INVESTICIJE TUJEGA KAPITALA V JUŽNI AMERIKI
Obdobj« štirih let (1950—1953), fa amo ga vzeli kot osnovo za prikaz inozemskih Investicij v Ježni Ameriki, kaže da ima pri-vatni fcapMal ZDA najvidnejše mesto. Vse evropske države sku-paj so v tem obdobju vložile v Južni Ameriki povprečno 100 mi-lijonov dolarjev na leto, in to pretežno v obliki kratkoročnifa in arednjeročnih kreditov.
Nasproti temu pa se kapital mednarodnih kreditnlh ustanov pojavlja skoraj izključno v »bliki dolgoročnih posojil, privatni ka-pital 12 ZDA pa kot direktna Udeležba pri investicijafa.
Od povprečnih letnih inozem-slcih investicij v Južni Ameriki odpade komaj 18"/o na medna-lodne kreditae ustanove, drugo
pa predstavlja lnvesticijske na-ložbe privatnega kapltala ZDA. Tafco omejen znesek investici]-slcega vlagaoja mednarodnih javnih teles predstavlja problem za gospodairski razvoj Lattnske Ameriike. Privatni kapital odha-ja v tiste gospodarske panoge, kl so zanj najbolj rentabilne, kot so na primfer rudriiika bakra in kos-itra. nahajališča petroleja, plaotaže kave, banan itd. Te go-spodarske panoge so v državah Južne Amerike ta.ko ra;zvite, da dajejo dostikrat smer celotnemu nivoju proizvodnje.
V tem obdobju &o zroašaje jav-ne invesiticije, ki obsegaijo v glavnem transport. emergetiko In druge usluge, v Južni Ameriki povprečno 2.240 miiMj«>rK>v doiar-
jev na leto. Če primerjamo to z uvozam kapitala mednarodnih kreditaih ustanov, ki od skupno uvoženega kapita.la edina odhaja v javne iavesticije, vidhno, da so komaj 3»/» investieij izvršili z Inozemsikim ka.pitalom.
Pctemtakem nima pom&S ino-zemskega kapdtala prt razvijanju splošnih pogojev gospodarsikega ra.zvc»ja Južne Araerike večjega pomena. Po drugi strajii pa uvoz privaitne-ga kapi.tala posipešuje razvoj samo nekaterih gospodar-9lci'h panog. S tem se poglabljajo diisproporcd gospodarskega raz-voča veiime driaiv Latineke Ame-rike in krepii njdihov odvisen po-ložao nasprati razndm skwpinaim tnednarodinega finanftnega ka-piitala,