Aprilsko zasedanje delegatske skupščine
Planski dokumenti
Na aprilski seji delegatske skupščine so delegati kritično spregovonli o pomembnih planskih doku-mentih. ki bodo krojili naše življenje v naslednjem srednjeročnem m dolgoročnem obdobju. Tako so obravnavali osnutek dogovora o temeljih družbe-nega piana tnesta Ljubljane in občine za obdob)e 1986—1990 in osnutek dolgoročnega plana repu-blike za obdobje 1986—2000. Ugotovili so. da je tako mestni kot občinski dogovor optimistično na-ravnan. kar so v načelu sicer podprli. pri tem pa ter-jali večje spoštovanje stabilizpcijskih prizadevanj pri konkretizaciji posameznih nalog. Menili so. da je treba ponovno preveriti zlasti program investicijskih vlagan]. da ne bomo ostali le pri obširnem spisku želja. ampak po izteku planskega obdob|a lahko z zadovoljstvom ugotovili. da smo realno zastavljene cilje tudi realizirali. To še zlasti vel|a za tiste investict-je. ki so skupnega pomena za mesto Ljubljana na področjih materialne infrastrukture kot so komu-nalno gospodarstvo. energetika. izgradnja cest. PTT orr.režja itd. — in stanovaniske investici|e bo potrebno uskladiti tako glede lokacij in dinamike po-sameznih vlaganj kot tudi obsega nalog v skladw z materialnimi možnostmi.
Nenehen .azvoj posameznih občin in mesta kot celote nujno terja. da že v tem planskem obdobju ustvarimo boljše pogoie za izbol|šanje storitev mestnega in primestnega prometa. Delegati so po-sebej opozorili tudi na nujnost sanacije hoiela Belle-vue kot prioritetne naloge na področ|u turizma in go-stinstva. S sanacijo tega objekta lahko. glede na njegovo lokacijo in arhitekturno znamenitost. bi-stveno prispevamo k družbenim prizadevanjem za izboljšanje in nadaljnji razvoj turistične ponudbe v Ljubljani.
Ponovno je prišla do izraza skrb za čuvanie naibolj rodovitnih kmetijskih zemljišč. zato so bili deležni kri-like nekateri predlagani posegi v prostor. Delegati niso soglašali s tem. da bi dogovor vseboval odpira-nje gramoznice na Jeprci.
Posebno pozornost so posvetili tudi družbenim dejavnostim in v načelu soglašali z usmeritvami, poudarili pa so, da bo treba bolj organizirano in si-stematično razvijati različne oblike skrbi za ostarele občane. Pri tem bo treba upoštevati, da se nam živ-Ijenjska doba podaljšuje in da vstrukiuri prebivalstva nenehno narašča delež starejših občanov.
Na osnutek dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje 1986—2000 delegati niso imeli bistvenih pripomb. Nasprotno, ocenili so, da je dobra podlaga za nadaljnjo razpravo in določitev dolgoročne stra-tegi/e našega razvoja..Soglašali soz izhodiščem, da je celoten družbenoekonomski razvoj republike pogojen predvsem z nadaljnjim razvojem gospodar-stva, ki mora temeljiti na razvoju in modernizaciji tehnologije, boljši organizaciji in racionalizaciji dela ter vse večjem vključevanju v mednarodno delitev dela. Nadalje so delegati podprli usmeritev za zmanjševanje in odpravljanje pretirane družbene režije.
Osnutek dogovora o temeljih družbenega plana občine je bil deležen posebne pozornosti še zlasti s strani delegatov zbora krajevnih skupnosti. Delegati so poudarili, najpredlagatelj pri pripravi dokončnega besedila izpusti vse tiste določbe, ki v bistvu le pov-zemajo ustavne in zakonske opredelitve ter se osre-dotoči predvsem na konkretne naloge. Izhajajoč iz posameznih delovnih, zlasti pa bivalnih okolij, so de-legati dali številne konkretne pripombe in tako do polnili predlagani osnutek v njegovi vsebini. Tako so se zavzeli za ureditev boljše prometne povezave še zlasti primestnih krajevnih skupnosti. za izboljšanje varstva okolja, za priključitev na kanalizacijsko into-plovodno omrežje, za izgradnjo oziroma dogradnjo posameznih športnih in rekreacijskih objektov, za ši-ritev posameznih pokopališč, za razširitev trgovske mreže, ureditev avtobusnih postajališč. za boljšo oskrbo z vodo, za izgradnjo nove šole (Sora) in še in še bi lahko naštevali. Kar zadeva naloge na področju gospodarstva. so se zavzeli za reainost in selektiv-
nost. izhajajoč \z dolgoročnega programa gospo darske stabilizacije. Glede družbenih dejavnosti pa so podprli usmeritev o racionalnejšem koriščenju obstoječih kapacitet ter izboljšanju kvalitete storitev, kar še zlasti velja za področje vzgoje in izobraževa-nja ter zdravstvenega varstva. V razpravi je bilotudi opozorjeno. da občinski in mestni dogovor nisla v celoti usklajena. zato naj predlagatelja uskladitev opravita do oblikovanja predloga dogovora.
Po dolgem času nam je vendarle uspelo sprejeti sklep o spremembi sklepa o uskladitvi družbenega plana naše občine za obdobje 1981 —1985 z dogo-vorom o temeljih družbenega plana republike in z zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč pred spremi-njanjem namembnosti. Kmalu po sprejetju zakona smo v naši občini pristopili k usklajevanju našega plana in tako že v maju 1983 sprejeli ustrezen sklep. Zal pa le-ta ni dobil verifikacije s strani pristojnih re-publiških organov. Na podlagi ugotovitev republi-škega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in pre-hrano smo morali v letu 1984 pristopiti k zahtevnemu strokovnemu delu za odpravo ugotovljenih po manjkljivosti. Nalogo smo poverili Zavodu za druž-beno planiranje mesta Ljubljane. ki je v sodelovanju z Biotehnično fakulteto in republiškim geodetskim zavodom izdelal kategorizacijo kmetijskih zemljišč in njihovo razvrstitev v območja na novih kartograf-skih osnovah v merilu 1 : 5000 v treh elaboratih. S sprejetjem tega sklepa so odstranjene ovire glede izvajanja prostorskega dela družbenega plana. Do-slej namreč nismo mogli izvajati prostorskega dela družbenega plana naše občine razen tistih posegov v prostor, ki so jih dovoljevala navodila pristojnih re-publiških upravnih organov. S sprejetjem tega sklepa bodo dovofjene tudi določene izjeme glede prostorskihposegovvkmetijskazemljišča I. in II. ka-tegorije. Vse podrobne informacije lahko občani do-bijo pri pristojnem občinskem upravnem organu, to je pri Komiteju za urejanje prostora.