Št. 76. Y Gorici, v sredo dae 23. septembra 1903 Tečaj XXXIII, Uhaja trikrat na tedea t lertlh I«d«Jlh, in sicer: vsak torek, ietrtek in loboU, »Jutranje !«• damje opoldne, velemo todaije pa ob 3. uri po-poldne, in «*ane s uredniškimi izrednimi prilogami er a .Kažipotom" ob novem letu vred po poŠti pre-emana ali v Gorioi na dom poSUjana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gW. d 60 pol leta........6 , 60 » , , 3-30 5etrt leta...... . 3 , 40 . , , 1*70 Posamične Ste !lkc »tonejo 10 vini. Od 23. juF '?.'• j preklica izhaja ob* sreda« Tf o sobotah ol '- poludne. Naročnino spojema upravniStvo t Gosposki ulio štv. 11 v Gorici v eGoriSki Tiskarni« A. Gabršoek vsak dan od 8. o zjutraj do 6. eveSer; ob nedeljah pa od 9. do 12. uie. Na naročila brei dopeslane aarjeaint te ae oziramo. Oglasi la pealaala« se radunijo po petit-y,«taK . če tiskano 1-krat 8 kr., i-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Veclrat po pogodbi. — VeCje črko po prostoru. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. »Vse za omiko, svobodo in napredek!» Dr. K. Lavrit 1'redulStvo se nahaja v Gosposki ulici St 7 v Gorioi v I. nadstr.. f urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do U. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dep. Upravniatvo se nahaja v Gosposki ulici it 11. Natognino In oglase Je plačati loco Oorlea. Dopisi u.J se pošiljajo le uredništvu. • Naročnina, reklamaoije in druge reS, katere ne »padajo v delokrog uredništva, naj se noSiliaio le tipravnlStvu. * »PRIMOREC« Izhaja neodvisno od «8ooe» vsaa petek in stane vse leto 3 K SO h ali gld. 1-60. V «So6a» in cPrimorep* se prodajata ˇ Gorioi v to-bakarnL Sohwarz v Šolski ulioi «u JelleTaitr v Nunski ulici; — v Trstu v tobakami LavrenSiC na trgu della Caserme. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici, »Gor. Tiskarnat A. Gabrš&ek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Shod na Dobrovem. Kakor se je obnesel jako dobro prvi nastop društva »Adrija* med ljudstvom, moremo tudi o nedeljskem shodu na Dobrovem trditi isto. Trg pred gradom je bil ves v zastavah. Topiči so oznanjevali tirnim Brdom velepomembni narodni praznik. Ljudstvo se je zbiralo, prihajalo iz bližnjih in daljnih krajev, in z velikanskim navdušenjem so bili vsprcjcti možje in fantje, dekleta in žene iz onih krajev ob meji, kamor se je vrinila laska ,l>ga" s svojo nehodijetreba šolo. Srca so vtripala, ko je donela pesem „V boj" na naša ušesa, in oko se je radovalo ob pogledu slovenske trobojnice z napisom: O b-mejni Slovenci pozdravljajo slavno društvo »Adrija*. Pravnik Vosnjak je z iskrenimi in navduSujočimi besedami se zahvaljeval na takem ginljivem pozdravu obmejnih Slovencev, in kazaje na trobojmeo vskliknil: .Ta trobojnica m i j e p r i C a, da meja ni v nevarnosti, da se lahko zanašamo v burnih d ne h, k i kedaj napočijo za naš rod, na oni jez slovenstva in s l o v a n s t v a". Razlegali so se veseli glasovi pred sredjcveškim gradom, nemo pričo za nas narod pretužnih časov, in ubrane pesni je pelo vrlo pevsko društvo iz Hrušovelj pod vodstvom g. učitelju T o r o S a. Spoznali smo velevažno nalogo slovenske pesni v naSih krajih sploh, in ob meji Se posebno, kajti kdor pozna »Hej Slovani", kdor pozna druge nase pesni, mora ostati Slovenec! Okoli 1000 ljudij se je zbralo okrog ozaijSanega odra. Shod je otvoril pravnik V o S n j a k kot podpredsednik ak. f .r. društva .Adrija*. Povdarjal je ono točko društvenega programa, ki se glasi: delovanje v prospeh naroda, delovanje v izobrazbo ljudstva, in predlagal domačega župana, g. Šviligoj-a, predsednikom, kateri je bil tudi enoglasno izvoljen, in oddal besedo pravniku Vošnjaku, Zapisnikar shoda je bil pravnik Damir F e i g e I. Pravnik V o S n j a k je govoril približno lako-lei Prišli smo mi dijaki sem me i Vas, da bi spregovorili nekoliko krepkih in odločnih besed prav po domače o tem, karj)i Vam bilo koristno, in o tem, kar Vam je v škodo. Zdi se nam dijakom potrebno in važno, da pridemo mi med Vas in čujemo Vaše misli in želje ter da Vi čujete naše misli, želje in nadeje. Radostnim srcem smo prihiteli med Vas v ta lepa, mična Brda, da Vam pojasnimo to ali ono ter Vas poučimo o veliki nevarnosti, ki grozi tu ob meji našemu narodnemu obstanku. Slovenci smo imeli vedno mnogo sovražnikov, ki niso dopuščali, da bi srečno in mirno živeli, da bi bili zadovoljni in premožni. Čeravno je bil Slovenec vedno pridnih rok in bistre, prebrisane glave, vendar so ga njegovi sosedi vedno tiačili, da ni bil dolga stoletja sam svoj, ampak, da mu je tujec zapovedoval. Vsa ona gospoda, oni osorni in ošabni vitezi, katerim so morali tlačaniti in roboto delati Vaši očetje in pradedje, niso bili naše krvi, niso govorili našega jezika, to so bili tujci, Italijani in Nemci. Ker pa danes vendar ni več mogoče z orožjem v roki Vas podvreči in podjarmiti, našli so ti tujci druge pripomočke, da bi nad Vami gospodovali. In tak pripomoček je dandanes šola. —- Postava veli, da mora vsak otrok obiskovati Šolo. Šola je danes prepotrebna vsakemu, ki hoče, da bi se mu dobro godilo, da bi kaj veljal in da bi njegovo gospodarstvo napredovalo. Mehek kakor vosek je otroški duh, njegovo srce. Učitelj lahko vzgaja dobre in pridne ljudi, ki ljubijo kraj, kjer so se rodili, svoje rojake, jezik, katerega govorijo. Ako je pa učitelj zloben, pa lahko vzgaja ljudi, ki se sramujejo svojega rodnega kraja, ki zasmehujejo svoje slovenske stariše in rojake. Italijani ustanavljajo laške šole z laškimi učitelji v slov. kraju. Otroku, ki obiskuje laško šolo, vceplja ital. učitelj srd proti jeziku, ki ga govorita oče in mati doma. Pravi namen vseh teh šol na slov. tleh je, iztrebiti slovenski narod in delati na to, da bi naši slov. kraji skoraj bili italijanski in da bi pri nas vladal laški kralj. Zdaj si pa predstavljajte, kako težko se bodo vaši otroci učili Citati in pisat«. Učitelj ne bode razumel učencev, učenci ne učitelja. Ubogi otrok, ki ne more slediti italij. poduku, naj ima korist od takega poduka, katerega ne razume, VpraSam Vas, kake ljudi bode vzgajala laška šola. Odgovoriti Vam moram: Odpadnike,ki bodo sovužili in zasmehovali svojo rodno mater, ki se bodo rogali svojemu očetu. Ljudje pa, ki sovražijo svoje stariše, domovino, rojake, ne morejo biti dobri in plemeniti in pošteni. Ljubezen do rodnega kraja je bilo in bode vedno edno najplemenitejsih čuvstev. Kdor ljubi oni kraj, kjer se je rodil, bode skušal pomagati svojim bližnjikom, pomagati pa sebi tudi do večega blagostanja in sreče. V Neblem se je torej pred kratkim osnovala Legina italijanska šola, da bi se slovenska deca poitalijančevala. Paziti je treba, da mm ne bode v nesrečo ta laška šola. Na našem polju je robida, izruvati smo jo hoteli, ali jo vendar še pustili. Robido je pognala mladike, in sedaj nas stane mnogo truda, prodno vse to izpulimo. Tako je tudi z laško šolo, začetkom bi bilo število odpadnikov malo, Ali vedno bolj bi naraščalo in skoro bi napočil dan, ko bi so Italija polastila našega ozemlja, Žulje so govorili: »Iz Galileje ne more nič dobrega priti', jaz Vam pa pravim: »Iz Italije ne more nič dobrega priti". Bog ne daj, da bi Vi prišli kedaj pod Italijo. Nam Slovanom in Slovencem posebej so delali Italijani posebno v gospodarskem oziru največjo škodo. Pomislite, ves Kras in Dalmacijo so' pokrivali senčni, temni, krasni pra-gozdi. Benečani so posekali vse te gozde, na hrastovih hlodih iz naših slovenskih gozdov so si sezidali kraljico morja, ponosne Benetke, iz našega lesa so si tesali ladje, ki so širite slavo Benetk po vseh morjih. Bogatstvo bi bilo sedaj doma tam na Krasu in v sedaj kršni Dalmaciji, ako nas Benečani ne bi oropali gozdov. So pa dandanašuji Italijani kaj boljši? Ali ne jemljejo laški delavci našim poštenim delavcem kruha in zaslužka, ali oni ne izpodrivajo posebno v Trstu in v mestih domačinov ? V Italiji se dogajajo zločini, da se primemo za glavo, ko čujemo o njih. Pravde, v katerih je klicano pred sodnika po sto in sto prič, nam kažejo tako gnilobo in občno pro-padlost, da se s studom odvračamo. Ge se hočemo prepričati, ali je prebivalstvo kake dežele izobraženo, vprašamo, koliko ljudi od sto zna pisati in brati. In glejte, v Italiji zna komaj polovica vsega prebivalstva brati in pisati. Kar se tiče narodne izobrazbo in omike, zavzema Italija med evropskimi državami edno zadnjih mest. Bral sem v nekem italijanskem, Slovencem silno nasprotnem listu, da so Slovenci na Goriškem mnogo bolj izobraženi, da mnogo več berejo kot Italijani. To Italijani sami priznavajo aH vendar nas imenujejo divjake in barbarski narod. Čutim v sebi dolžnost, da kličem slov. starišem, ki bivajo tam ob meji, kjer jo ital. šola: No dajte svojih otrok v ital. šolo I Namen vsako tako šolo je, poltalijan-čevati Vašo deco. Apelujem najsvečaneje na vso briško inteligenco, na narodno učiteljstvo, duhovništvo in posestnike in polagam ji na srce, noj podučujo ljudstvo, kaka novt most je ital. šola za slov. prebivalstvo. V prvi vnti obračam se do narodnih posestnikov, naj z vsemi silami odvračajo slov, ljudstvo od ital, Legine šole v Neblem in naj uporabljajo ves svoj upliv v to svrho, Briški kmetje I Vi ste čuvaji ob meji, ki je tam blizu; onstran meje bivajo ljudje druge krvi, ki so drugega plemena, k! govorijo drug jezik. Vi sto tu na straži. Ako bodo kedaj napočili za naš rod temni, burni dnevi, ne pozabile, da je Vaša dolžnost, braniti to mejo. In dvignili boste tedaj svoje roke v prisego, da ostanejo obmejni koli nepremak— njeni in nedotaknjeni.... Če pa ti obmejni koli ne po naši krivdi, ampak po krivdi dunajskih mogotcev, ne bi bili več Črno-žolti, no, potem pač morate skrbeti, dabodobelo-modro-rdeči! Za njim je govoril pravnik Alojzij Gradnik: Že pred 3 desetletji se je vršil ravno tu pod Dobrovem ljudski tabor, na kojem so tedanji voditelji naroda opominjali vlado, naj izpolni tHi nasproti Slovencem svojo dolžnost, naj jim da slovenskih, narodnih šol. Trideset let je že prešlo -in v tej dolgi dobi se je vršil po širni Sloveniji shod za shodom,, sto in sto peticij je romalo na Dunaj — in na Dunaju niso storili ničesar. Danes stojimo ravno tam, kjer smo stali Trije mušketirji. Napisal Al^iamdre Bnmas. > Hitro v Louvre,« pravi, »v Louvre, ne zamudimo nobenega trenotka ter poiščimo kralja, prodno nas prehiti kardinal; stvar mu povemo kot posledico včerajšnjega dogodka, in oboje obvelja za jedno.« Gospod de Treville se torej v spremstvu štirih mladih mož napoti v Louvre; toda v veliko presenečenje kapitana mušketirjev mu naznanijo, da je odšel kralj lovit jelena v log Saint-Germain. Gospod de Trčville si da to porodilo dvakrat ponoviti, in obakrat njegovi spremljevalci opazijo, kako je njegovo obličje postajalo vedno mračnejše. »Ali se je Njegovo Veličanstvo,« vpraša, »že včeraj odločilo za ta lov?« »Ne, Vaša Ekscelenca,« odvrne komornik, »vrhovni lovec je javil kralju šele danes zjutraj, da je v ta namen pripravil jelena. V pričetku se je obotavljal, nato pa se ni mogel ustavljati zabavi, katero si je obetal iz tega lova, in po zajutreku je odrinil.* »In ali je kralj videl kardinala?« vpraša gospod de Treville. »Skoro gotovo,c odvrne komornik, »kajti danes zjutraj sem videl kočijo Njegove Eminence, in na moje vprašanje, kam gre, se mi je odgovorilo: »V Saint-Germain. t »Prehiteli so nas,« pravi gospod de Treville. »Gospodje, danes zvečer bodern videl kralja; toda, kolikor se tiče vas, vam svetujem, da se ne izpostavljate nevarnosti. Svet je bil zelo pameten in je prihajal od moža, ki je poznal kralja predobro, da bi se mu mladi možje poskušali ustavljati. Gospod de Trčville jih torej pozove, naj odidejo v svoja stanovanja, in tam pričakujejo njegovih poročil. Ko je prišel gospod de Treville domov, se mu je zdela prva dolžnost, pritožiti se. Zato odpošlje gospodu de La Tremouille pismo s prošnjo, naj takoj odpusti kardinalovega gardista ter svojim slugam za njihovo drznost, da so napadli mušketirje, izreče ukor. Toda gospod de La Tremouille, ki je bil o stvari podučen že od svojega hlevarja, ki je bil, kakor rečeno, Bernajouxov sorodnik, nato odgovori, da nima niti gospod de Treville niti njegovi mušketirji, ampak on sam pravico pritožiti se, ker so mušketirji napadli njegove ljudi in imeli namen, zažgati njegovo palačo. Ker bi bil prepir med obema visokima gospodoma lahko trajal dolgo Časa, ako bi bila oba vstrajala pri svojih nazorih, pride gospod de Tršville do sklepa, ki bi mogel hitro privesti do smotra: sam je hotel obiskati gospoda de La Tremouille, Zato takoj odide v njegovo palačo ter se da prijaviti. Visoka gospoda se uljudno pozdravita, kajti kljub temu, da ni bilo med njima nikakega prijateljstva, sta vendar drug drugega spoštovala. Oba sta bila dvorjana in poštenjaka, in ker gospod de La Tremouille, ki je bil protestant in je le redkokrat govoril s kra- ljem, ni pripadal nobeni stranki, je bil v socijalnem oziru splošno brez predsodkov. To pot je bil njegov sprejem sicer uljuden, ali vendar hladnejši kakor navadno. »Gospod,« pravi gospod de Trčville, »midva misliva, da se imava pravico pritoževati drug napram drugemu, in zato sem prišel k vam osebno, da si skupaj razjasniva to zadevo.« »Jako me veseli,« odvrne gospod de La Tremouille; »toda opozarjam vas, da" sem o stvari poučen dobro in da je vsa krivica na strani vaših mušketirjev.« »Vi ste pravičen in prepameten človek, gospod,« pravi gospod de Treville, »da bi ne sprejeli predloga, katerega vam hočem staviti.« »Govorite, gospod, jaz poslušam.« »Kako gre gospod Bernajouxu, svrodniku vašega hlevarja?« »Jako slabo, gospod. Kazun sunka, kateri je dobil v ramo in ki ni posebno nevaren, je dobil še drugega v pljuča, ki dela zdravniku malo upanja.« »Toda ranjenec je pri zavesti?« »Popolnoma.« »Ali govori?« »Težko, toda govori.« »Prav torej, gospod! Pojdiva k njemu in zaro-tiva ga v imenu Boga, ki ga morebiti kmalu pokliče k sebi, naj govori resnico. Vzamem ga za sodnika v njegovi lastni zadevi in hočem verjeti, kar poreče.« Gospod do La Tremouille nekoliko premišljuje in nato sprejme predlog, ker je bilo težko staviti pametnejšega. takrat. V Gorici in v Trstu Se sedaj nimamo ljudskih šol, na celem Slovenskem ni niti edne slovenske gimnazije in ustanovitev univerze v Ljubljani leži Se v daljni prihodnost. J Nas goriške Slovence mora v prvi vrsti zanimati vprašanje slov. gimnazije v Gorici. To vprašanje je postalo zadnji čas zopet ak-tnelno. Dolgo Časa je sicer že spalo; v deželnem zboru in na raznih volilnih shodih se je govorilo in se govori o vseh mogočih stvareh, samo ne o tem vitalnem kulturnem vprašanju naše zanemarjene dežele. In kdo ve, koliko Časa bi morali Se Čakati na to, da bi padlo komu v glavo premišljati in govoriti o tem, ako bi se ne bila poprijela tega vprašanj* akaderaična mtodina.__ Nemška gimnazija v Gorici je največja sramota in največja krivic* za nas. Ona je kričeč dok.«, kako brijejo v Avstriji norce z nami in postavami, v* Avstriji imamo namreč jako lepe postave j Ce jih človek Cita, ima svoje veselje nad njimi, ;- takih postav nimamo v Avstriji za to, ia se jih izpolnuje, ampak za to, da se jih prolamlja. Kot deželna jezika veljata na Goriškem slovenski in Hal., po zakonu bi morala biti v Gorici slov. in itak gimnazija. Vprašam Vas: Čemu torej v Gorici nemška gimnazija ? Čemu dopušča torej vlada, da se na tako brezobziren in nesrameu naCin kršijo zakoni? Dopušča zato, ker je enega srca in ene duše z našimi nasprotniki, dopušča zato, ker hoCe s silo poneraCiti naše kraje, a je tako slepa, da ne uvidi tega, da si izpodkopuje s tem sama tla pod nogami. Kajti, kakor hitro bi postale te naše slovenske dežele nemške, bi bili tudi dnevi Avstrije šteti. Nemški cesar bi ai vtaknil Avstrijo v žep in uresničene bi bile Bismarckove besede, ki jih je rekel nekoč: .Velika Nemčija izpolni stoprav takrat svojo nalogo, kadar bo stala z eno nogo v Hamburgu z drugo v Trstu.« Ce ima torej Avstrija le še količkaj politične dalekovidnosti in Ce ji je kaj na tem ležeče, da bo sploh še živela, je prisiljena pospeševati Slovenstvo v naših krajih, kajti edina trdna straža ob Avstriji smo le mi Slovenci. Nemška gimnazija v Gorici pa je tudi rop na žepu slovenskega davkoplačevalca. DoCim porabi sin kakega privandranega nemškega barona za študiranje gimnazije samo 8 let, mora si sin ubogega slov. kmeta ubijati najmanj 2 leti prej na vadnici nemščino v glavo. Ako bi imeli slov. gimnazijo, bi šli naš! otroci po 4 letih ljudske šole takoj v latinske šole. Koliko časa, koliko denarja je le s tem prihranjenega, bodo vedeli ceniti dobro oni izmed Vas, ki morajo pošiljati sedaj svoje sinove v nemško šolo. A vse to bi še ne bilo tako hudo, ko bi podučevali na gimnaziju vsaj slovenski profesorji, ki bi slov. otroku bili zares učitelji, bi imeli srce zanj in ga razumeli; ne, slov. profesorje pošilja vlada na vse mogoče kraje, sem pa pošilja zagrizene, surove Nemce, ki sovražijo slov. otroke in porabijo vsako možno priliko, da to sovražnost tndi dejansko dokažejo. Mi, ki smo morali sami 8 dolgih let prenašati krivice in nesramnosti teh nemšjkih surovežev, bi Vam lahko napisali o tem cele knjige. Ni Čuda torej, da so pri takih razmerah učni vspehi na goriškem gimnaziju najslabši v celi Avstriji. Govoriti mi je še o slovenski univerzi v Ljubljani. Zahteva po ti univerzi je že stara kakih 100 let, a v zadnjih letih seje pojavila med dijaštvom kakor med narodom s posebno ve-hementno silo. Zakaj pa zahtevamo slov. univerzo? Zahtevamo jo za to, ker imamo pravico do tega, zahtevamo jo za to, ker hoCemo slov. kulture, ker je kultura, edino zagotovilo bodočnosti našega naroda, edino sredstvo, ki nam da moC in pravico do obstanka. Ne živimo več v dobi, ko je odločevala surovost in moč pestij — dandanes odločuje duševna sila in proti našim sovražnikom se bomo mogli vspešno boriti le tedaj, Ce bomo duševno moCni. Uma svitli meC — to bodi naše orožje v boju za ohranitev domače zemlje. To vedo dobro naši sovražniki, zato nam tudi hočejo izviti to orožje, odrekajo nam pravico do samostojne izobrazbe in ž njimi vred nam jo odreka tudi visoka vlada. Zakaj pa ona? Zato, ker se boji izobrazbe; lažje je vladati čredo koštrunov, kakor pa izobraženo, svoje rooCi in svojih zmožnostij zavedno ljudstvo. Zahtevamo dalje univerzo iz gmotnih in zahtevamo jo iz narodnih ozirov. Sedaj mora romati slov. visokošolec na nemške univerze. V tujem mestu, daleč od domovine, izpostavljen vsakovrstnim nevarnostim mora prenašati sovraštvo nasprotnega mu prebivalstva, dijaštva in profesorjev. V nemška mesta mora nositi slov. denar, da mora čuti potem za hvaležnosti razne psovke, da ga s surovo silo mečejo z univerze na cesto, ker baje nima pravice obiskovati nemškega vseučilišča. In če se pridružijo k vsem tem neprilikam še materijelne skrbi, je dijak izgubljen. Ni čuda torej, da se jih vrne v domovino komaj tretjina. In še ti so se skoro popolnoma odtujili svojemu narodu, ker niso živeli med njim in ne poznajo njegoujh potreb in teženj. Naučni minister Hartel je obljubil letos Italijanom it. univerzo. Mi nimamo nič proti temu in jim to radi privoščimo, ker stojimo na stališču narodne enakopravnosti, ki je zajamčena na papirju vsem avstr. narodom, a mi istotako zahtevamo od vlade, da stori svojo dolžnost tudi nasproti nam, in prote-stujemo proti temu, da bi se ustanovila ital. univerza v Trstu ali v Gorici. Ako hočemo torej, da ostanemo Slovenci, ako hočemo vspešno porabiti talente, ki so nam bili dani, in ne zakopati jih — ne smemo več Čakati in odlašati. Krepko in samozavestno moramo na delo! Navdušenje, ki nas navdaje, moramo zanesti med ves narod, med vse sloje ljudstva, da bomo vsi enih misli in enih želja, prešinjeni vsi od ene in iste ideje stopati po poti navzgor in ne navzdol! A mi moramo pri tem spremeniti svoje stališče nasproti vladi, mi moramo enkrat za vselej končati z mislijo, da bi nam razne udanostne izjave, razne avdijencije in deputacije prinesle kaj koristi. Avstrija ni bila ne nam ne drugim Slovanom nikdar hvaležna. Na Hrvate, ki so ju rešili I. 1849., strelja sedaj kakor na vrabce, in Slovence, ki so prelivali kri v Bosni in Italiji, ki so morali prvi--------- — - =r- na Kreto in na Kitajsko in bodo gotovo prvi, ki jih posije mogoče v Macedonijo — te zveste, udane Slovence pusti umirati duševne in materijelne lakote. PreC torej s skromnostjo in ponižnostjo! Kdor je energičen, aroganten, ta kaj doseže. Le kogar se vlada boji, temu tudi kaj da, to vidimo jasno pri naših sosedih Italijanih. Ponižna tiha ljudstva so bila vedno tlačena, kajti v politiki ne veljajo besede: »Kdor se ponižuje, bo povišan", temveč, kdor se ponižuje, bo se bolj ponižan. Te besede naj bi zapomnili tudi naši poslanci. Mesto da bi hodili in moledovali okoli ministrov, naj gredd med ljudstvo, naj govorijo k ljudstvu, naj je učijo in budijo — naj začnejo delo od spodaj, pri temelju, kajti ljudstvo je moč in ljudstvo tvori državo. Če povzdigne potem kedaj tako ljudstvo svoj glas, ljudstvo, ki je probujeno in si je svesto svoje sile in veljave, se bodo morala odpreti vrata visoke vlade — in Ce bi se vendar le ne odprla, jih bo znalo tako ljudstvo tudi — u lo m i t i. Mi ne odnehamo od svojih zahtev, in hočemo kovati železo, dokler je žareče. Mi dajemo cesarju, kar je cesarjevega, pa zahtevamo, da se da tudi nam to, kar je naše. Sprejele so se enoglasno sledeče resolucije, stavljene po pravniku V. Premrouj I. Briški Slovenci, zbrani na javnem ljudskem shodu na Dobrovem, občina Bi-Ijana, dne 20. sept. 1903, protestujejo glasno in energično proti krivičnemu in samovlast-nemu postopanju vlade v zadevi slov. šolstva in poživljajo isto, naj čim preje uresniči Slovencem po državnih zakonih zajamčene pravice s tem, da A. ustanovi v Gorici gimnazij s slovenskim poučnim jezikom, B. ustanovi v Ljubljani slov. univerzo. II. Briški Slovenci, zbrani na javnem shodu na Dobrovem, občina Bil Jana, dne 20. sept. 1903. poživljajo slov. državne in deželne poslance, da vpcrabljajo ves svoj upliv in vse svoje moči v to, da prisilijo vlado do ustanovitve slov. gimnazije v Gorici in slov. univerze v Ljubljani. Prva resolucija se odda vladi, drž. in dež. poslancem, druga drž. in dež. poslancem. Shod je zaključil predsednik z pozdravom g. poslancema g. Treo-tu in g. Jako n Č i č u in z zahvalo neumorno delujočemu društvu .AdrijaV .Med ljudstvo l* Ta deviza je rodila obilen nad. Navdušenje je bilo veliko, in izrazilo se je željo, da bi akad. društvo „Adrija* kmalu priredi.o zopet tak shod, kakor je bil na Dobrovem. .Hej Slovani« se je razlegalo po širnih Brdih, znak in jamstvo, da ostanejo Brda slovenska, in da »grom in peklo" ne bodeta imela mnogo opravila pri pogrezenju narodnih izdajic, in da »Leginih šot" ne bodo obiskovali otroci zavednih, obmejnih Bricev. Mnogo zaslug, da se je ta shod tako imenitno posrečil, imajo sosedni g. župani z biljanskira g. županom na čelu, in učiteljstvo, posebno pa gosp. ToroS, učitelj iz Hrušovelj, ki je pripeljal nad sto obmejnih Bricev na shod z zastavo. Hvala vsemi Domače ta rune novice. Deželni hfpotečnl i avod je razposlal na vse občinske zastope novo okrožnico, kateri je priložen iztis pravilnika ter tiskovine, ki se rabijo za posojila. Uradi zavoda so odprti za stranke ob delavnikih od 9. do 12, predp. in od 4. do 6. pop.; ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 11. predp. Členom dež. Šolskega sveta, in sicer za tekočo funkcijsko dobo, je imenovan ravnatelj tukajšnjega gimnazija g. Fr. Simzig. •Pevsko In glasbeno društvo" v Gorici naznanja, da bode imelo svoj redni občni zbor dne 11. oktobra t, 1. ob 11, predpoldne v društvenih prostorih (hišaMar-zinijeva I. nadstr.) s sledečim dnevnim re-dom: a) poročilo odbora; b) račun za društveno leto 1902/3, in proračun za leto 1903/4., c) volitev predsednika in odbora, d) slučajnosti. Vpisovanje t glasbeno šolo. — »Pevsko in glasbeno društvo" naznanja, da se bo vpisavalo v glasbeno šolo še do sobote 26. t. in. Kdor torej želi vpisati še kakega učenca ali učenko, naj pohiti do sobote. V soboto se vpisovanje zaključi. Telovadno društvo »Solkanski Sokol" v Solkana vabi na prvo javno telovadbo, .Vatero priredi v nedeljo dne 27. t. m. v prostorih g. Alojzija Mozetiča ob 3% uri pop. Po telovadbi petje, pri katerem nastopijo iz prijaznosti možki zbor »pevskega in glasbenega društva* iz Gorice, pevsko bralno društvo »Orel* s Trnovega in pevski zbor .Solkanskega Sokola*. Vspored: 1. Proste vaje; izvaja .Solkanski Sokol". 2. Vzorne proste vaje s pražkega vsesokolskega shoda; izvaja nGoriški Sokol". 3. Telovadba na orodju, bradlja in drog. Nastopi 1 vrsta ,Solk. Sokola" in 1 vrsta »Goriškega Sokola*. (Dalje v prilogi.) Nato odideta v sobo, kjer je bil ranjenec. Ko ta vidi vstopiti visoka gospoda, ki sta ga prišla obiskat, se poskusi v postelji dvigniti, toda bil je preslab in onemogel vsled truda, ter omahne skoro nezavesten. Gospod de La Tremouille stopi k njemu in mu da vdihavati sol, ki ga kmalu obudi v življenje. Ker gospod de Trčville ni hotel, da bi ga obdolžili, da je uplival na bolnika, pozove gospoda de La Tremouille, naj ga vpraša sam. Zgodilo se je, kar je vedel gospod de Treville že naprej. Bemajoux, ki je visel med življenjem in smrtjo, ni niti za trenotek prišel na misel, da bi zamolčal resnico; in povedal je gospodoma stvar popolnoma tako, kakor se je pripetila. To je bilo vse, kar je hotel gospod de Treville; zato želi Bernajouxu, da bi kmalu okreval, se poslovi od gospoda de La Tremouille, vrne se v svojo palačo ter obvesti četvorico prijateljev, da jih pričakuje k obedu. Gospod de Treville je povabil zelo odlično družbo, seveda samo antikardinaliste. Samo ob sebi je umevno, da se je tekom celega ob6da govorilo samo o porazih, katera sta doletela gardiste Njegove Eminence. Ker je bil d'Artagrian jiinak teh dveh dnij, so mu tudi vsi čestitali, kar so Athos, Porthos in Aramis prepustili njemu ne samo kot dobri tovariši, ampak tudi kot možje, ki jih je že dovolj mnogokrat doletelo isto. Proti šesti uri javi gospod de Treville, da je čas iti v Louvre; ker pa je ura, določena za avdijenco od Njegovega Veličanstva, že pretekla, ne zahteva vhoda h kraljevim sobam po malih stopnicah, ampak odide s štirimi mladimi možmi v predsobo. Kralj se še vrnil z lova. Naši- mladi možje čakajo med dvorjani kake pol ure, ko se odpro vsa vrata in se naznani Njegovo Veličanstvo. Pri tem naznanilu začuti d'Artagnan, kako se strese do mozga svojih kostij. Trenotek, ki se je bližal, je imel najbržeje odločevati o vsem njegovem bodočem življenju. In njegove oči se boječe obrnejo proti vratom, skozi katera je imel priti kralj. Ludovik XIII. se prikaže prvi; bil je v lovski obleki, še ves zaprašen, imel je visoke Škornje in v roki držal bič. Na prvi pogled spozna d'Artagnanr da je kralj silno razburjen. Dasi je bila ta razburjenost Njegovega Veličanstva tako vidna, vendar dvorjanov ni odvrnila, da bi se ne uvrstili ob njegovem potu: v kraljevih predsobah je bilo vedno boljše, če je človeka zadelo jezno oko, kakor če ga sploh ni zadelo. Trije mušketirji se torej ne obotavljajo ter ^topijo korak naprej, dočim d' Artagnan ostane skrit za njimi; a dasi je kralj Athosa, Porthosa in Aramisa poznal osebno, gre mimo njih, ne da bi jih pogledal, ne da bi jih ogovoril, kakor da jih ni opar.il, gospod de Treville pa, na katerem za hip obstan jo kraljeve oči, vzdiži ta pogled tako trdno, da je mor? kralj umakniti svojega. Nato Njegovo Veličanstvo, ves čas mrmrajoče, stopi v svoje stanovanje. >Stvari stoje slabo,« pravi Athos smehljaje, »in to pot še ne postanemo vitezi njegovega reda.c »Počakajte tukaj deset minut,c pravi gospod de Tršville, »in če ta čas ne pridem ven, se vrnite v mojo palačo, kajti dlje časa bi me bilo zastonj pričakovati.« Četvorica mladih mož Čaka deset minut, Četrt ure, dvajset minut; in ko vidijo, da se gospod de Tre*ville ne prikaže zopet, odidejo, zelo nemirni, kaj se ima zgoditi. Gospod de Treville je pogumno stopil v kraljev kabinet in našel Njegovo Veličanstvo jako slabe volje sedel je na stolu in se ne nestrpno tolkel z bičem po škornjih, kar gospoda de Treville ni zadrževalo, kar najbolj mogoče flagmatično vprašati po njegovem zdravju. * Slabo, gospod, slabo,« odvrne kralj, »dolgočasim se.« To je bila res najhujša bolezen Ludovika XIII., ki je pogostokrat prijel katerega izmed svojih dvorjanov, stopil z njim k oknu in mu rekel: »Tako, gospod, dolgočasiva se skupaj.« »Kako! Vaše Veličanstvo se dolgočasi !< pravi gospod de Treville. »Ali ni imelo danes na lovu ni-kake zabave?« »Lepa zabava, gospod! Vse je pokvarjeno, pri moji duši, in ne vem, ali divjačina ne zna več teči ali psi nimajo več nosu. Letali smo za nekim desetorož-tem, lovili ga šest ur, in ko je hotel obstati, ko je Saint-Simon že pritisnil k ustnicam rog, da bi zatrobil Lallali, so naenkrat psi zgrešili sled in stekli za dveletnim jelenom. Vidite, končno bodem* moral opustiti tudi te vrste lov, kakor sem opustil ptičjega. Ah, jaz sem zelo nesrečen kralj, gospod de Trčville. Jednega samega jastreba sem imel, in ta mi je predvčeranjero umrl.« »Res, sire, vaš obup mi je razumljiv, in nesreča je velika, toda ostane vam, kakor se mi zdi, še precejšnje število sokolov, kraguljev in drugih roparic« »In nobenega človeka, ki bi jih izučil; sokolnik'* so pomrli, jaz sem še jedini, ki razume lov. Po mam ne bode nikogar več, in lovili bodo samo s pastmi in zanjkami. če bi imel vsaj čas, da bi izobrazil učence! A da, kardinal je tu, ki me niti trenotek ne pusti v miru, ki mi govori o Španiji, ki mi govori o Angliji! Ah, ker sva ravno pri gospodu kardinalu, se spominjam, gospod de Treville, da sem z vami nezadovoljen.« Priloga »Soft" «. 76. t dne 23. septembra 1903. 4. Petje: a) A. Vogl: .Cigani", poje pevski zbor .Solkanskega Sokola-; b) Iv. pl. Zaje: .Grnogorac Crnogorki", poje možki zbor pevsk. in glasbenega društva iz Gorice; c) Stef. Ferluga: »Doli v kraju", možki zbor z bariton-solo, poje pevsko-bralno društvo ,Orel" s Trnovega, Po končanem vsporedu ^prosta zabava in ples. Vstopnina k veselici 40 vin., otroci 20 vin,, »Sokoli" v društve- h oblekah so* vstopnine prosti. Vstopitimrw Dunaju za 3 nistersvu, in sicer sledečim tvrdkam: 1—2 oddelek tvrdki Madile & Go. V Celovcu za 29 milijonov kron; 3—4 oddelek tvrdki Mavreder in dr. za 27 mil.; 5—6 oddelek, ki je največji in najvažnejši na celi tej progi, je dobila družba, kateri stoji na Čelu narodni stavbenik g. Filip SupanCiC v Ljubljani, in sicer je prevzel to stavbo za 4*2 milijone kron; 7—8 oddelek je dobila-firma Klemen- plesu : .Sokoli" v društvenih oblekah in pevci za cel večer 1 krono; člani brez društvenih oblek za cel večer 2 kroni. Posamezni komad stane 20 vin. Ker je čisti prebitek namenjen v pokritje stroškov za nabavo telovadnega orodja, se nadeja odbor obile udeležbe. Odbor. Telovaftiio društvo .Sokol" t Gorici priredi dne 27. t. m. pešizlet v Solkan. — Vabimo brate Sokole, da se polnoštevilno udeleže tega izleta, kjer nastopimo s .Solkanskim Sokolom" z vzornimi redovnimi vajam*, vajami na orodju in skupinah. Kraj in čas odhoda objavimo v sobotni .Soči-. — Na zdar! Odbor. ,Adr!J»" opozarja na svoj It. izredni občni zbor, ki bo dre vi ob 8. uri v hdtelu .Central" v jedilnici na levi strani pri vhodu z že objavljenim vsporedom. Narodna slavnoat v Dovinu. — V nedeljo je bilo vreme vendar toliko ugodno, da se je mogla vršiti odložena veselica društva .Ladija". Bližnji sosedje in Nabrežinci so prihajali v Devin peš in z vozovi, gostje od Trsta in G jriee pa s popoldanskima - vlakoma, ki prihajata v Devin skoro istočasno. Z goriškim vlakom se je vozilo tudi sodelujoče pevsko društvo iz St. Andreža. — Devinci so došli nasproti do postaje z godbo in tro-bojnrco na čelu. V imenu .Ladije* je pozdravil goste navdušen domači govornik g. Peci kar; odgovoril je g. Stoka iz Trsta, na kar je krenil sprevod ob glasovih narodne koračnice v Devin na veselični prostor na Plesovem vrtu. — Pozdravni govor je imel g. Sorč, ki je v izbranih besedah slikal namen in pomen »Ladije" in te njene prve veselice. Potem pa so tekmovala med seboj tri naznanjena pevska društva: devinsko, kontoveljsko in štandrežko, katerim se je pridružila izven programa še škedenjska .Velesila", znana nam posebno od lanske slavnosti v Kanalu. Društva so zadostila svoji nalogi. G.čna Leopolda Castellani je deklamovala Gregorčičevo »N a š č o 1 n i č o t m i m o" ter žela za trud obilo pohvale. Hvala jej! — Burka .Eno uro doktor" je občinstvo izborno zabavala. Igrali so jo pa ttidi res prav dobro. Slugo Škerjanca je dobro igral domačin g. Ivan Kocman. Po veselici je bil živahen ples. Reči moremo, da je bil to zopet lep, vesel dan v našem Devinu! Vrli Devinci: ostanite trdni l Živili! milijone kron. Veseli nas, da je največje delo na tej progi dobil Slovenec. Nov občni zbor .Krojaške zadruge". — Sodnija je naložila .Krojaški z? drugi", da mora sklicati nov občni zbor. Mi smo povedali že takoj, da zadnjič sklicani občni zbor je neveljaven, ker so se grdo prezirala jako važna mesta v pravilih, ki se nanašajo na občni zbor. Umevno, da se je morala sodnija ozirati na nepravilnosti pri sklicanju obč. zbora ter nalož ti nov občni zbor, kateri se mora tudi vršiti. Svoj čas je prisilila sodnija ,Trg. obrt. zadrugo" do sklicanja drugega občnega zbora le radi tega, ker ni bil oglasen tudi v ,Prim. listu", gospodje pri ,Kr. zadrugi* so'.prezrli' pa kar tako važne določbe, kakor glede izloženja bilance na pogled članom, itd. Drugi občni zbor, pravilno sklican in pravilno vršen, bo torej moral biti. Da je vložil proti nalogu sodnlje za sklicanje novega ob Snega zbora dr. Pavletič rekurz, ni treba menda še posebej omenjati l Laški gospod 161 študentje so imeli v nedeljo v Pazinu svoj kongres. Bilo je navzočih kakih 70 dijakov. Večina njih je še gorela navdušenja, nabranega ob spomeniku Garibaldijevem v Vidmu, predsedoval jim je pa tržaški Garibaldinec Aldo Porti. Gospodiči so si dovolili to nesramnost, da so protestovali proti hrvatskemu gimnaaiju v Pazinu, zahtevali pa laško vseučilišče v Trstu. Točka, da morajo pohajati za sedaj vsi vseučilišče v Inomostu, ni bila sprejeta. Na shodu se je tudi konshlovala pop« Ina deaorganiza-cija laških študentičev. Ali vse to je bila postranska stvar, glavno jim je bilo malo hujakati in razsajali po Pazinu. In res so kričali po ulicah in peli laške pesmi, ali Hrvatje so jih ra2gnali. Več laških pobičev je bilo aretiranih in kaznovanih! Zi izzivanja so zaslužili pošteno por-cijo leskove masti! Njih nI bilo I — Na zborovanju laških visokošolcev v Pazinu so pričakovali seveda^ tudi udeležbe iz naše dežele, ali .furlanskih" visokošolcev ni bilo! Kaj jih je poparilo ? Ali so jih dogodki v Vidmu in Čedadu spravili ob ves pogum, katerega so bili tako polni v laškem kraljestvu? Na zborovanju so hoteli določiti kraj za bodoči kongres, in sicer so hoteli določiti kak kraj v Furlaniji, toda, kakor rečeno, furlanskih visokošolcev ni bilo, in zato tudi niso določili kraja bodočemu zborovanju. Malo moštva! Le takrat so ko-ražni, kadar so na varnem, oko jim zapiše Dela za novo progo Prvacloa-Trst so se oddala v poned. pri železniškem mi- I pa le kak malce neugoden veter, pa se po- tuhnejo in poskrijejo, Cakaje, da se vremena zopet zjasnijo. Ali laška narava je že taka. Na lihem in varnem junaki, drugače pa se bojijo že mokre cunje 1 Garibaldi bi bil bržčas malo vesel takih svojih čestilcev-junakov! Laška kultura, tisti toli opevana ,ci-vilta", katero imajo vedno na jezikut vsa njihova finost in visokost izobrazbe je obhajala triumfe v nedeljo, 4>op^ Telovadnem trgu. Društvo .Progresso", kateremu je namen olepšavanje Gorice, je priredilo na omenjenem trgu veliko veselico v svojo lastno korist. Pričakoval bi vsakdo, da bo to kaka fina veselica, ki bo delala čast društvu, ki nosi tako lep naslov .Progresso" ! Ali kaj še J Na vsporedu je bilo tudijekanje, in sicer so prignali nFveseirčni prostor osla in dva konja v takem stanju, da bi se bile morale te živali smiliti vsakemu človeku, kdor ima še srce v prsih, ter bi se bilo moralo prepovedati trpinčenje živali, ki so suhe in izstradane ter mršave, tako, da paC ne tičejo na nikako veselico, temveč edinole h konjedercal In na teh živalih so sedeli trije pijani sinovi dvatisočletne kulture! Tako je bilo tekanje v vseh točkah. Neki pijanec se je zvrnil celo z mrfiavega živinčeta. To je bil .diver-timent" t Laško občinstvo seveda je bilo zadovoljno ter se je smejalo prizorom z izstradanimi in napol že mrtvimi živalimi. Iz tega se pač da presoditi, na kako nizki stopinji duševnega razvitka stoji večji del laškega prebivalstva Gorice. Ne, zadnji čas razvijajo naši Lihi posebne simpatije za — o s l e I Da ljubijo tako te živalice, to je za nje značilno, za javnost pa podučno, kadar se sodi o njih! | Bravi! To je res .progresso" ! Na ta , način se res »olepšava* Gorica I Pripomniti pa moramo, da obsoja j .Gazzettino" to početje na Telovadnem trgu z najostrejšimi besedami. Naročena ljudska volja. — Te dni so strašili po .Slovencu* z izjavami kranjskih občinskih odborov, v katerih sta bili obseženi dve resoluciji. Ena, da se ne sme pridržati vojakov-tretjeletnikov čez 1, oktober v armadi, druga pa je naslovljena na deželni zbor kranjski, in v tej se prosi, da naj se spremeni volilni red v deželni zbor kranjski in deželni red v smislu splošne in enake vodilne pravice, ker je to soglasna Želja ljudstva. IA Te izjave so bile naročene ter imajo mrav zvitarski namen. Uredništvo .Slovenca" ' je razposlalo na duhovnike po Kranjskem pozive, na .iposljujejo, da županstva nemudoma skličejo seje ter sprejmejo omenjeni dve resoluciji, to se pravi: klerikalne občine morajo po naročilu iz Ljubljane sprejeti to, kar jim predlagajo, ker sveti možie v klerikalni stranki v Ljubljani nujno potrebujejo — pomoč za olepšanje obstrukcije in tistih neumu^stij, katere mislijo zopet uganjati v deželnem zboru. Klerikalci so prepričani, da je obstrukcija, katero uganjajo, nezmiselna ter skrajno škodljiva kmetu, zato pa se zatekajo že naprej h kmetu, da jim da v roke orožje, s katerim se potem borijo proti njega lastnim koristim. Kmeta treba preslepiti, nafarbati in nahujskati — potem so gospodje na dobrem, da smejo uganjati v dež, zboru, kar hočejo. S prvo resolucijo glede vojakov-tretjeletnikov so nastavili past onim županstvom, katera bi ne sklepala kar tako na.slepo izjav glede premembe volilnega reda, češ, to je tako potrebno, da se odpokličejo vojaki z tretjeletniki domov — zraven sklenite pa še to! To bobnanjepo občinskih odborih po premembi volilnega reda je le grd manever proti narodno-napredni stranki in nič drugega. Kajti klerikalci dobro vedo, da sedaj tegane dosežejerinne morejo doseči, ker si veleposestniki ne bodo sami vezali vrvi za vrat, ali vendarle kričijo, ker jim tako kaže. Večino bi radi imeli v kranjskem dež. zboru, ali te na tak način, z brezmiselno obstruk-cijo in s sleparjenjem javnosti prav gotovo ne dosežejo. Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade! Ta pregovor še vedno velja in brez dvoma se obistini tudi nad klerikalci. Laški otroški vrtec ,prl Barki". -Lahi v Gorici delajo prav sistematično za po-laščevanje slovenskih otrok. Kadar izvohajo v kakem delu mesta, da se govori tam preveč slovenski, pa se potrudijo hitro, da postavijo tje laški otroški vrtec. Slovenski otrok je ujet. Iz laškega otroškega vrtca pride brez-dvomno v laško ljudsko šolo. Sedaj postavijo tak otroški vrtec v bližini mosta pri Barki i vanj bodo lovili slovenske otroke. Tudi denar že imajo. Veselica, katero so priredili dne 29. junija t. I. v Gorici na korist .Lege", je dala čistega dobička K 3020 (dohodkov jo bilo 5158-88, troškov 2138*88 K), in ta denar porabijo za omenjeni vrtec. Da niso uzurpirali klerikalci slov, šolskega vprašanja zase, bi se bila pomoč za slovensko šolstvo v mestu tako razvila, da bi se bili brez skrbi ustavljali Lahom v takem pogledu ter vsa njihova raznarodovalna prizadevanja bi bili spravili v nič z našimi otroškimi vt!;i. Tako pa nI nič, in Lahi imajo na to stran prosto roko. .Voditelji naroda" se za take reči ne brigajo; seveda, saj se ja dr, Gregorčič sprijaznil celo z mislijo, da se ne godi krivica slovenskim otrokom v mestu, ako hodijo v šolo v gnilo Katinellijevo vojašnico Podturnom! Tako jel Klerikalizem med nami škoduje v vsakem oziru, jako hudo | pa se ga občuti v takem slučaju, kakor je opisani, ko vemo, kako bi bilo lahko, pa ni 1 Deželna trtnlca. ~ Deželni odbor razglaša: Izvršuje naličen deželnozborski nalog, ustanovi deželni odbor deželno trtnico s cepljenimi amerikanskimi trtami. Ta trtnica se napravi na zemljišču, ob-segajočem 2 hektarja, ki ga podpisani vzame v najem. Deželni odbor vabi vse one, ki nameravajo napraviti tozadevne ponudbe, da jih predlože podpisanemu najdalje do 10. oktobra 1903. Gospod de Trfiville je pričakoval, da kralj zaključi govor na ta način. Poznal je kralja že dolgo časa; vedel je, da so vse njegove tožbe samo uvod, nekako vspodbujanje, da bi opogumil samega sebe, in da je končno prišel tje, kamor je hotel priti. »In v katerem oziru sem tako nesrečen, da vam ne ugajam ?« vpraša gospod de Trčville, kažoč se silno presenečenega. »Ali tako izvršujete svoj posel, gospod ?« nadaljuje kralj, ne da bi odgovoril na vprašanje gospoda de Tr6ville neposredno; »ali sem vas imenoval kapi tanom svojih mušketirjev zato, da ti umorijo človeka, spravijo kvišku celo četrt in hočejo zažgati Pariš, ne da bi mi vi črhnili o tem le besedico? Sicer,« nadaljuje kralj, *pa sem se gotovo prehitel s svojo grajo, kalilci miru so gotovo zaprti, in vi mi pač prihajate povedat, da se je pravica izvršila.« »Sire,« odvrne gospod de TreVille mirno, >prav nasprotno prihajam to zahtevat od vas.« »In proti komu?« zakliče kralj. »Proti obrekovaleem«, pravi gospod de TrGville. »Ah, to je nekaj čisto novega,« odvrne kralj »Ali morda ne marate priznati, da so se vaši prokleti trije mušketirji, Athos, Porthos in Aramis in vaš bea-rnski mladenič kakor blazni vrgli na ubogega Ber-najouxa in ga obdelali tako, da umre najbržeje še to uro? Ali dalje ne marate priznati, da so oblegali palačo gospoda de La Tremouille in jo hoteli zažgati? Za časa vojske bi to pač morda ne bila tako velika nesreča, ker je to gnezdo hugenotov; toda v mirnem času je to grozen vzgled. Povejte, ali hočete vse to zanikati ?« »In kdo vam je opisal stvar tako lepo?« vpraša gospod de Trdville mirno. »Kdo mi je stvar tako lepo opisal! In kdo hočete, da bi bil, če ne oni, ki čuje, kadar jaz spim, ki dela, kadar se jaz zabavam, ki vodi vse v kraljestvu in izven kraljestva, v Franciji kakor v Evropi?« »Njegovo Veličanstvo brezdvomno hoče govoriti o Bogu,« pravi gospod de Tre>ille, »kajti jaz poznam samo Boga, ki je toliko višji kakor Njegovo Veličanstvo.« »Ne, gospod, jaz hočem govoriti o opori države, o svojem j edinem služabniku, o svojem jedinem prijatelju, o gospodu kardinalu.« »Njegova Eminenca ni Njegova Svetost, sire.« »Kaj mislite s temi besedami, gospod?« »Da je samo papež nezmotljiv in da se ta njegova nezmotljivost ne razsteza tudi na kardinale.« »Vi hočete reči, da me vara, vi hočete reči, da dela proti meni. Vi ga torej tožite. Povejte, ali priznate, da ga tožite.« »Ne, sire; toda jaz trdim, da se sam vara, daje slabo poučen; jaz trdim, da se mu je silno mudilo, zatožiti Vašemu Veličanstvu mušketirje, nasproti katerim je nepravičen, in da svojih poročil ni dobil is dobrega vira.* »Tožba prihaja od gospoda de La Tremouille, od vojvode samega. Kaj odgovorite na to ?« »Mogel bi odgovoriti, sire, da je pri prepiru preveč interesiran, da bi mogel biti nepristranska priča; toda daleč sem od tega, sire, in priznavam, da je vojvoda lojalen plemič, in naslanjati se hočem nanj, toda pod jednim pogojem, sire.« »Pod katerim?« »Da mu Vaše Veličanstvo veli priti, ga zasliši, toda samega, iz očij v oči, brez prič, in da pridem jaz k Vašemu Veličanstvu takoj, ko bode vojvoda odpuščen.« . »Prav!' odvrne kralj, in vi se res hočete ozirati na to, kar poreče gospod de La Tremouille ?« »Da, sire.« »Vi hočete odobriti njegovo razsodbo?« »Gotovo.« »In se podvržete zadoščenju, katero bode zahteval?« »Popolnoma.« »La Chesnaye!« zakliče kralj. »La Ohesnave!« Zaupni kamornik Ludovika XIII., ki je bil vedno pri vratih, vstopi. »La Chesnave,« pravi kralj, »velevam privesti takoj gospoda de La Tremouille, še ta večer hočem ž njim govoriti.« »Vaše Veličanstvo mi da besedo, da med gospodom de La Trčmouille in med menoj ne bode videlo nikogar?« »Nikogar; na plemiško besedo.« »Torej do jutri, sire.« »Do jutri, gospod.« »Ob kateri uri izvoli Vaše Veličanstvo?« »Ob uri, ki si jo izberete.« »Toda če pridem prezgodaj, se bojim, da ne zbudim Vašega Veličanstva.« »Mene zbuditi? Ali jaz spim? Jaz ne spim nič več, gospod; včasih'sanjam, in to je vse. Pridite torej zjutraj zgodaj, kadar hočete, ob. sedmih; toda čuvajte se, če so krivi vaši mušketirji.« Če so moji mušketirji krivi, jih izročim Vašemu Veličanstvu, in potem napravite ž njimi, kar hočete. Ali ima Vaše Veličanstvo še kaj zahtevati ? Govorite, pripravljen sem poslušati.« »Ne} gospod, ne, in niso mi dali zastonj imena Ludovik Pravični. Do jutri torej, gospod, do jutri.« »Bog naj do tedaj čuva Vaše Veličanstvo!« V navodilo ponudnikom opaža se sledeče: ZemljišCe v vže navedenem površja 2ha bode moralo zadostiti sledečim pogojem: 1) Mora ležati prav v bližini mesta Gorice; 2) mora sestati iz enega samega zem-ljiSčnega kosa brez presekavanj z dragimi zemljišči; 3) mora biti, če le mogoče, neokuženo od trtne uši; 4) na njem se mora nahajati voda za polivanje ali pa morajo ležati v bližini zadostne količine vode. Ponudbe bodo morale obsegati dokaz, da odgovarja ponujeno zemljišče vsero navedenim zahtevam. Najemnifka pogodba se sklene za dobo 10 let, toda v pogodbo se napiše pristavek, da, ako se vsaj 6 mesecev pred navedeno doteklo dobo ne bi dala odpoved od nikake pogodbene stnnke, je smatrati, da se je pogodba podaljšala za nadaljnib 5 let in tako naprej pod istimi pogoji od 5 do S let. Deželni odbor. Raipls službe aadalrateija deželne trtnieo. — Deželni odbor razglasa: Razpisuje se služba deželnega nadsiratelja irtniee za ustanovljajočo se deželno trtnieo s cepljenimi amerikanskimi trtami. Prosilci za to službo imajo vložiti svoje redno opremljene prošnje pri deželnem odboru do 10. oktobra 1903. Prosilci morajo predložiti ^pričevala o dovršenih šolah, dokazati z listinami svojo praktično izvežbanost pri enakih napravah, svojo zmožnost za razpisano službo ter svoje jezikovno znanje. Navedena služba, s kojo je spojena plača letnih 2000 kron, se odda temeljem nalične službeno-zakupne pogodbe veljavne za sedaj za eno leto. Pogodbi pa se doda pristavek obnovitve pogodbe čez navedeni čas in za daljše dobe, ako ne bi 6 mesecev pred dotekom poskusnega leta nobena stranka dala redne odpovedi. Deželni odbor. Obrt.-nadalJ. Šola la zidarje v Eencah prične Sol. leto s prvim oktobrom 1.1. Sprejemajo se učenci, ki so dovršili ljudsko Šolo. Starisi, katerih sinovi so namenjeni zidar-skemt* stanu, naj ne zamude te ugodnosti. Vodstvo obrtno nadaij. Šole za zidarje v Renčah dne 19. septembra 1903. Pomanjkanje učiteljev na Kranjskem — tako nam piSejo s Kranjskega — postaja vedno občutljiveje. Radi pomanjkanja moških učnih močij si pomaga tčna uprava z nameščanjem ženskih učnih močij, kar je pa v mnogih slučajih v nasprotju z zakonitimi določbami. Na Kranjskem nameščajo na enorazrednicah, da celo na večrazrednicah samo učiteljice. Radi pomanjkanja moških učnih močij si pomaga učna uprava seveda kakor more, krivda pa zadene le klerikalno stranko, ki s svojo brezmiselno obstrukcijo poleg drugega ovira tudi povišanje učiteljskih plač na Kranjskem, in ker te niso zadostne, bežijo učit. kandidaije rajši v druge službe, kjer so destojneje plačani, pa tudi niso razpostavljeni taki hudobiji, kakoršno sipa na napredno učiteljstvo razbrzdana in fanati-zovana naša politikujoča duhovščina. Nekateri lahkomiselni duhovniki pa kaj radi gledajo nastavljanje učiteljic v vedno večjem Številu. He, že vedo zakaj? Čistih namenov pri tem gotovo nimajo. Niso jim zadosti kuharice, sedaj bi radi .akvirirali" zase se — učiteljice. Kdo ve, ako se tudi iz takih vzrokov klerikalna stranka ne protivi zvišanju učiteljskih plač ?! I Iz Divače. — Vabilo na veselico, katere se priredi v nedeljo dnr4i^oktobra-t. 1. v Divači, v proslavo godu Njeg, Veličanstva in na korist ubogim pogorelcera v Bovcu v prostorih gostilne gospoda Andreja Ober-snela. Godba, petje, Šaljiva dražba in ples. Peli bodo pevci bralnega društva v Divači. Začetek ob 4. uri popoiudne. — Vstopnina 1 krono' od osebe. Milodari in prepiačila se hvaležno sprejemajo. Županstvo v Naklem. Za pospeševanje lesne obni. — Po inicijativi tukajšnje trgovske in obrlne zbornice je imel cav. Ribi in drugi učitelji z obrtne šole v Marijanu predavanja o lesni obrti, kjer se je kazalo zanimive nove reči v tej obrti. Obrnili so se tudi potom ministerstva na razne konzulate v svrho razpečevanja lesnih izdelkov. Predavanj se je udeževalo 14 mizarskih mojstrov. Seveda je bilo vse laSko. Prizadevanja naše trgovske in obrtne zbornice v svrho povzdige raznih obrtnij so vse hvale vredna, ali preveč enostranska so, ker se ozira pred vsem le na la?ke~ obrtnike l če pridejo Slovenci blizu, jih le za silo trpijo. Ali tudi to mora nehati! Razpis mesta poštnega odpravnika. — Razpisuje se mesto poštnega odpravnika pri c. kr. poštnem in brzojavnem uradu (HI/4) v Crnicah, politični okraj Gorica, proti pogodbi in kavciji 400 kron, letna plača 60 K — letna plači za oskrbovanje brzojavne službe 100 K — uradni povSd 150 K ¦— in letni pavšal 630 K za vzdržavo selške posle in za lokalno dostavljanje poštnih pošiljatev. Prošnje v teku dveh tednov na pošto in brzojavno vodstvo v Trstu. Mala tatica. — V nedeljo sta pr^u na veliko veselico na Telovadnem trgu f di dva laška pobiča, stara po 15 in 13 let, .. r sta kradla nekemu dečfcu sinodke, katere je prodajal. Naznanili so ju policiji, potem pa pustili prosta. Furlanski vozniki imajo navado, da kaj radi izročajo voz s kakim potnikom svojim ali drugim še nezrelim otrokom. Pri tem je seveda vedno velika nevarnost, da se kaj pripeti. Tako je peljal te dni 14-ietni Giovanni Pernat neko gospo iz Tržiča v Oglej z vozom izvoščika Petra Bruschina. Tje je bilo vse prav, ali nazaj gredč je zlezel ubogi furlanski fantič v bližini Monastera z vozom in konjem v jarek. Fantiča se ni sgodilo nič, konja so s težavo potegnili na cesto, voz pa je ostal v jarku in fantič je šel žalosten s samim konjem domov. Ped ves je prišla v ponedeljek na Koran 14-Ietna deklica Alojzija Boltar iz Plavfj, ko je držala vole, dočim je bil oče odsoten. Vola sta se naveličala stati na mira ter sta potegnila. Deklica ju je hotela zadržati, ali prišla pri tem pod voz. Kolesa so jej Sla čez obe nogi ter so jo precej poškodovala. Pripeljali so jo takoj v tukajšnjo žensko bolničnico. O uzoraem katehetu Lojku, tukajšnjem kapucinskem patru, smo svoj čas poročali, kako je tožil tuk. evangeljskega župnika na šolsko oblas^češ^ da je. nagovarjal otroke za prestop k protestantiznou. Uvedla se je preiskava, katere izid je bil ta, da se je pokazala, da si je pater vse sam izmislil ter je celo navajal otroke, da so lagali v tej stvari ter dolžili župnika tako, kakor jih je bil naučil. Ko je preiskava razkrila vso zlobo pobožnega patra, je bil vprašan, ali se nima radi tega prav nič opravičiti pred obtožencem ? Kaj je rekel pater f Namesto da bi bil priznat svojo krivdo, je odgovoril cinično: Za opravičevanje nimam nikakega vzroka, tožba je bila moja dolžnost I Šolska oblast je vso stvar gledala prav bagatelno, in storilo se je le to, da so obljubili, da patra Lojka prestavijo. Tako hudo obrekovani evr.ngeljski župnik ni dobil niti besedice, ki bi značila kako zadoščenje. Vsa stvar se nahaja sedaj potom rekurza v rokah mi-sterstva, in ako se tudi to ne odloči, da se patra kaznuje primerno, nastopi župnik, kakor čujemo, sodnijsko pot, da si poišče zadoščenja za tako žalitev od strani katoliškega duhovnika. Komentara ne pišemo. Stvar se sama ob sebi obsoja. Omenjamo le, da katoliški duhovnik ne odpušča nikdar in nikdar ne prosi odpuščanja, pa če bi bilo to še tako na mestu 1 % omnlhusom se Je hotel odpeljati s kolodvora neki 30-Ietni Ivan Prezelj iz Hrvatske, in sicer sam brez voznika. V nedeljo namreč je stal pred kolodvorom okoli 7, ure zvečer omnibus »bdtela pri pošli*. Voznik Lukan se je odstranil za hip od voza. To priliko pa je porabil nekoliko nabiti Prezelj, skočil na voz ter pognal konje, da so tekli, kar se je dalo. Drugi vozniki* so hitro obvestili o tem redarja in voznika Lukana. Redar je telefoniral hitro redarju pri gledališču, kaj se je zgodilo, voznik se je peljal pa z izvošči-kom za omnibusom. V bližini lekarne Kur-nerjeve so ustavili voz. Policija je kaznovala Prezelja na 14 dnij v zapor, voznik Lukan mora plačati pa globo 10 K, ker je pustil voz in konje brez nadzorstva. Zaprli se 32 letnega Štefana Gicutaiz Ločnika, ker je na sumu, da je povzročil dne 5. julija letos v Ločniku požar, O razstavi goveje živine v Komnu začetkom t. m. nam poročajo, da se je po- kazalo, da ne gojijo na Krasu nikakega jednot-nega plemena, marveč so sparjena najrazličnejša. Radi tega se je razmišljalo, katero pleme bi bilo najugodnejše glede na kraSko podnebje, in nasvetovalo se je za sedaj dajati prednost švicarskemu plemenu Unter-walden. Razstava se je izvršila ob zadostnem zanimanju od strani kmetovalcev, kakor tudi so se poklicani činitelji živo zanimali za njo. Da bi to le tudi dalo dobre vspehe našemu Krasu! Dobili smo o razstavi obširno poročilo, katero priobčil? o prihodnjič. Za učiteljice. — Ogrsko naučno ministrstvo je pred kratkim izdalo naredbo, vsled katere se prepoveduje ljudskošolskiro učiteljicam nositi Iuksorijozno toiletto, učiteljice morajo hoditi v šolo navadno opravljene, ne f ;nejo nositi .vlečkov* itd,, sploh njih obeka ne sme vzbujati v otroških srcih smisla do rozkošnosti. Odredba tudi prepoveduje rabljenje parfuma, poraba ročnih zrcal pričo otrok i. t, d. Flloksera. — Tudi v Ronkih in v Koprivi so konstatovali uradno flloksero. Politična oblast je prepovedala radi tega izvoz poljskih pridelkov iz teh krajev. Zgubljeno. — Nekdo je zgubil na poti iz Gosposke ulice do Kapucinske dragoceno iglo iz kravate. PoHeni najditelj naj se oglasi v našem upravnistvu. Svojo Ženo Je ubil včeraj pop. okoli 2, ure kmet V. Vončina v Grgarju, 29 let star. Udaril jo je štirikrat po glavi s sekiro, potem pa Sel v Gorico prijavit se sam sod-niji. Sledil mu je orožnik, ali predno je prišel, je bil že v rokah sodnije. Rekel je, da mu je očitala žena „pomanjkanje" ter ga vedno zbadala, vsled česar se je razburjal, in v takem tremtku razburjenja je pograbit sekiro ter ubil ženo. Sinoči je šla komisija na lice mesta ogledat si krvav zločin. Stanovanje s tremi sobami in kuhinjo se odda v najem v ulici SoSki most st. 63. Brizgalnlec tvrdke R. A. Smekal v Zagrebu so izdelek najbolje in najnoveje sestave. Imenovana tvrdka ima tudi skladišče raznih sesalk, potrebščin za ognjegasce in vseh gospodarskih strojev. Slavnim županstvom, ognjegasnim društvom in kmetovalcem to narodno tvrdko naj topleje priporočamo. Več povš oglas v današnji številki. Opozarjamo na oglas odvetn. pisarne dr. H. Turna, ki naznanja svojo preselitev iz dosedanjih prostorov. Pomanjkanje teka in prebavljanja snovi se najlažje odpravi s perijodičnim vživanjem »Rogaškega »Tempel-vrelea*. Pri zastarelih in kroničnih boleznih te vrste se bolj priporoča ,StyrJa-vrelec. Razgled po svetu. Ogrl proti cesarjevemu manifestu. — Radi cesarjevega manifesti je nastal na Ogrskem pravi vihar. V vseh krogih vlada veliko razburjenje. Kako je to, se razvidi najbolj iz listov. .Fuggetlen Magvarorszag* pravi: »Ista roka in isti smoter in isti na- Če je kralj spal malo, je gospod de Tršville spali Se mnogo slabše; še isti večer je dal trem mušketirjem in njihovemu tovarišu naročiti, naj bodo drugo j jutro o poln sedmih pri njem. Vzel jih je s seboj, ne j da bi jim povedal kaj določnega, ne da bi jim kaj obljubil in ne da bi jim prikrival, da o njihovi in celo o njegovi lastni usodi odloči jeden sam lučaj kocke. Ko pridejo k podnožju malih stopnic, jih pusti čakati. Če je bil kralj še vedno jezen na nje, se jim je bilo lahko odstraniti, ne da bi jih kdo videl; če pa bi bil kralj nasprotno dovolil sprejem, jih je bilo treba samo poklicati. Ko gospod de Trčville dospe v kraljevo privatno | predsobo, najde tam La Chosnaye-a, ki mu pove, dal sinoči niso našli gospoda de La TršmouiUe v njegovi palači, in ko se je vrnil, je bilo prepozno, da bi se šel predstavit v Louvre, da je prišel pravkar in da je v tem hipu pri kralju. Ta okoliščina je gospodu de Trčville zelo ugajala, kajti dajala mu je poroštvo, da med poročilom gospoda de La Treinouille in njim samim ne more uplivati na kralja kaka druga sugestija. Res preteče komaj deset minut, ko se odpro vrata kraljevega kabineta, jn gospod de TrSville vidi izstopiti vojvodo de La Trčmouille, ki stopi k njemu in mu pravi: »Gospod de Trčville, Njegovo Veličanstvo mi je velelo priti, da mu poročam o dogodkih, ki so se vršili včeraj zjutraj pri moji palači. Povedal sem mu resnico, namreč, da je krivda na strani mojih ljudij, in da sem pripravljen, opravičiti se vam. Ker sem vas baš srečal, sprejmite to opravičenje ter me imejta vedno za svojega prijatelja.« »Gospod vojvoda,* pravi gospod de Treville, »tako popolnoma sem zaupal vaši lojalnosti, da si pri Njegovem Veličanstvu nisem želel nobenega drugega I zagovornika kakor vas samega. Vidim, da se nisem motil, in zahvaljujem se vam na tem, da je v Franciji še mož, o katerem je brez zmote možno reči to, kar sem jaz rekel o vas.« ; »Izvrstno, izvrstno,« pravi kralj, ki je poslušal vse te poklone, stoje* med obojimi vrati, »samo še to mu povejte, Tre"ville, ko se imenuje Vašega prijatelja, da bi se tudi jaz rad prišteval njegovim pr;* .teljem, da pa ms zanemarja; da ga že tri leta nisem videt in ga vidim samo tedaj, če ga dam poklicati. Povejte mu vse to v mojem imenu, kajti to so stvari, katerih kralj ne more povedati sam.« »Hvala, sire, hvala,« pravi vojvoda ; »toda Vaše Veličanstvo naj bode prepričano, da — tega ne pravim glede gospoda de Treville —da oni, katere vidite vsako uro dneva, še niso najzvestejši.« »Ah, vi ste slišali, kaj sem rekel? Tim boljše, vojvoda, tim boljše,« pravi kralj in stopi pred vrata. »Ah, tukaj ste, Treville! Kje so vaši mušketirji? Pred-včeranjem sem vam rekel, da mi jih pripeljite, zakaj niste storili tako?« »Spodaj so, sire, in z vašim dovoljenjem jim ba Chesnave lahko pove, naj pridejo gori.« »Da, da, takoj naj pridejo; ura gre na osem, in ob devetih pričakujem nekega obiska. Srečno, gospod vojvoda, in kmalu se zopet oglasite. Vstopite, TrSville!« Vojvoda se pokloni in odide. V trenotku, ko odpre vrata, se trije mušketirji in d'Artagnan, ki jih je pripeljal La Chesnave, prikažejo na vrhnji stopnici. »Pridite sem, moji hrabri,« pravi kralj, »pridite, moram vas ozmerjati.« Mušketirji se poklonijo in stopijo bližje; d'Ar-tagnan jim sledi od zadaj. »Kaj hudiča,« nadaljuje kralj, »vi štirje ste v dveh dneh razorožili sedem gardistov Njegove Emi-nence! To je preveč, gospodje, to je preveč. Na ta način bi morala Njegova Eminenca svojo stotnijo v treh tednih obnoviti, in jaz bi moral kar najstrožje vporabiti edikte. Jednega morda, tega že ne rečem; toda ponavljam vam, sedem v dveh dneh, to je preveč, to je preveč.« »Saj tudi, sire, Vaše Veličanstvo vidi, da prihajajo popolnoma pobiti in skesani, da se vam opravičijo.« »Popolnoma pobiti in skesani! Hm!« meni kralj, »njihovim navidezno svetim obrazom ne verjamem čisto nič; za njimi je zlasti neki čisto gaskonski obraz. »Pridite sem, gospod!« D'Artagnan» ki je spoznal, da ta poklon more velja! samo njemu, stopi bližje in napravi najobupa-nejši obraz. »Kaj ste mi vendar rekli, da je to mlad mož? To je še otrok, gospod de Tr6ville, resničen otrok! In to je oni, ki je zadal Jussacu oni silni sunek?« »In ona dva lepa sunka Bernajousu.« »Resnično!« »Ne da bi prištevali,« pravi Athos, »da bi jaz, če bi me ne bil on rešil iz Bicaratovih rok, gotovo ne Imel časti, izreči v tem hipu Njegovemu Veličanstvu svoje najglobokejše spoštovanje.« »A to je vendar resničen vrag, ta Bearnec, ventre saint-gris! gospod de Treville, kakor bi bil rekel moj kraljevski oče. Na ta način mora človek raztrgati mnogo jopiče v in polomiti mnogo mečev. Ali Gaskonci so vedno revni, ali ni tako?« »Reči moram, sire, da v njihoviv gorah še niso našli zlatih rudnikov, dasi bi jim bil Gospod ta čudež dolžan že zato, ker so vzdržali pokonci pravice vašega kraljevskega očeta.« (Dalje pride). men, ki je zapopaaen v cesarskih resfcriptih iz leta 1848. in 1849, se nahaja tudi v tem armadnem povelju. Politika stopljenja je zopet nastopila, toda narod stoji na branilcu in mi ioio pripravljeni za boj na noz oboroženi z' vsemi sredstvi odpora. Prestol obdajajo plačani vohuni nemškega cesarja in pristaši Viljelma II., ki iz Berolina vodi dunajsko politiko. Berolinski dvor plese cardaš, Bi tel Firie pa r«i-a-bolje ogrski jezik in ogrsko državno pravo nego vsiHabsbur-2 a ni skupaj. Tako stvari stoje* tako je vse pripravljeno za zadružitev in aneksijo. Narod se reši s svojo moejo in s svojo odporno silo. Celota naj propade, Ogrska pa bode vstala k novemu življenju, karoTfenrks iz pepela.* To so ostre besede, h katerih zveni glasno grožnja s hohencollerskkn princem! ,liagyar OrszagS glasilo Ugronove frakcije, piSe ; »Odločitev je pala. Vladar je obelodanil armado povelje, ki ni nic drugega, kakor zanikanje ogrske države. Ogrski narod je od danes naprej pleme, ki je zavezano, da žrtvuje svoje sposobnosti in posebnosti v prid cdoti. Armada ostane taka, kakor je bila, namreč avstrijska. Duh, ki je vladat »»red pol sloietja, je vstal zopet iz groba. To je duh, s katerim se Ogri ne morejo nikdar sprijazniti, proti kateremu se bojujejo že štiri stoletja. Ta boj pozna le premirje, ne pa trajnega miru. Narod naj ne plačuje vec davkov. Bekruti se itak ne bodo veC državi dovolili, naj se Mi sedaj se odtegne denar. Potem pa se naj eno t n a armada v z« držuje brez vojako v in brez denarja! Ctstna zadeva vsega naroda je, da se pripravi k najodločnejsemu odporu do skrajnosti." V istem smislu piSejo vsi drugi opozi-cijonalni listi, celo klerikalni .Alkotmanv*, ki pravi, da diSe armadno povelje Luegerjev duh. Novine liberalne stranke sicer ne piiejo toli ostro proti manifestu, vendar se nahajajo v njih izvajanjih akcenti, ki jasno kažejo, da je tuli liberalna stranka v bistvu istih nazorov, kako neodvisna. — Zi položaj na Ogrskem so značilne besede posl. Bara« basa, ki se je izjavil: »Ce moramo že hlapce vati, potem je vseeno, ali smo robi avstrijskega ali ruskega cesarja.* Franjo KoSut pile v ,Egyeterlesu*: ,Nasi neprijatelji se nadjajo, da izgubimo v prvem hipu presenečenja hladnokrvnost, in da bo Se prilika zateči se k nasilju; ali v tem se varajo. Mi hočemo nadaljevali, da narod ne izgubi svoje hladnokrvnosti, hočemo ga pa istočasno napotiti do tega, di ne izgubi vere v svoja prava*. Električna naprava v Idriji. — Koncem tega meseca bo instaliranje in napeljava žic dovršena. Ker so že stroji (parni, dinamo in turbina) postavljeni, je upati, da bode v začetku prihodnjega meseca Idrija že električno razsvetljena. Smrtna obsodba. — Celovški porotniki so obsodili na smrt II letnega železniškega delavca Murati, ki je zavratno umoril svojega tovariša. Murat je sprejel smrtno obsodbo smehljaje. ? obrtni Peeaer na južnem Ogerskem so vsi občinski odborniki izvršili 3 a m o m o r. Župan Potoczkaj se je obesil, občinski blagajnik se je ustrelit in tudi be-ležnik se je skušal usmrtiti. Vsi ti občinski funkcijonarji so v rodu in so iz občinske blagajne poneverili velikanske svote. Ker se jim je prišlo na sled, so se rešili s samomorom. Budimpeštanskl munlclplalnl svet sprejme bržčas predlog, naj mestne davkarije ne sprejemajo več davkov. Ta predlog je sprožil posl. Lengvel, ki tudi zahteva, naj se pretrga z vojaštvom vsako občevanje, naj se ¦ ne daje vojakom ne hrana ne stanovanje in naj se ne izgovori nobena nemška beseda več. Soeijalna demokracija na Nemškem je razcepljena v dva tabora. Te. dni se je bila^i|di^r%3^me4^j^im voditeljem Be-belomin voditeljem revizijonistovBernstei-nom. Bebel zagovarja dosedanjo taktiko-, to je'nespravl.ivost nasproti vsem meščanskim strankam, Bernslein pa zahteva revizijo programa v tem smislu, da bi, se ublažila razredna nasprotstva, ker je v meščanski družbi vedno več elementov, ki imajo skupne interese z delavskimi razredi. Zmagal Je Se stari Bebel, ali brez dvoma proderejo Bernsteinovi nazori. Laška trobojnica na tržaški mestni palači. — V nedeljo opoludne se je dvignila v onem trenotku, ko je na svetilniku naznanil strel poludan, na stotpovem drogu mestne palače v Trstu laika trobojnica. To se je hitro razneslo po mestu in vse je gledalo na ta stolp. Trobojnica je vihrala gora kako četrt uro, potem jo je snel in zaplenil .redar, — V nedeljo je bilo XX, septembra, to je dan zavzetja Rima, katero obletnico Lahi vsako ieto slavijo. V Trstu pa so pokazali letos, da hočejo tudi »osvoboditev* Trsta z laško zastavo. Irredente pa seveda ni l Tistega, ki je obesil zastavo in naročil to demonstracijo, seveda tudi ne najdejo! I Med vojaštvom na Ogerskem se pojavlja vedno očitneje odpor proti daljnemu službovanju ter klic za ogerski komando. Tako je šlo zvečer 19. t. m. okoli 80 vojakov-pešcev po Komornu ter so kričali: Živci ogerski komando I Živela splošna volilna pravica ! Mi ne služimo dalje! Tem demonstrantom se je pridružilo več artileristov, pi-jonirjev in občinstva. Častniki, ki so imeli srečati razgrajajoče vojake, so bežali v stranske ulice. ijubljanskt .Katoliški dom' na bobnu. — Ta .Katoliški dom* pride na boben, in sicer ni željo upnikov, katerim so posvečenci pač obljubovali, da plačajo, ali so ostali dolžni Se obresti 1 In sedaj zapoje pod to katoliško hišo boben! Kaka škoda 1! Zavod m JdlČne. — Na Moravskcm sezidajo zavod za jetične. V sedanjem zasedanju dež. zbora je bila predložena tudi prošnja za kredit v svrho zgradbe takega zavoda. ObstrukcIJa Luno? v tirolskem dež. zbora ? — Nič se še* ne ve prav, kako bo z obstrukcijo tridentskih poslancev v tirolskem dež. zboru. Čujejo se glasov«, da obstrukciji poneha, v kar silijo zlasti socijalisti, tudi ra-dikalci se kažejo pripravljene, da puste na razpravo nujnejše reči, kakor reguliranje učit. plač, ali v zadnjem Času se tujejo v radikalnih listih tudi ostre besede. Tako poziva list ,Aito Adige* vnovič na neizprosno obstrukcijo ter na boj do noža z Nemci. Pri nas pa so si ti Lihi in Nemci dobri prijatelji! Prostovoljno asentlranje. — Iz Šo-pronja poročajo, da se je dalo asentirati pri 48. pešpolku 14 prostovoljcev, pri 9. husar-sketn polku pa je asentiranih 106 novačenju podvrženih. Prva žrtev ogrske obstrnkelje. — V Budjejovicah so poslali vojaka Antona PiiCko po vodo iz vojašnice. Prišedši do studenca, je vrgel vrč podčastniku pod — noge ter zaklical: .Nočem dalje služiti 1* Nato je začel bežati. Vojak na straži mu je trikrat zaklical, naj postoji, potem pa ga je ustrelil. Naznanilo o preselitvi. Naznanjam slavn. občinstvu, da preložim s 1. oktobrom t. I. svojo pisarno iž sedanjih prostorov v Gosposki ulici št. 7. v lastno hišo v ulici treh Kraljev (Via tre Re) št. 9. v obližju nove justične palače. Dr. Henrik Turna, odvetnik v Gorici. Haeedonjj*. — Iz Macedonije poročajo, da je v dolini reke Strume že nad en teden vihral hud boj, v katerem je bilo udeleženih kakih 7000 ustašev. Od 600 turških Častnikov, ki so ravnokar dovršili Častniško šolo v Carigradu, se je odpeljalo 200 njih v Solun in Drinopolje, da se uvrstijo v drugi in tretji voj. Iz Sredca se poroča, da je v kisten-djitski pokrajini kakih 20.000 tamkaj "preM»" vajoCih Mecedoncev pripravljenih, da preidejo preko bolgarske meje v Macedonijo ter se tam pridružijo ustašem. Druge vesti pa trdijo, da je število istih mnogo manjše ter da dosega komaj štiri do pet tisoč. Neki list v Galacu trdi, da je ruski parnik .Knez Gagarin* pripeljal te dni mnogo streljivr iz Rusije v Bolgarijo. Oficijelni bolgarski krogi trdovratno molčijo o tej stvari. V Sniirni je pripravljenih kakih 25.000 turških vojakov, da na prvo povelje odpotujejo v Macedonijo. Turčija je zapretila Bolgariji, da o prvem sovražnem Činu Bolgarije odkorakajo turške čete v vshodno Rumelijo. Ust»»OTltev laške Šote pr! sv. Ivanu pri Trstu je vlada prepovedala, in sicer iz vzrokov, da ni v to svrho podlage, ki jo zahteva zakon. Laiki listi protestujejo proti tej prepovedi. Gotovo, da storijo vse korake, da dosežejo tako šolo 1 C. in kr. vojaško oskrbovalno •kladlžče v Gorici. Št. 829. Oglas. •Dne 7. oktobra 1903. ob 10. uri zjutraj se bode vršila pri vojaškem oskrbovalnem skladišču v Gorici javna obravnava radi zagotovljenja za Čiščenje m popravo vojaških postelj na goriški postaji za leto 1904. Nalanjčueji pogoji in obrazci za ponudbe se lahko ogledajo ob navadnih uradnih urah pri imenovanem oskrbovalnem skladišču. V Gorici, dne 1. septembra 1903, Upravna komisija 6. in kr. vojaškega oskrbovalnega skladiiGa v Gorici. fffYfYfffff$Yfff »Goriška ljudska posojilnica11 vpisana zadruga z omejenim Jamstvom. Na&atBtvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako: Hranilna vlog« se obrestujejo po 4'/,'&. Stalne vloge od 10.00(1 kron dalje z odpovedjo i leta po 5%. Kontni davek plačuje posojilnica sama. Posojila i na vknjižbe po 5'/,%, na varščino ali zastavo 8%, na menice 6%, s 1lt% ur&dnlno. Olavni deleži konoem leta 5l/, %, Stanj« 31. dee. 1902 (v kronah): Članov 1853 z del««K> 12l).0«ft. — Hranilne vloge 1,479.006*70. -Posojila 1,443.030*10 ¦ Vrednost h iS 142.643 (v resnici so vredne več). — Re ser v ni zalog 68,050.90. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Z Dunaja! Bivam na Dunaju, obiskujem največje tovarne in skladišča v oblačilnem blagu ter? izbiram izmed lepega = nsglepše. = J. Medved Sorto Giuseppe Verdi. --------------------.--------------------, ,„ I izgotovljenega pohištva vseh slogov v Solkanu pri Gorici. |g| t Solkanu pri Gorici. jI * jI Naznanjamo, da smo prevzeli jJ Kar ni v zalogi, se izvrši toSno dosedanjo trgovino pohištva tvrdke ^ p0 naro6ilu v najkrajšem Sašu. Ant. Čcrnigoja v Trstu, Via Piazza II A II ---------------------------—-----------I] -^ | _=__= cene zmerne. ===== vecchia 5t. i, katero bodomo vo- jgJ — dili pod jednakim imenom. L BeIo je liftBB ter illira Urin.'-'.. Mizarska zadruga v Borici (lolkan) Naznanja slavnemu občinstvu, gospodom trgovcem in založnikom pohištva, da ima veliko zalogo | veliko zalogo Ivan Bednank priporoča svojo knjigoveznico,: Pouk daje gospa < v glasovirju, cifrah l=in angleščini, = v Gorici ulica Vetturini št. 3. (angleško le nemščine veščim). Pride poučevat tudi aa dom. Pismene ponudbe je pošiljati pod naslovom M. H. na upravništvo tega lista, kjer se tudi dajo natanjčneja pojasnila. Odlikovana mizarska in strngarska delavnica. = Anton Cernigoj = (društvenik »Mizarske zadruge«) y Gorici, TržaSka ulica št. 18. Priporoča svoje mizarske lidelke vseh slogov, in za vsaki stan. Izdeluje tudi vsakovrstne atrogarske lidelke točno po naročilu. Vsa naročila preskrbi v najkrajšem času po zmernih cenah. Odlikovana kleparska delavnica Artur M akiitz v Gorici* Ozka ulica št. 1. izvršuje vsa naročila spadajoča v kleparsko stroko z največjo natanjcnostjo. — Izvršuje vpeljavo in popravo strelovodov. Pfaff-ovi šivalni stroji ¦M*- so najbolji. ~^fl To sliši kupec sicer o vsakem izdelku in od vsakega agenta, ki navadno .niti ne ve kaj je šivalni stroj, in Se ne ve kako se upelje nit v šivalni stroj, tem manj kako isti Siva, toda mi smo po naSi več kot 20-letni poskuSnji raznih tovarniških strojev se prepričali, da so res PfafJovi Šivalni stroji najbolj trpežni, ter se uverili da se ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno kot s Pfaffovlin. Pfaffovi šivalni stroji fi&fipo m*lni dobi Se vcdno Pfaffovi Šivalni stroji SrffS2S?za doraačo "ab0 iu Pfafffltfi ihfslli tffflil »o Posebno pripravni za umetno vezenje liailttvl •Ivallll SlIUJI (reeamirenje) ter se poučuje brezplačno. Pfaffovi iivalni stroji tiStfiŠT*V8ako tovarno Nikar naj se ne zamudi pred nakupom ogledati Pfaffova šivalne stroje. f faffovih šivalnih in drugih strojev v Corici via Municipio štev. 1 SAUNIG & DEKLEVA. Popravljalnlea šivalnih strojev, drokoles Nunska nllca 14. Tr^ov^ko - obrtqa re^ijtroVa^a zadruga z neomejenim Jamstvom v Gorici. Hranila« »log« obrestuje po 4'/«%, — večje stalne, naložene najmanj na jedno leto, po 5%. — Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube obresti. — Rentni davek plačuje zadruga sama. Posojila daje na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, — proti vknjižbi varščine tudi na 10-letno odplačevanje Zadruialfci vplačujejo za vsak delež po i krono na teden, t j. 260 kron v petih letih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleža 300 kron. Stanje SI. dec 1902: Doložl: a) podpisani. . ...... .K 943.200*— b) vplačani.........» 305.874-50 rimmm posojila..........> 1,248.171-07 Dopolnilni naklad...... » 244.139-23 Vlaa«................» 912.745-25 Prva kranjska z vodno silo na turbino delujoča tovarna stolov Fran Švigelj na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko priporoča si. občinstvu, prečast duhovščini, imete-Ijern in predstojnikom zavodov in šol, krčmarjem in kavarnarjem, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd. natančno in trpežno Izdelane stole, fotelja, vrtne stole, g-ugalnike, naslonjače itd. itd. Blago je izdelano iz trdega, izbranega lesa, poljubno Ukano ali v naravni barvi imitirano. Nafvečja izbira stolov, naslonjačev in gugalnlkov iz trstovlne. Na želje posije tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, iz katerih je razvidna oblika blaga in cene, zastonj in franko. Naročevalcem na debelo se dovoli znaten popust. dokler so morale testenine doma mesiti. Odkar pa vdobe »gotove JlirskB testeataB", jim je kuhanje prava igrača. -•1 Anton Pečenko Vrtna ni.a 8 GORICA. - Via Giardtoo 8 priporoča Briških, aal-ataflaafclliin Istarsklb pristna bala In črna vina iz vipavskih, farlaasklb, Dostavna na dom in razpoittja po železnici na vse kraje avstro - ogergke monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Ha zahtevo poSUja tudi nzoroe. Brivskega učenca sprejme takoj Anton Pucelj brivski mojster v Gorici na Travniku. Fran Melinek krčmar in zidarski mojster na Vrhovljah št. 30 »Na Planini" priporoča svojo Učenca gostilno, kjer tefi pridna domača bela in Sms Tina in redno sveže pivo. Ima izvrstno kuhinjo z mrzlimi in gorkimi jedili ter prenočišča za potnike in hleve za kopije. Cene zmerne. Zahtevajte moj iluslrovani cenik z več kakor 500 podobami od ur, zlatih, srebrnih In muzikallčnln predmetov, katerega pošilja zastonj in poštnine M\SM Hanns Konrad, tvornica ur in eksportna hiša Most it. 249. — (Češko). Veliki požar! zamore se lahko in naglo pogasiti same s Smekalovimi = = brizgalnicami nove sestave, koje od desne in leve strani vodo vlečejo in mečejo. V vsakem položaju delujoče kretanje brizgalnice nepotrebno! R. A. Smekal Zagreb, skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sekalk in gospodarskih strojev. I I 129 odlikovanj i i Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po najraznovrBtnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in Bmrt z zmanjfiujočimi Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. 99^85/4 vzajemno zavarovalna banka v Pragri. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine In kapltallje: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države * vMafcozI slovonoko-norodno uprav*. Vi« pojasnila d«Je:' Osnaralnl zastop v Ljubljani, žegar pisarne so v lastnej banSnej Uši ' Gospod skih ulicah Štev. la. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cen ju je takoj in naj-| kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne) podpore v narodne in občnokoristne === sprejme trgovina z želejem Konjedic & Zajec v Gorici. Z hleva se 2-3 srednji šol«. Dve hiši na prodaj na Solkanski cesti (od mitnice do Solkana) blizu bodoče že-leznične postaje in arsenala. Hiši ste dve- in trinadstropne s kletjo in obsežnim dvoriščem, vrtom in hlevi. — Ponudbe na naše upravništvo. Na prodaj posestvo. Podpisani proda, ali d& za več let v najem mlin s 4 kamnina stalni vodi. Z mlinom je združena hiša s 4 sobami, kuhinjo, kletjo in hlevom. Pred hišo se nahaja lepa senožet, konec senožeti je stopa za ječmen, za hišo lepa njiva; vse v najboljem stanu, par minut od žel. postaje sv. Križ-Cesta, na lepem krasnem kraju. Mlin ima veliko melje ter dela noč in dan. S tem se oddfi tudi konja, en voz za vožnjo moke in vse mlinsko orodje za ceno 5000 kron. Prodž se tudi na obroke za več let; obroke lahko predlaga kupec sam. Ustmene ali pismene ponudbe do konec tega meseca na l#>!