan kot izvrsten igralec ter nam je posredoval že mnogo likov, ki so našemu občinstvu ostali živo v spominu. Prav zaradi tega je bila udeležba na obeh nedeljskih pred. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii Goriški nogomet Sovodenjci so zmagali v tekmi proti Itali Tudi Juventina je prinesla dragoceno točko iz Osoppa Standreška Juventina je prinesla z nedeljskega gostovanja v Osoppu domov dragoceno točko, ker se je tekma končala neodločeno z 0:0. Rezultat' nekako odgovarja poteku igre, čeprav so bili domačini večkrat v napadu. Niso pa mogli razviti igre, ker je sodnik že v začetku prvega polčasa izključil enega njihovega igralca. Tudi Pischi od Juventine je moral zapustiti igrišče, toda šele v 35. minuti drugega polčasa. Vsekakor pa je k rezultatu brez golov precej pripomogel tudi vratar Juventine Devetak, ki je bil tokrat boljši kot prejšnjo nedeljo. S to tekmo je Juventina nekaj popravila svoj položaj, ki pa ga bo morala seveda še bolj utrditi prihodnjo nedeljo, ko bo na domačem igrišču v Standrežu nastopila proti ekipi iz Moše, ki ima enak položaj na lestvici s štirimi točkami. Juventina je v nedeljo na- vetak, Paškulin, Mozetič, Cjak, Ess, Petejan, Nanut, Pischi, Zanuttini, Toffolo in Ferfolja. Veselo so presenetili v nedeljo nogometaši iz Sovodehj, ki so igrali v nedeljo doma proti močni ekipi Itala iz Gradiške ter zmagali z rezultatom 2:1. To je bila njihova prva letošnja zmaga in čeprav dosežena na domačem igrišču, sta doseženi točki dragoceni, ker so ju dosegli proti tako močnemu nasprotniku, ki prihaja iz višje kategorije. Tak rezuitat je bil krona boljši igri celotne ekipe, pohvaliti pa moramo še posebej vratarja, ki je ubranil nekaj nevarnih žog. Lahko rečemo, da je bil rezultat še mnogo višji, če bi odgovarjal dejanskemu poteku igre, saj so bili domačini stalno v premoči. V nedeljo gostujejo Sovodenjci v Slovrencu in domači navijači upajo, da bodo zopet stopila v naslednji postavi (z tako uspešni kot so bili zad-dvema novima igralcema): De-1 njo nedeljo. stavah dobra, čeprav gre šele za začetek sezone in je marsikdo odšel tudi v Videm na veliko partizansko zborovanje. Reči moramo, da je igra in tudi način, kako je bila podana, povsem zadovoljil goriško občinstvo, ki je poteku dejanja na odru sledilo z živim zanimanjem. Kot znano, je v drami govora o borbi slovenskega človeka na Tržaškem za svojo zemljo in za obstoj na njej. Vendar pa je to problem tudi goriških Slovencev, saj imamo tudi pri nas nešteto takih primerov. Zato so tudi najpreprostejši gledalci čutili, da predstavlja dogajanje na odru košček našega življenja in naše borbe za zemljo in za pravico. To je pokazalo tudi živahno ploskanje ob koncu vsakega dejanja, ki se je še stopnjevalo ob koncu predstave, ko je prišel na oder tudi avtor in režiser igre Jožko Lukeš. Komentarji po predstavi so bili zelo različni, na splošno pa so ugotovili, da je avtor zadel v živo boleč in aktualen problem zamejskih Slovencev. Zato so čutili, da je to delo res čisto naše in čeprav ga je cenzura okrnila, še vedno jas-no prikaže to, kar je avtor hotel povedati in kar so tako prepričljivo prikazali posamezni igralti, ki jih moramo prav vse pohvaliti za zelo dobro igro, še posebno pa Lelijo Na-krstovo in Staneta Raztresena, ki sta res izborno podala like slovenske kraške matere in kraškega kmeta, ki je do kolen zakopan v svojo zemljo, ter Modesta Sancina za njegovega brezvestnega mešetarja. 3. novembra ne bo pouka Ministrstvo za javno vzgojo je dovolilo šolam v gori-ški pokrajini, da bodo imele v petek 3. novembra prost dan. Na takšen način se bo izkoristil eden od štirih dni, ki jih pokrajinsko šolsko skrbništvo ima na razpolago v šolskem letu. Nedeljske nesreče V nedeljo je bilo na Goriškem več nesreč. Pri prometni nesreči se je potolkel 21- letni Albin Florenin s Peči. Ranil se je po obrazu in komolcih. Zdraviti se bo moral pet dni. V Sčednjem se je s kmetijskim strojem ranil po roki 58-letni Jožef Klanjšček. Stroj mu je odrezal meso na levem kazalcu in ranil tudi kost. Pridržali so ga na zdravljenju s prognozo okrevanja v tridesetih dneh. Prvo pomoč so v civilni bolnišnici nudili 48-letni Pierini Erisco iz Standreža, Ul. Tiči-no 2. Pri sekanju drv se ji je trska zarila v prst. Zdraviti se bo morala pet dni. Z rešilnim avtom zelenega križa so pripeljali v bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 8. dneh. Ivana Se-kulina, starega 35 let, ker mu je cirkularka ranila desno podlahtnico in mu povzročila izgubo precejšnje količine krvi. iliiiiiiuiiiifiiiiiiiiiiiilliliiililitmiiiiHiiimiHi OD VČERAJ DO DANES C KINO ) it GORICI CORSO. 14.30, 18 in 21.30: «špartak», K. Douglas, J. Simmons, L. Olivier in T. Curtis. Cinemascope v barvah. VERDI. 17.00: ((Vodnjak treh resnic«, M. Morgan, J. Claude Brilai. Italijansko-franco-skj film, mladini pod 16. letom vstop prepovedan. VITTORIA. 17.30: «Znane ljubezni Henrika IV.», D. Dar-rieux in R. Hanin. Italijanski film, cinemascope v barvah. CENTRALE. 16.30; ((Zlato sedmih svetnikov«, C. Walker in R. Moore. Cinemascope, ameriški' film. DEZUHNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna D’UDINE, Ul. Rabatta št. 18, tel. 21-24. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 13,4 stopinje ob 15.30, najnižjo 7,8 stopinje ob 2.30 ponoči. Povprečna dnevna vlaga je dosegla 90 odstotkov. 11. kolo italijanskega nogometnega prvenstva A lige Jugoslovansko nogometno prvenstvo Fiorentina kot v boljših časih: Pf nedeljski zmagi pet golov v mreži zmedenega Milana In ter se vedno bolj oddaljuje - Obupen položaj Udinese A LIGA IZIDI 'Bologna-Juventus -Catania-Atalanta •Fiorentina-Milan •Inter-Palermo 'L. Vicenza-Lecco •Roma-Mautova •Torind-Padova Spa!-*ldinese •Venezia-Sampdoria LESTVICA 2-2 2-1 5-2 1-0 0-0 4-2 10 2 1 1-1 Inter 11 8 2 1 25 *0 18 Torino 11 6 3 2 17 13 15 Atalanta 11 7 1 3 15 12 15 Roma 11 7 0 4 22 13 14 Fiorentina 11 6 2 3 22 tl 14 Bologna 11 5 4 2 14 12 14 Sampdoria 11 5 3 3 11 11 13 Milan 11 6 1 4 24 16 13 Mantova 11 4 3 4 16 14 11 Juventus 11 3 4 4 14 15 10 L. Vicenza 11 4 2 5 10 12 10 Spal 11 3 3 5 11 17 9 Catania 11 3 3 5 9 17 9 Palermo 11 2 4 5 6 11 8 Lecco 11 1 6 4 9 14 8 Venezia 11 3 2 6 15 22 8 Padova 11 2 2 7 6 11 6 Udinese 11 1 1 9 13 26 3 B LIGA IZIDI •Catanzaro-Prato 0-0 •Como-Messina 0-0 •Cosenza-Sambenedett. 1-0 •Genoa-Lazio 2-0 Brescia-'Lucchese 2-1 •Napoli-Bari 00 •Pro Patria-Novara 1-0 •Reggiana-Modena 3-0 •S. Monza-Alessandria 1-1 •Verona-Parma 1-1 LESTVICA Genoa 8 6 1 1 11 4 13 Lazio 8 4 3 1 13 5 11 Pro Patria 8 4 2 2 11 8 10 Messina 8 3 3 2 11 9 9 Medena 8 3 3 2 8 6 9 Reggiana 8 4 1 3 12 6 9 Alessandria 8 3 3 2 1U 7 9 Napol i 8 2 5 1 4 4 9 Parma 8 2 5 1 6 6 9 Brescia 8 3 2 3 8 7 8 Catanzaro 8 2 4 2 6 6 8 Prato 8 2 4 2 9 11 8 Como 8 2 4 2 6 8 8 Verona 8 2 3 3 6 5 7 S. Monza 8 2 2 4 8 14 6 Cosenza 8 2 2 4 5 12 6 Luccbese 8 2 1 5 10 14 5 Novara 8 2 1 5 6 1» 5 Sambened. 8 1 2 5 1 18 4 Bari S 1 5 2 5 4 —3 PRIHODNJE TEKME (5. 11. 1961) Alessandrla-Bari, Breecia-Verona, Cosenza-Prato, Laz o-Como, Lucchese-Pro Patria, Messiqa-Napoli, Modena-G«-noa, Novara-Simm. Monza, Parma-Catanzaro, Sambenedet-lese Hegglana. V Športne stave T0T0CALCI0 Bologna-Juventus (2-2) X Catania-Atalanta (2-1) 1 Ftorentma-Milan (5-2) I Inter-Palermo (10) 1 L. R. Vicenza-Lecco (0-0) X Roma Mantova (4-2) 1 Torino-Padova (1-0) 1 Udinese-Spai (1-2) 2 Venezia-Sampdoria (1-1) X Genoa-Lazio (2-0) 1 Reggiana-Mode n a (3 0) 1 Cagliari-Torres (1-1) X Pisa-Livomo (1-1) X KVOTE 13 — 1.557.000 lir 12 — 63.200 a TOTIP 1. — 1. Cod au Vin 1 — 2. Don& X 2. — I. Discolo 1 — 2. Allegan X 9. — 1. Vuaodo X — 2. Esotic<> 2 4. — I. Erie X — 2. Limonata X 5. — I. Darn * rancy 2 — 2. Pennone X 6. — 1. Lenzara 1 — 2. llluso X KVOTE 12 — 646.987 Ur 11 — 39.590 > 10 — 5.643 ■ Tudi enajsto kolo Italijan stvar preteklosti in lahko bi brez hrupa, brez senzacij, ka pečat dokončnosti. To velja katerega položaj na vrhu lest nim Palermom ter po istočasnem porazu Atalante, še trdnejši. Kot rečeno, je bila to pot njegova žrtev Palermo, ki se je predstavil z eno najbolj nemogočih obrambnih taktik, kar je nujno dalo poteku srečanja tisto obliko, ki bi se ji težko prilegel naslov nogometne igre. Domači, pa čeprav brez Suareza, so igrali praktično sami, česar rezultat sicer ne prikazuje in zmaga, čeprav dosežena z enajstmetrovko, je povsem upravičena. Atalanta, ki je še včeraj kot senca,sledila prvemu, je doživela v vroči Catanii svoj tretji letošnji poraz in to na način, za katerega bi zaman iskali opravičila. Odpovedal ji je predvsem tisti del moštva z Maschiom na čelu, ki je njen običajni steber in vodilno gibalo napadalnih akcij. Domači so nasprotno igrali z veliko vnemo in pogumom in to tudi v trenutku številčne inferiornosti zaradi poškodbe krilca Cortija. Na ta način se je moštvo iz Bergama pustilo u-jeti po Torinu, ki je na lastnih tleh odpravil Padovo. To moštvo, ki je vedno v preteklosti vzbujalo tekmecem, če že ne strahu pa vsaj spoštovanje, letos še ni našlo pravega načina igre, ki bi ustrezal njegovi dejanski moči. Na turinskem terenu je predvajalo strogo obrambno taktiko tudi s pomočjo napadalcev, s čimer si je že vnaprej zapravila sleherno možnost u-speha. Cesar niso storili gostje, so storili domači, v čigar vrstah je ponovno nastopil Law, ki zaradi posledic nedavne poškodbe ni mogel dati vse iz sebe, a je vendar s svojo prisotnostjo dal poleta svojemu moštvu. To je imelo v svojih vrstah mnogo odlično pripravljenih mož, med katerimi je posebno izstopal Ferrini skupno z Ba-kerjem, ki je tudi dosegel zmagoviti gol. Zmaga Fioren-tine sama na sebi ne bi predstavljala nič posebnega, ko bi ne bil njena žrtev to pot Milan. Mnogo bi se dalo govoriti o tej tekmi, toda našo nalogo v precejšnji meri o-pravlja rezultat sam. Florentinci so bili skoz in skoz boljše moštvo, medtem ko so Milančani le redkokdaj pokazali kaj spodobnega. Videli smo Fiorentino iz najboljših dni, posebno v prvem polčasu, ko je bila njena premoč bolj izrazita, njena igra bolj popolna in tudi prijetna na oko. V Rimu, kjer je gostovala Mantova, smo prisostvovali kaj čudnemu srečanju. Gostje so s sebi lastnim načinom lepe in odprte igre v prvem polčasu povsem zmedli nasprotnike, kar jim je prineslo zasluženo prednost. Kazalo je celo, da se bo srečanje končalo v njihovo korist. Toda drugi polčas je bil čisto nekaj drugega. Rimljani so reorganizirali svojo igro in Mantovancem vsilili terensko nadmoč. Ta je bila tudi izraz težko obrazložljivega popusta lombardskega moštva, ki je bilo le bleda podoba tistega iz prvega polčasa igre. Zmaga domačih je konec koncev vendarle neoporečna, čeprav bi gostje morda ne zaslužili take razlike. Podobno bi lahko trdili o srečanju med Bologno in Juventusom, ki je tudi imelo dva različna polčasa. V prvem je prevladoval Juventus, ki je upal, da bo dosegel poln uspeh. In res so v tem Turinčani uspeli, a samo v prvem delu, ki se je končal z dvema goloma razlike. Tej prednosti pa je bilo usojeno, da v drugem delu povsem splahni. In res si Bologna ne bi zaslužila drugega; predvsem zaradi svoje boljše organizacije in skega prvenstva A lige je že rekli, da se je to zgodilo kor da bi hotelo vsemu že predvsem za milanski Inter, vice je po zmagi nad skrom- borbenosti, katerih sad predstavljata odrešilna Peranijeva gola. Kaže, da za Udinese ni več nobene rešitve, saj je tudi to pot izgubila na lastnih tleh in proti moštvu, ki ne predstavlja najvišjega razreda. Res, da je v njihovih vrstah manjkal *factotum» Pen-trelli,, toda igra celotnega moštva je bila izra nedopovedljive panike, kar je posledica težnje, da se doseže zmago za vsako ceno. Po vsem tem rezultat ni mogel biti drugačen. Ce pa dodamo, da za dosego zmage se gostje iz Ferrare niso niti toliko naprezali, nam je jasno, da so perspektive videmskega moštva vse prej kot rožnate. S podobnim načinom igre sta Lecco in Sampdoria uspela odnesti po eno točko iz Vicenze odnosno Benetk. Za to poslednje srečanje lahko rečemo, da smo bili ponovno priča Sampdorii, ki nikakor ne more najti same sebe. Manjka ji v napadu Bri-ghenti, ki ga poznamo iz lanskega prvenstva, zaradi česar ne more priti prav do izraza igra Boškova in Veselinoviča, ki ju povrh vsega še obtožu- jejo, da svojih kolegov ne zalagata dovolj in da sta v igri sebična. B LIGA Genoa, ki je bila prisiljena do sedaj deliti vodstvo z Laziom, se je svojega tekmeca po direktnem srečanju o-tresla. Njena zmaga je izraz boljše tehnike in boljše pripravljenosti, skratka zmaga moštva, ki povsem upravičeno upa na ponoven vstop v družbo elite. Tudi Pro Patria, ki letos snuje načrte za napredovanje, je po trdi borbi uklonila Novaro, dasi so bili gostje enakopravni partnerji. Enako je Cosenza odpravila Sambenedettese, čeprav na lažji način kot bi se dalo iz rezultata sklepati. Tudi močna Reggiana je brez posebnih poklonov nasula Modeni kup golov. Drugi novinec Luc-chese pa je svoj poraz sprejel kar na domačih tleh po zaslugi Brescie, ki je v tem kolu edina dosegla zunanjo Zmago. Ostala srečanja so se v obojestransko korist končala neodločeno, pri čemer bi se veljalo ustaviti ob tekmi v Neaplju, kjer je gostoval Bari. V tekmi izobčencev je prišla do izraza obojestranska sreča v smislu, da v prvem delu Bari ni znal izkoristiti svojih šans, v drugem pa Na-poli, predvsem zaradi obupne obrambe gostov, katerih cilj je bil ne izgubiti. Ce je ostal vrh lestvice gometne lige po nedeljskem dnu zabeležili pravcati potr skega Hajduka, za katerega j dvigniti više. Pred tednom dni se je Hajduk premaknil za stopnico više, v nedeljo pa se je zaradi zunanje zmage v Novem Sadu znašel točno na sredi razpredelnice tik za Rijeko. Na samem vrhu še vedno sameva Partizan, ki je tudi v zadnjem kolu zabeležil zmago. Nasprotno pa je Crvena zvezda zabeležila zastoj, pa čeprav je vseeno zadovoljna z delitvijo točk na Reki. Beograjčani so v prvem delu igre prevladovali, v drugem pa so jih Rečani presenetili in jim z izenačenjem skazili veselje do popolne zmage, v katero so bili prepričani. V Beogradu je Vojvodina prisilila Beograd na delitev točk, medtem ko je Dinamo praznoval še enkrat zmago nad Sarajevom. V borbi med revnimi sorodniki tega prvenstva je zmaga pripadla banjaluškemu Borcu, ki pa kljub temu ni mogel izpodriniti premaganega Vardarja niže. V II. zvezni ligi je Maribor še enkrat zablestel in se z novo zmago dvignil do varnejšega mesta v lestvici. Zmaga sicer ni bila izdatna, a je vseeno zadovoljila slovenske predstavnike v tej skupini. ■lllllllllllllllltllllllMIIItltlllllllllllllfllllllllllimilltlMIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItillintlllllllllllllUlllllllllllltlllltlllllllllHIIIIIIIIIII Mariborčani zopet uspešni - Novogoričani tretji v lestvici slovenske conske lige jugoslovanske I. zvezne no-kolu nespremenjen, so na es. In to po zaslugi split-e kazalo, da se ne bo mogel V slovenski conski ligi še vedno prevladuje lanskoletni drugoligaš Triglav, ki si je privoščil Ljubljano s kopico golov. V nedeljskem kolu so najbolj presenetili Novogoričani, ki so bili na tem, da odnesejo domov obe točki. V borbi z ljubljansko Ilirijo so Goričani v prvem delu igre najprej prišli v vodstvo in ga nato še povečali, a v drugem polčasu so popustili, kar so izrabili domačini, da so izenačili. SKoda, ker bi si Goričani zmago zaslužili. Nedeljska v Ljubljani zaslužena točka pa je Novogoričanom pripomogla, da so se znašli na tretjem mestu lestvice tik za vodilnim Triglavom in drugo-plasiranim Slovanom. Triestina s polnimi jadri proti vrhu Izdatna, toda draga zmaga nad Sanremese Štirje učinkoviti goli in zastreljana 11-metrovka - Demenia dvakrat uspešen Rocco izključen, Secchi, Santelli, Miniussi, Demenia poškodovani 1. LIG/ Dinamo-Sarajevo 2-0 (10) Rijeka-Crvena zvez. 1-1 (0-1) Borac-Vardar 3-0 (2-0) Novi Sad-Hajduk 2-4 (0-2) Partizan-Velež 3-1 (2-0) Beograd-Vojvodina 0 0 H. LIGA (ZAIiOD) K arlovac-Lokomotiva 1-0 (1-0) Split-Sibenk 2-2 (0-0) Proleter-Borovo 1-1 (0-1) 2eljeznicar-Trešnjevka 5-1 (2-0) Sloboda-Varteks 3-0 (1-0) Maribor-Celik 1-0 (0-0) S C L Triglav (Lj)-Ljubljana 4-0 (1-0) Rudar-Krim 5-3 (3-0) Iiirija-Gorica 2-2 (0-2) Siovan-Kovinar 5-0 (3-0) Triglav-Kladivar 2 1 (1-0) Celje-Sobota 6-2 (3-1) STRELCI; v 1. polčasu v 16’ Secchi, v 38’ Szoke, v 39’ Demenia, v 2. polčasu v 5’ Demenia. TRIESTINA: Miniussi; Brach, Frigeri; Sadar, Mercusa, Rocco; Trevisan, Szoke, Demenia, Secchi, Santelli. SANREMESE: Bertini; Sigalini, Moroni; Tortonese, De Marco, Giorgi; Zetti, Amato, Onesti, Gelio, Gaslini. SODNIK: Fratti iz Ravenne. KOTI 4:1 za Triestina. GLEDALCEV 6000. Poškodovani: Secchi, Santelli, Miniussi, Demenia. Take igre kot jo je Triesti---------------- na pokazala proti Sanremese ni bilo na tržaškem stadionu vsaj že dve sezoni, če ne več. Bila je to Triestina iz zlatih časov, ko so nanjo najboljše italijanske enajstorice gledale s spoštovanjem in primernim rešpektom in mirno lahko trdimo, da je bila ta njena igra vsaj za dva razreda nad povprečjem C lige, to se pravi, da je bila na višku najboljših tekem A lige. Seveda je treba za realnost tega merila upoštevati tudi igro nasprotnika, ki je kljub toliko opevani solidnosti v celoti razočaral in ki razen dobršne mere nešportnosti in surovosti ni pokazal ničesar, po čemer naj bi ostal tržaškim ljubiteljem nogometa v dobrem spominu. V tržaški enajstorici so za tako viden uspeh zaslužni brez dvoma vsi, toda nekatere bi vendarle hoteli še posebno pohvaliti. V prvi vrsti velja to za srednjega napadalca De-menio, ki je v resnici doživel svoj veliki dan, ne morda toliko zaradi dveh realiziranih golov, kot predvsem zaradi načina, kako ju je realiziral in pa seveda zaradi ogromnega volumena igra skozi vseh 90 minut. Vse skrite latentne sposobnosti tega nogometaša so prišle naenkrat do izraza: neverjetna hitrost, moč strela in požrtvovalnost. In oba njegova gola sta bila prav komponenta vseh teh treh elementov. Ob Demeniji velja vsa pohvala priletnima Szokeju in Secchiju, Merkuzi in Sadarju v krilski vrsti, obema branilcema ter tudi Miniussiju, čeprav ni imel posebno težkega dela. Izpod svojih sposobnosti je igral Trevisan. Rocco je le na trenutke zadovoljil, Santelli pa ni mogel priti do izraza zaradi poškodbe. Kronika srečanja je zelo bogata, vendar se bomo zaradi obilice dogodkov omejili samo na najvažnejše. Začetni udarec je imela Triestina in po dveh zaporednih kotih se je oster Secchi-jev strel odbil od prečke. Gostje so se branili s hermetično obrambo, toda v 16’ je Secchi od vratarja odbito žogo poslal prisebno v mrežo. Naval Triestine se je nadaljeval tudi po golu in po nek-nadnih dveh kotih je v 38’ povišal vodstvo Szoke po prostem strelu Frigerija. Le minuto kasneje se je Demenia s slno hitrostjo spustil za dolgim Brachovim predložkom, pustil za seboj branilca in s spretno prevaro ukanil vratarja, ki mu je stekel naproti, in poslal žogo tik ob drogu v mrežo. Tri minute kasneje je bil v kazenskem prostoru zrušen Szoke in uravi-čeno dosojeno 11-metrovko je Szoke izvedel tako slabo, da jo je vratar ubranil. Ze v 5’ drugega polčasa je Demenia na identičen način kot v prvem polčasu dosegel četrti gol, ki je bil tudi poslednji, čeprav sta tako Triestina kot Sanremese imeli še nekaj priložnosti. V zadnjih minutah je igra močno degenerirala zaradi su- rovosti gostov, katerih žrtve so bili Secchi, Miniussi in Demenia, medtem ko si je Santelli že v prvem polčasu nategnil mišico in je samo sta-tiral. Zadnjih 15 minut je Triestina zaradi izključitve Rocca, odhoda Secchija z igrišča in neuporabnosti Santelli-ja igrala z 8 možmi, a je kljub temu bila kos popolnoma razbitim gostom. J. k. A SKUP/NA IZIDI Mestrina-*Bolzano 'Casale-Cremonese •Ivrea-Varese •Legnano-Fanfulla •Pordenone-Treviso Marzotto-*P. Vercelli •Savona-Biellese •Triestina-Sanremese •Vittorio V.-Saronno LESTVICA 10 1-6 1-1 M 2 9 1-6 1-1 4 0 2 0 Fanfulla 6 4 2 0 9 2 10 Biellese 6 4 2 0 9 5 10 Triestina 8 4 1 1 10 9 9 Varese 6 3 2 1 8 3 6 Mestrtna 6 3 2 1 10 5 8 Vittorio V. 6 3 2 1 7 4 8 Savona 6 2 3 1 11 6 7 Marzotto 6 2 3 1 5 4 7 Sanremese 6 1 4 1 7 6 6 Saronno 6 2 2 2 3 8 6 Pordenone 6 1 3 2 5 8 5 Casale 6 2 1 3 5 8 5 Treviso 6 • 4 2 2 5 4 Cremonese 6 1 2 3 2 5 4 P. Vercelli 6 1 2 3 3 6 4 Ivrea 6 0 4 2 4 8 4 Legnano 6 0 3 3 2 6 3 Bolzano 6 0 0 6 2 10 0 PRIHODNJE TEKME (5. 11. 1961) Biellese-ivrea, Cremonese-Legnano, Fantulla - Savona, Marzotto-Casale, Mestrina-Fro Vercelli, Sanremese-Pordeno-ne, Saronno-Varese, Treviso-Boizano, Vittorio Veneto-irie. stina. DANES Jutri 2. november 3. november 4. november 5. november — nedelja: Urnik tekmovanj ob 20.00 odbojka ob 9. namizni tenis za člane, ob 10. za ženske ob 10. motogimkana, ob 11. avtogimkana ob 14.30 nogomet, ob 20..30 streljanje ;počitek ob 10. šah ob 15. namizni tenis za člane in mladince atletika: ob 9. 80 metrov, krogla, daljina, ob 10. višina, disk, ob 11. 60 metrov ženske in mladinci, ob 12. finali tekov, ob 13. tek čez dm in stm. ob 1520 nogomet (finale) ob 14. namizni tenis (finale) ob 16. odbojka (finale). četrtek; petek: sobota: Po zaključku tekmovanja v odbojki razdelitev nagrad. Drugi dan 4. športnega tedna Dekleta Roda modrega vala najbolp* v planinsko-orientacijskem polij! Zmagovalno ekipo so sestavljale Orlova, Širčeva in Furlonotd Rocol in SPDT na drugem mestu MLADINSKI NOGOMET Šestnajst enajstoric na turnirju v Viareggiu VIAREGGIO, 30. —, Šestnajst enajstoric se bo udeležilo 14. mednarodnega mladinskega turnirja, ki bo od 23. februarja do 5. marca prihodnjega leta. Od klubov jih bo osem italijanskih in sicer Milan, Inter, Juventus, Torino, Fiorentina, Sampdoria, Roma in Lanerossi iz Vicenze, Od tujih klubov so udeležbo že prijavili Partizan iz Beograda, CDNA iz Sofije", Barcelona ter eno romunsko, madžarsko m češko moštvo. Osma tuja enajstorica bi morala biti pariški Racing. Kljub dežju, ki je neusmiljeno lil, so prireditelji 4. šport, nega tedna dosegli z izvedbo planinsko - orientacijskega pohoda izreden uspeh. Nekaj že prijavljenih ekip, v katerih je bilo Več mladincev, se zaradi neugodnega vremena ni prijavilo na start, a kljub temu je prišlo v Bazovico 12 ekip. Naloge, ki so jih prireditelji zadali ekipam niso bile lahke. Predvsem so morali poiskati na progi tri napise, dalje določiti pri zapuščenem kamnolomu nad Borštom zračno raz. daljo do Socerba in smer neba v kateri leži ta grad. Končno je ekipe čakal odgovor o višinj dimnika zapuščene apnenice in ko so bili pri Ric-manjih, so morali odgovoriti koliko hišnih številk ima Jezero. Proga je namreč potekla od Bazovice, mimo Jezera. Bor. šta, Ricmanj in dalje vse do stadiona «Prvi maj», kjer je bil cilj. Vso to pot so morale ekipe prehoditi v 2 urah in 30 minutah. Udeležencem na čast moramo priznati, da so vsi prišli do cilja predčasno. Zato tu ni bilo kazenskih točk. Najbolj so se izkazala dekleta četrte ekipe Roda modrega vala v postavi Orel, Širca, Furlan, ki so od 110 možnih točk dosegle nič manj kot 108. Prvo mesto je bilo torej njihovo in lahko si predstavljamo veselje teh mladih tabornic, ki si brez dvoma niso pričakovale takega uspeha v borbi z bolj izurjenimi in predvsem starejšimi člani ostalih ekip. Na drugem mestu se je u-vrstil Rocol B, ki mora ta stpL ček deliti z A ekipo slovenskega planinskega društva iz Trsta. Vrstni red *>a cilju je bil naslednji: 1. RMV C (Orel, Širca, Furlan) 108 točk 2. Rocol B (Benčič, O. in V. Volpi) 106 SPDT A (Vouk, Ban, Poč- Današnji spo< odbojkarskega dekleta Ob 20: RMV A-DiJ^ " ob 20.30: RMV B-SKa MOSK\ Hocol Ob 21: Škamperle Alj4 ob 21.30: Skedenj - B*‘* ob 22: Cankar A-G°r ppH ob 22.30: zmagoval« dveh srečanj. w !*; Turnir v odbojki ključil v nedeljo s « tekmami deklet in ških ekip. Najboljši strelci po prvem dnevu tekm0 Afrič, Sosič in Novakovi de 'H kaj) 106 3. RMV G 103 RMV K 103 4. SPDT B 102 5. Cankar A 99 6. RMV H 98 Rocol A 98 7. RMV B 96 Sinoči so se začele tekme v streljanju z zračno puško. Za to panogo se je prijavilo preko 90 tekmovalcev. Zaradi prevelikega števila so morali prijavljene ekipe razdeliti v dve skupini. Prva je nastopila včeraj, druga pa bo prišla na vrsto jutri zvečer. Sinoči je v prvi skupini tekmovalo 27 moških in 10 deklet, ki zastopajo Škamperle, Trebče in Skedenj. Borba je bila zelo ostra, ker so bile moči precej izenačene. Med moškimi sta bila naj- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitii-iiiiitiiitiMiifiitMiiiimimiiiiiiiiltiiiiiMiiimiittiiiiiiiiiiiiii Zarrdi poškodovanega kolena Suarez bo moral na operacijo BARCELONA, 30. — Spanec Luisito Suarez, ki igra pri ln-terju, bo moral pod operacijski nož. Pred nedavnim si je Spanec poškodoval koleno, zaradi česar je barcelonski zdravnik prof. Cabot mnenja, da ni drugega izhoda kot o-peracija, po kateri bo moral nogometaš počivati najmanj tri mesece. Med dvema ognjema; MEDNARODNI NOGOMET V sredo srečanje Škotska - Italija LONLoN, 3u. — Letalo z i-gralci italijanske reprezentance FIGC je nocoj prispelo v London z rahlo zamudo. Italijani bodo v sredo nastopili v Glasgowu proti škotski Fo-otball League, 8’ novembra pa v Manchestru proti Angležem. * * • TURIN, 30. — Nocoj so se zbrali v nekem turinskem hotelu igralci italijanske reprezentance, ki bo v soboto nastopila v povratni kvalifikacijski tekmi za svetovni nogometni pokal z Izraelom. Zmaga Dijaškega doma Nedeljsko tekmovanje najmlajših v igri med dvema ognjema je privabilo v dvorano stadiona »Prvi maj» ne samo rekordno število udeležencev, temveč tud; gledalcev, ki so z zanimanjem sledili ostrim borbam in s huronskim vpitjem nagrajevali najboljše zadetke. Tekmovanja so se udeležile številne ekipe iz vseh krajev našega ozemlja. Bile so iz središča mesta kot iz predmestij in s Proseka - Kontovela. Najbolj pa so se izkazali hitri i-gralci Dijaškega doma. Od njih je z gibčno igro najbolj navdušil mladi in majhnj Ivan Radovič, ki je bil vedno tarča nasprotnikov, Radovič se je znal vedno izogniti nevarnim žogam in velikokrat jih je prisebno prestregel ter jih poslal z neverjetno točnostjo na tekmeca na nasprotnem polju. Brez dvoma ima Radovič največ zaslug, da sj je Dijaški dom priboril zmago potem ko je odpravil vse nasprotnike, ki jih je našel na poti. Najbolj je navdušila zadnja igra med Dijaškim domom in drugo ekipo Cankarja. Šentjakobski mladinci so bili že na tem. da zmagajo, toda Radovič jim je prekrižal vse račune jn je osebno spravil zadnjega nasprotnika iz polja. Navdušenje nad zmago še dolgo ni ponehalo in mladega Radoviča so njegovi tovariši dvignili na rame in ga veselo razpoloženi prenašali po dvorani. Ekipa dijaškega doma je nastopila v naslednji postavi: Da. nev Zvonimir, Florjančič Janez, Ferfolja Ivan, Kafol Stojan, Radovič Ivan jn Žerjal Jadran. V tekmovanju med dvema j ognjema so se ekipe razvrstile v naslednjem vrstnem redu: 1. DIJAŠKI DOM A 2. Cankar B 3. Dijaški dom B Škamperle A 5. Dijaški dom C Cankar C RMV B RMV A itd. boljša Afrič Valter Bruno (oba Škamp® -; v 10 strelih d°s?f ”, de*-« možnih 76 točk. M®“ zjsv mi je prvo mest članica prosvetnega ^ji, Škamperle Vijolica je dosegla 6° točk. f jIf Izid sinočnjih teke ^ ljanuj je naslednji- -5 1. Afrič Valter Sosič Bruno 75 3. Kovačič Lucijan ^ 4. Santin Darij 73 5. Švab Glauko 71 6. Žiberna Darij Šušteršič Mario gg 8. Del Neri Silvij 6t 9. Udovič Sergij Dougan Marino gg 11. Jelarčič Jože Guštin Edi g] 13. Zuoančič Jurll C livec Bruno ^ 15 i .t-.c Jože Gombač Miro $ "•saMfes*1* DEKLETA 60 1. Novak Vijolica gg 2. Lugnani Marica ^ 3. Strozzi Marica g) 4. Kolombin Manca ^ 5. i-relc Anica i4 6. Kravos Alenka Prelc Rosana gg ■' 8. Nibrandot y.seb NOGOMETNl^S^/ V sredo se bo metni turnir. Za _ nje se turnir. Za ggc je prijavilo £ ,er ^ ... -....r dve s PJ? brežin' |( eno iz Križa, • t\ot° ,c Trebč. Iz tehnični«ir , , predvsem zaradi d>j nikom tekmovanja. — Zjutraj se je Mihov odpravljal z doma. Bil je ves nemiren in razburjen, glava ga je bolela. Pospravil je obleko, kolikor je je imel, perilo in svoje šivalne priprave, a kovček ni bil natlačen in tudi ne zelo težak. Nato je hodil po sobi, mudilo se mu je, šel bi že rad. Zena je kuhala zajtrk, otroci so se predramili in so gledali začudeni. Po zajtrku se je Mihov poslovil od otrok; opravil je hitro, samo starejši osemletni fant je zajokal in je tekel za očetom in materjo po klancu, dokler ga nista spodila nazaj. Lepo je bilo zunaj, sonce je že vzhajalo in strehe so se svetile v trgu. Francka je nosila kovček; govorila sta spotoma malo. Njegov obraz je bil zamišljen, gledal je nemirno — ob poslednji uri se mu je zdramila v srcu tiha bojazen; zdaj, ko je izvršil, o čemer je sanjal tako sladko, se je prestrašil in obšlo ga je, da bi se vrnil. Francka se je bala, da bi ne zajokala, zato si ni upala izpregovoriti. Tako sta stopala molče po klancu, nato po ozki stezi ob holmu proti železniški postaji, ki se je svetila od daleč. Zgodaj je še bilo, ko sta dospela; sedla sta na klop pod košati kostanj, ki je bil že skoro ves v cvetju. »Ali moraš, Tone?» «Moram!» je odgovoril Mihov tako tiho, da bi bil vstal in se vrnil z njo, če bi ga bila prijela za roko. Kostanj je zašumel in velik dišeč cvet Je padel mednju na klop; oba sta čutila, kako je bilo nekdaj, in nista mogla govoriti. Zazvonilo je, v daljavi je zažvižgal vlak. Mihov se Je zdrznil in je vstal. Peron je bil skoro prazen, par ljudi je čakalo vlaka, ki je že prihajal tam izza ovinka. »Pa zbogom, Tone!» je zaječala Francka in mu je dala roko. On je gledal topo, obraz mu je bil ves siv in upal. »Zbogom, Francka!» je odgovoril in Je hotel dostaviti. »Za otroke skrbi!» toda zgrabilo ga je za grlo, ozrl se je komaj nanjo, šel je proti vozu in opotekel se je ob kovčku, ki se mu je bil zadel ob koleno... Zažvižgalo je in voz se je pričel pomikati dalje. Francka je tekla po peronu, do žive ograje in ob ograji po nasutem kamenju. Bled obraz je pogledal skozi okno, vlak se je skril za ovinkom, samo še siv oblak se je valil nad tirom, spenjal se ter se izgubljal... Francka je postala ob ograji, zakrila si je obraz v predpasnik in je zajokala. Tako je šel in se je izgubil in ni ga videla nikoli več V. Vzbrstela je mladina Zgodilo se je veliko — fant s klanca je šel študirat. To se pravi, na posušenem drevesu je pognala mladika; ljudje so gledali, ko je brstelo popje, in so strmeli in pričakovali čudežnih reči-... Ves klanec je bil obsojen na žalostno smrt — toda fantu se ni hotelo umreti in gledal je, kako bi ušel. Prišlo je upanje na klanec, nekaj je zadrgetalo, kakor da bi zapihal spomladanski veter preko snežene poljane.... Francka je bila šla h krojaču in dal ji je dela. Mati se je preselila k njim na klanec; ležala je za zastorom, oslabela je zelo in je vstala samo časih, kadar je zunaj lepo sijalo sonce. Od bolezni je bila čemerna in osorna, kakor prej je zdihovalo in stokalo za zastorom in kakor prej je prelagala Francka s postelje in na posteljo izsesane ude, pokrite z ohlapno sivo kožo. Kadar je šivala pozno ponoči in je bilo vse tiho, je legla roka utrujena v naročje, oči so strmele v steno in zamislila se je. Zamislila se je kakor otrok in sanje so bile prav tako otroške in nedolžne kakor pred davnim časom.... Mihov ni pisal, odkar se je poslovil, že ob tistem trenutku, ko je videla njegov bledi, prestrašeni obraz, ki je pogledal skozi okno že-lezničnega voza je začutila, da odhaja za zmerom, da odhaja in da ga ne bo nikoli več. To je bil tisti silni strah, ki jo je obšel. »Odhaja in se bo izgubil in bo umrl sam, brez tolažbe in brez človeka, ki bi ga ljubil.* Sla bi z njim, da bi delala zanj, in težko ji je bilo, kadar si je mislila, da sedi zvečer za mizo in ne more nikamor; beračila bi po cesti, da bi mu prinesla denarja za žganje ... Toda iz samih teh težkih misli so se porajale čudne sanje — roka je legla utrujena v naročje, oči so strmele v steno in sanjala je kakor otrok.... Vesel je tam zunaj v velikem svetu in dobro se mu godi, vino pije in kadi smotke in je pečenko in beli kruh. Nosi se, kakor st» v' se je nosil prej, ko sta stala zvečer pod kostanjem je tl — ——- r - —J t UVUiU UICVVl IVU011U24J v*— Y J» rila o prihodnosti; ves se je pomladil; govori, kak« govoril, naglas, moško, z razposajenim smehom- * 5p0^^ povrne, morda že kmalu, morda že čez mesec dni. --------- - - - ***« *** oiulju 00 jjiov na - pomisli, kako bo iznenadil ves klanec, kako bodo Sie je na gospoda, ki se je pripeljal v koleslju s kolodvora 1 ^ yf^ povrne, moraa ze icmaiu, morda že čez mesec on*. ^0^ jj> morda. Ne piše nič in smeje se prav na tihem 0(^ jaii ‘Vr ............................. čen kakor komaj sodnik. In potem pojdejo s klanca- zmagoslavno v trg, kjer so bele hiše in kjer sije s°n Kf no prazničnim ljudem.... Takrat šele se prične življ£m 5«^ doslej ni bilo — dolgo umiranje Je bilo doslej, mučno umiranje, ko se človek brani, sope težko in pad9.,je^ / pa se ubraniti ne more; smrt ima trdo in neusmni {J zgrabi za vrat in ne izpusti več, potiska zmerom n $ se sklanja in se zvija na tleh in stoka in zatiskanja* jt smrt je izpustila, sonce Je zasijalo v izbo in človek mlad in lep, kakor bi se šele rodil. Vse je prišlo h* zadnji uri, ko je že hotelo izdihniti življenje i® L/P j/ smrt neusmiljeno za vrat, se je izlil na hišo božji 5J j Življenje od poročnega dne pa do tiste slovesne „1)0 , samo grde sanje — in tako bodo vsi odprli oči ' ^ bo več grdih sanj, poročni venec bo še svež, ^ r. bila šele odložila — ena sama noč, zdaj pa je zasijalo jutro in vse je minuu. - na klancu, nikoli niso stradali in beračili, niso hod ^ r po stranpotih kakor izgnanci in zavrženci — v j/fr same grde sanje.... „ Počivala je in oči so strmele v steno; toda ^ kjer so ležali otroci, se je zganilo, je zastokalo je zdrznila. Roka je spet vbadala, glava se je sk^1° je ^ in lepe misli so izginile, sram jo je bilo, da se J piJC in žal ji je bilo, da so tako hitro minile in da ^jj) sanje.... (Nadaljeval6 cueu 00 se sv«, — r . v. noč je bila vmes, do« jiiSV in vse je minilo. Ni• .