/ [ANI. f I | |; REGULACIJA DEŽELNEGA || j STOLNEGA MESTA fr fr\ fr? fr? LJUBLJANE. -.rodna in univerzitetna knjižnica ,f v Ljubljeni 114287 r r r | d j) * : ( , MAKS FABIANI. REGULACIJA DEŽELNEGA STOLNEGA MESTA £*? LJUBLJANE. ar ar Na Dunaji 1899. 114287 fiC Pojasnila ===:== k načrtu za osnovo in preosnovo t t t severnega dela mesta t t t EEEEEEEEEE Ljubljane. u 1 ! 3 Uvod. V poletji leta 1898. poveril mi je magistrat mesta Ljubljane častno nalogo, da izdelam načrt, kako naj se osnavlja in zazidava oni del stolice, ki naj bi ležal onkraj (severno) južne železnice. Delo je gotovo. Usojam si pridodati mu nekoliko razjasnilnih opazk in priključiti mu nekaj popolnju- jočih predlogov. 5 Pojasnila k načrtu osnove in preosnove severnega dela mesta Ljubljane. Bistvene točke. Da sem našel nekaj opore za dispozicijo novega mesta, ki nastane severno južne železnice na skoraj popolnoma prostem še polji ljubljanskem, bilo mi je treba širšega pregleda: ozirati sem se moral pred vsem na mesto v celoti in na okolico ter izpoznati iz tega tendenco prihodnjega njegovega razvoja. Natančne študije pokazale so sledeče bistvene točke: I. V vsem in na vsak način upoštevati se mora, že sedaj morebitna preložitev južne postaje. Južna železnica je sploh velika zapreka organičnemu razvitji mesta, ker seče za isto najugodnejši del severnega ozemlja. Akoravno ni na merodajnih mestih naklon¬ jenosti za skorajšno preložitev ali vzvišanje postaje, vendar, kedo bi dvomil, da je treba preje ali sleje vsekakor korenito odpomoči temu nedostatku, bodisi s tem, da se dvigne celotna sedanja železniška proga, da se pomakne postaja proti vstoku, ali da se preloži progo in postajo no severozapadni obmejni del mesta. To bi bile jedine mogoče rešitve tega vprašanja. V načrtu ozirati se mi je bilo na vse te eventualnosti hkratu. 6 II. Najvažnejše radijalne ceste na novem ozemlji naznačiti je treba tako, da jih je mogoče — v slučaji preložitve postaje — spojiti ugodno z onimi, tostran železnice že obstoječimi. III. Križišče Dunajske ceste in križišče podaljšane Radeckega ceste z južno železnico ste točki, kjer si prožita roki staro in novo mesto; te ste morali postati raztočišči najglavnejših novih cest. IV. Samo po sebi umevna je potreba preložitve pokopališča. Ker ste Dunajska cesta in podaljšana Radeckega cesta najvažnejši in hkratu radijalni cesti, očividna je stvar, da se bo mesto najhitrejše sezidalo v teh dveh smereh. Zato je edino ugodno, da se naznači novo pokopališče kolikor mogoče daleč od teh cest, a vsejedno v radijalni dispoziciji se sredino mesta. n V. Estetika zahteva, da se naravnujejo najvažnejše radijalne ceste na Grad. VI. Ker se mesto neposredno ne dotakne starega pokopališča, zato sem naznačil oske parke, isto oklepajoče. VII. Pri posameznih cestah določila se je smer istih po zgradbah, ki so se sezidale V najnovejšem času. (Topničarska vojašnica, delavske hiše i t. d.) Oziral sem se tudi na 300 m dolgo, onkraj Sv. Krištofa obstoječo že cesto, na mestni vodovod in na raztreseno zidane stavbe. VIII. Drugi uvaževanja uredni razlogi pri določitvi cest bile so tudi višinske kakovosti ozemlja. Čeravno bi se zdelo taisto navadnemu pogledu skoraj vodo¬ ravno, vendar se kažejo v istini višinske črte jednakih nivo precej neumirjene. Glavne ceste skušal sem 7 izvesti kolikor mogoče vodoravno, druge manj važne ceste pa sem vzdržno napel oziroma podolil, pri čemur pa sem se vedno ogibal takozvanih ,zgub¬ ljenih višin’. Pregled in osnova. Iz vseh navedenih razlogov pokazala se je sledeča dispozicija 1 ): Križišče podaljšane Radeckega ceste z južno železnico premaknilo se je proti vshodu in se toliko ponižalo, daje nastala 4-5 m visoka podmostna odprtina, v obširnosti za vsa mogoča prometna sredstva. Poševna zveza tu nastalega trga, vodeča skozi sredino novega mestnega dela na Dunajsko cesto, kakor tudi dijagonalna, topničarsko vojašnico z voja¬ škim vežbališčem 2 ) spajajoča cesta, pokazali ste se kot neobhodno potrebni. Vse kaže, da bo število monumentalnih javnih zgradb v tem delu mesta zelo majhno. Tem potrebnejše je tedaj, da se usredotočijo taiste okoli centralnega trga, ali, k večjem še dopustno, da se namesti katera na pasovni cesti, ki veže ta trg, kakor preje omenjeno, z Dunajsko cesto, oziroma s trgom ob podmostji podaljšane Radeckega ceste z železnico. Na tem trgu treba bi bilo odmeriti in ohraniti parcelo za zgradbo morebitne nove cerkve. Ta trg kot križišče dijagonalnih cest z radijalno, na Grad orijentirano in na novo pokopališče vodečo cesto, tvori strukturo novega dela mesta. *) Ta takoj pripomnim, naj se nikakih posebnih pomenov ne pripisuje možnim, vedno se ponavljajočim malim spreminom pri določitvah manj važnih cest, oziroma ulic. Za celoto je to le majhnega pomena. 2 ) Vsbodno, ob južni železnici. 8 Ceste in trgi. Poleg omenjenega osrednjega, monumentalnega trga, treba je skrbeti še za druge. Ti naj bi se pomestili kolikor mogoče blizu tistih točk, kjer se ceste dijagonalno odvfličijo. Velikost teh trgov bi bila zavisna od situvacije istih, v obče pa bi svetoval, naj se rajše vzame več, kakor manj. Poznejša potrebna povečavanja ali naprave trgov v obče, spojena so le z velikimi žrtvami. Na trgih naznačil sem hkratu najugodnejša mesta, kjer bi se postavili spomeniki. Širjava cest določa se naj splošno s tem, da naj so radijalne ceste širše kakor okrožne, vodoravne širše kot napete, ravne širše kot krive. 1 ) V drugem določa dimenzije cest uvaževanje morebitnega kedaj- šnjega prometa na taistih. Posebno ugodno orijentirane radijalne ceste, kakor na pr. cesta na pokopališče naj bodo avenije (avenue), široke do 25 m. Vse ceste, ki prekoračijo v svetli širjavi mero 16. m, zasade naj se vsaj z jednostranim drevoredom. Ako se hoče, da se ceste ožive, dovoljuje naj se posestnikom, da grade dele čelnih stranij svojih stavb tudi za stavbeno črto, seveda vspo- redno k isti. Dosledno predelanje ulic s predhišnimi vrtiči in gredicami priporočal bi le v zelo pičli meri. Predvrti le zmerno olepšujejo pogled po ulici, ožijo notranje vrte in dvorišča, nikakor ne ščitijo zoper cestni prah in sploh niso koristni skoro v nikakem oziru. *) Zadnje že zaraditega ožje, ker so navadno same po sebi ceste manj e vrednosti. 9 Potresi. Kaj naj se ukrene, na kaj naj se ozira pri novih zgradbah, da se omeji škodljive uplive potresov, zdi se mi potrebno, da omenim. 1. Zahtevajo naj se polni, kompaktni tlorisi, iz katerih treba kolikor mogoče izključiti dolge, jedno- traktne dozidke. 2. Potreba je, da se ogiblje stopnjic, vzidanih na samo jedni strani in vseh svodnih pasov in obokov, izvzemši onih med železnimi nosilci (traverzami). 3. Kjer je le mogoče, naj se delajo stropi po amerikanskem načinu, tako da tvorijo čez in čez kompaktno monier-ploščo, na vseh straneh jednako nosečo se na stene. 4. Stavbe morajo se vezati v navpični in vodo¬ ravni smeri. 5. Kot naj važnejše priporočil bi homogeno gradivo. 6. Ogibati se je treba mešanega zidovja (opeka in kamen); naj se ne vziduje v opečne stene nikedar večjih kamenov, celo mestu kamenitih vzglavnikov za traverze kazalo bi z večjim pridom upotrebljati železne plošče. 7. Kako visoka naj je stavba ne kaže se ozirati v tem slučaji. 8. Strmih streh treba seje vendar vsekako ogibati. 9. Dobra apnena malta je boljša mimo vseh drugih. Kako naj se zida v novem delu mesta. Kot obče pravilo veljaj: Višina stavbe naj nikedar ne prekorači v meri širine ceste. Na trgih ne kaže omejevati višine zgradb; posebno priporočati moram, da naj se nikjer ne uveljavi norm minimalnih višin. 10 Dekorativno predelanje požarnih sten, doseže se kjer je treba lahko potem stavbenih ukrepov. Grajenje manjših hiš, za posameznike, za posa¬ mezne rodovine, podpirati je treba kolikor mogoče. Parcele za take domove pa ne smejo biti v površini manjše kot 350m 2 . V Ljubljani ni potrebe, da bi se stavile posebne delavske hiše. Kategoriziranje delavcev v takozvanih delavskih hišah, v ,delavskih oddelkih’ ne bilo bi ni času primerno. Tvornice, industrijalne zgradbe sploh, naznačil sem na vshodni in severo-zahodni strani mesta, in sicer tako, da so izven okrožne ceste dopustne vse vrste tvorniških stavb. Dobro prevdariti treba pome- ščenja večjih takih naprav; vsekako naj se iste di- sponujejo tako, da leže radijalno proti srcu mesta. V tvorniškem delu mesta povečajo se tudi stavbeni kompleksi, ceste, ki ji dele pa treba, da so neko¬ liko širše. Vrtovi in igrišča. Vrtove priporočal bi le take, ki so celine, ločene od prometa. Okoli obeh pokopališč naznačil sem taiste. Obšir¬ nejšo površino imela bi vrta: onkraj Vodmata v smeri Zelene jame in — mej državno železnico ter delavskimi hišami, zadnji osobito radi tega, ker je mogoče, da se namesti tam kedaj osrednja železniška postaja ljubljanska. Potrebnih igrišč odmeriti bi bilo treba vže zana- prej v vsakem vrtu. 11 Nekaj končnih pripomb. Sicer ni namen tega delca, da bi se spuščal v natančnosti, vendar se mi zdi potrebno, da ome¬ nim še nekaj misli in ukrepov, popolnjujočih poprejšna zaglavja. Kar jih je odločilnih podrobnosti regulacije nastale so vse na podlagi vestnih ekonomiških raz¬ mišljanj. Tako so na pr. določili trg pred topničarsko vojašnico v prvi vrsti gospodarstveni razlogi: Po¬ sredujoče utočišče poševne ceste — smer mestnega vodovoda — moralo je nastati in videlo se mi je kot najpravilnejše, da se isto določi tako, da akoravno ne more sicer odgovarjati sredini glavne osprednje strani vojašnice, vendar odgovarja vsaj jednemu krilu taiste. Trg ima podolgovato obliko, radi tega, ker je vsekako velika potreba, da vodijo jedna glavnih vrat še nanj. Na mestni strani tega trga naznačiti mi je bilo zopet iz gospodarstvenih razlogov stavbeno celino (Baublock), ki naj se, če le mogoče, zazida s kako javno zgradbo, na pr. narodno šolo. Glede javnih zgradb, katere se postavijo tekom časa na severnem mestnem ozemlji, teško bi bilo ukreniti in določiti že sedaj popolen program, vendar zdi se mi, da bodo najprej potrebna in mogoča sledeča poslopja: 12 Nova mestna cerkev (na osrednjem trgu); nekaj javnih šolskih zavodov (ob Dunajski cesti in blizu Zelene jame); javno kopališče in pokrito tržišče (blizu osrednjega trga, zadnje v obsegu vsaj 2500. m 2 ); strokovna šola (v bli¬ žini Sv. Krištofa). Strokovnim šolam odkazati treba zelo obsežno parcelo, da je vedno povečavanje — po paviljonskem sistemu zasnovanega najmodernejšega takega šolskega poslopja — vsekdar tudi mogoče. Kakor čujem misli se tudi že jako ugodno na to, da se bodoče ljubljansko vseučilišče — v obadveh ozirih samo še vprašanje časa — namesti na ozemlji sedanje južno-železniške postaje. Vse cestne smeri so toliko ugodne glede na višinske in druge razmere, da se novi del mesta povsodi lahko uplete v mreževje obče mestne kanalizacije. K zvršetku naj omenim še to, da sem ovršil svoje zasnove na podlagi katasterskih načrtov, (izdanje 1898). Kakšna mala nenatančnost v situvaciji in kaka »znamenitost« v popisu (kakor na pr. »Per- pulferturn«), ne grč tedaj na moj rovaš. f r -- fttr/.UM/ ■ > v \ tj J k načrtu občne regulacije dežel- t t t nega stolnega mesta t t t ELEEE LJUBLJANE. 15 Predgovor k II. izdanji. Vsako količkaj bistveno specijalno regulacijsko vprašanje kakega mesta da se zadostno in dovršeno rešiti samo tedaj, če se gleda hkratu na sliko istega mesta v popolni njegovi celoti. Ko se je pisatelja teh vrstic poverilo, da izdela načrt osnove in preosnove s e v e r o - v s hod¬ nega dela Ljubljane, bila mu je pred vsem naloga, da razgleda v tem pogledu celotna dosedanja dela te vrste. Marsikatero novo opazovanje vsililo se mu je ob opazovanji občnega svojega regulacijskega načrta Ljubljane iz-za leta 1895. in tudi misel, da je morebiti povzročilo prekratko takratno pojasnilo, katero je bil dodal svoji študiji, toliko nesporazumljenj in nejas¬ nosti pri izvršujočih organih — vse to je napotilo projektanta, da napiše i ob tej priliki nekaj opazk k prejšnjim svojim predlogom. Tembolj ga je sililo do tega dejstvo, da se je pokazalo marsikaj novih ozirov, in da bi se še moglo popraviti to ali ono skoraj že zavoženo vprašanje. To je, poleg zavesti, da so se v glavnih potezah uresničili moji predlogi, vzrok, da priobčujem še jeden- krat bistveno neizpremenjeno študijo iz-za leta 1895., ter da sem jo opremil s potrebnimi podčrtnimi opaz¬ kami.*) Pisatelj. 1) Imena ulic pridržal sem še stara, kar pa mislim da ne bo motilo razumljivosti ponatisa, kakor tudi ne opomb pod črto. 2 16 Uvod k I. izdanji. Neizogibne potrebe ali pa direktna želja vla¬ dajočih krogov prisilijo navadno mesta, da si — in to vedno z velikanskimi stroški — skušajo p renstr o- jiti načrt, ki naj je podlaga celoskupni težnji, da naj se vrši v s e v prospeh mesta v vsakem oziru. Taka na pr. so vprašanja, kako naj gredo ceste, kako naj se dobro uporabi prostor, kaj naj se zgodi ob rekah i. t. d. Ljubljančanom zastavila je vrsto takih vprašanj grozna nesreča, ki jih je doletela pred kratkem. Ljubljanskim meščanom treba je torej premisliti kar najbolje, kako naj se mesto sezidava. Pri vsem raz¬ mišljanji treba temeljitih prevdarkov; vsaj šene gre samo za sedanjo, temveč za bodočo, večjo in lepšo Ljubljano. Brezdvomno je to lepa in velika ideja, za katero naj bi se zanimal vsak domačin, naj si je strokovnjak ali ne. Prav posebnega zanimanja pa zaslužuje mej onimi, ki bivajo v Ljubljani ali so morda vsaj pre¬ živeli tam dober in lepši kos svojega življenja. Vsaj nam je vsak kotiček drag in ljub tam kjer smo vzrastli! Tudi mene je napotila omenjena ideja k glo- bočjemu premišljevanju, in tu podajem slavnemu ljubljanskemu meščanstvu rezultat svojih trudov: načrt, kako regulirati Ljubljano. Jasno mi je pri tem, da ta moj načrt nikakor ni nekaj, na čemur ne bi bilo treba spremeniti marsikaj v oziru na lokalno-podrobne razmere, a prepričan sem zopet nasprotno, da nisem glede na mogoča sredstva pred¬ lagal ničesar bistvenega, kar ne bi bilo dosegljivo. 17 Pri tej regulaciji treba je natanko razločevati dve dobi: prva je ona, v kateri se kaže nujna potreba, da se zasebna poslopja, ki se jih mora podreti, kar najhitreje mogoče zopet pozidajo. Ta doba obsegala bode le par let. 1 2 * * ) Druga doba odločilna je v najširšem pomenuzakakovostbodočnostiLjubljane. Ona se ne bode ozirala toliko na posameznike, nego na večja vprašanja: na mesto sploh, zato pa zahtevala tudi krepkega gmotnega stanja. 8 ) Važno je v obeh slučajih, da se za Ljubljano skrbi v celoti. Prava ljubezen do domačega mesta olajšuje naj posameznemu meščanu žrtve, ki jih zahteva od njega mestni organizem, — naj ga sprijazni z mislijo, da so osebne koristi le malenkost, če se gre za blagor celega mesta. *) Doba nujnega zidanja je že končala. 2 ) Karakterizacija te dobe, ki se jedva pričenja, bila bi, da se vrši v taisti razvoj mesta, kakor tudi specijalno zidanje jednakovredno po daleko- g 1 e d n i h socijalno-higijeuiških in promet n o-t e hniŠkih razlogih. 2 * 18 Bistvene točke regulacije. Stari t r g, M e s t n i t r g, S t o 1 n i t r g, Valva¬ zorjev trg in arhitektoniška zaključka te črte, Sv. Jakoba trg in Cesarja Jožefa trg, vse to Temeljni motivi mesta Ljubljane. da v celoti prvi temeljni motiv tlorisne podobe ljubljanskega mesta. Umljiv je sam ob sebi vsako¬ mur, ki premisli, kako teče Ljubljanica in kako leži Grad. Hrbtišče Grada označuje takorekoč simetrijo notranjega mesta. 19 Pri Francovem mostu se zavije Ljubljanica skoraj pravokotno in določuje tudi na levem svojem bregu smer, v kateri naj vodijo bližnje dve ali tri glavne prometne ceste. Hkratu z opisanim prvim glavnim motivom upo¬ števati treba i drugi, po prvemu naznačeni motiv. Temu primerno pustita naj se pred veliko Nušak- vojašnico in pred cerkvijo Sv. Petra večja prostora — trga, kot nova zaključka drugega glavnega motiva. Imela bi poseben arhitektonišk pomen za regulirano Selenburgovo ulico, Emonsko cesto in Cesto v mestni log, oziroma za Po 1 j s k e ul i c e, ki naj vodijo od Marije Terezije ceste tja do Sv. P e t r a. Arhitektoniški nujno potrebno zdelo se mi je, da se objame celo mesto na periferiji s široko okrožno cesto. Ideja te ceste se je deloma vsaj že uresničila (cesta ob Gruberjevem kanalu, cesta na Južni kolodvor, in deloma že regulirana Tržaška cesta); treba je torej le še primernega zaključka in pažnje, da postane povsodi jednako široka — vsaj 28m — ter spremeniti jo v nekak »boulevard«, s stranskimi drevoredi za pešce i. t. d. *) Z ozirom na promet zdi se mi tudi neobhodno potrebno, da se zveže Karlovška cesta s Sv. Jakopa trgom, ter da se jo orijentira naravnost na spomenik Matere Božje na omenjemen trgu. s ) Z obžalovanjem konštatujcm, da se jo celota okrožne te cesta po¬ kvarila na jedncm mestu. Med Karlovškim mostom in med Ljubljanico, ravno tam, kjer se rti nudilo ni jedno zapreke, raztrgana je naravna, orga- nična smer te črte. (Regulacijski načrt mestnega stavbinskega urada!) Težko, skoraj nemogoče popraviti bode izlepa to napako. — Temu nasproti naglašam pa radostno, da je vsporedno premaknenjc okrožne ceste proti cerkvi Sv. Petra srečna spremenit c v v mojem načrtu. 20 Kot nujna zahteva vidi se mi to, ker sem prepričan, da se Karlovško predmestje in Hradeckega vas zelo razvijeta v kratkem že času. 1 ) Nič manj potrebna ni zveza Marije Terezije ceste v kolikor mogoče naravni smeri z Mari¬ jinim trgom. Ravno sedaj, ko treba porušiti toliko hiš, mogoče je tudi lahko, da se napravi cesta od Mestnega trga čez Ribji trg ob Zvezdi proti podturenskim nasadom, vsporedno s Slonovimi ulicami in Lattermanovim drevoredom. 2 ) Cesta je potrebna, to spozna vsakdo, ki ve, da so S p i t a I s k e ulice in S1 o n o v e u lice preozke za promet. Gosposkih, Špitalskih, Čevljarskih ulic i. t. d. mislim, da ne bi bilo treba razširiti za mnogo, a kar bi se naznačilo moralo bi se dosledno tudi izvesti. 3 ) Pri vsakem reguliranji treba se je ozirati, da so vse glavne ceste, ki vodijo v mesto in preko njega med seboj v vitki in skladni zvezi. Preoskosrčno pa se mi zdi preveč paziti na smerij onih cest, ki naj le dele celine hiš (Baublocke) v manjše skupine. 4 ) Ne sme se pozabiti ni tramvaja. Kako sem si ga mislil kažejo načrti; upošteval sem pri tem *) Naravnost neumljivo se mi vidi, kako se je moglo prezreti očividno potrebo te ceste, h kratu državne ceste na Dolenjsko. Tudi estetični učinek, ki bi ga napravil pogled od Karlovškega mosta po novi tej cesti na sv. Jakopa cerkev, pride upoštev. Kako neugodno vrši sc promet sedaj s sv. Jakopa trga po strmih in oskih Rožnih ulicah, okoli ostrega ogla preti Karlovški cesti in obratno, ve vsakdo, ki je bil tam ob kakem tržnem dnevu. (Obči regula¬ cijski načrt!) 2 ) Ideje te ceste naj se nikakor ne opusti. 3 ) Gosposke ulice naj se vsekako podaljšajo čez Križanke na Cojzov graben. 4 ) Postranske ceste, ceste nižnega reda, pokažejo so same po sebi iz pravilne razdelitve večjih kompleksov, (med prometnimi cestami), v stavbene skupine. Določitev ugodnih stavbenih parcel je zelo odgovorna pa glavna stvar pri določitvah takih cest. 21 seveda, kolikor se je dalo ugodno zvezo mej Južnim kolodvorom in Kolodvorom dolenjske železnice. 4 ) Kako naj grade posestniki? Nikakor naj se ne dovoljuje, da bi v mestu zidal kedo več kot trinadstropne zasebne hiše. Naj večja vi s o čin a, do žleb n e ga roba, b i 1 a b i n a j 17111.*) Onkraj mestnega pasa, prav posebno pa proti podturenskim nasadom dopuščati bi se smele k večjem dvonadstropne hiše in vile. Ravno najlepši ta kraj mesta ohraniti si mora svoje »cot- tage«-am podobno lice. Vse hiše ob pasu krase naj ob cestni strani mali, lepi v r t i č i. 3 ) Skrbeti se mora tudi za to, da postane in ostane prosta pasaža ob bregovih L j u b 1 j a n i c c. T o j e j a k o lahko mogoče sto¬ riti, ne da bi trpeli posestniki ob tem kaj škode. Ako se napravijo arkade ob bregovih, bi bilo to pač lastnikom le v prid. Arkade n c bi samo gmotno koristile mestu in posamez¬ nikom, temveč bile bi tudi pravi, karak¬ teristični kras Ljubljane. 4 ) Važno zdi se 3 ) Kakor čujem se je to vprašanje že rešilo; mesto se prepreže s cestno električno železnico. 2 ) V oskih ulicah naj se ne prekorači v kapni višini it/^-kratno Šir¬ javo istih. 3 ) Mimogrede pripomnim na tem mestu, da se je pri poslopji deželne vlade napravila velika napaka. Čelna stran monumentalnega tega po¬ slopja potisnila sc je tako blizu okrožne ceste, da ne pride skoraj do nikake veljave. 4 ) Tu se je žalibože mnogo zamudilo česar ni mogoče skoraj več po¬ praviti. V smislu dobre stvari bi sc samo želelo, da se slavno ljubljansko meš¬ čanstvo o tem predlogu še skrbno posvetuje in mu pomaga, kjer bi se še nudila prilika, do veljave. 22 mi omeniti še to, da naj bi bili o b e vrsti hiš ob bregovih Ljubljanice vedno v s p o- redni; nikakor pa se mi ne zdi opravičena brezpogojna zahteva, da naj je pri tem oddaljenost koresponduj o čili ob breznih zgradb p o v s o d i j e d n a in ista. Mostovi. Nujno se mi zdi, da bi se napravil most ob vojašnici pri Sv. Petru v smislu novoprojekti- rane ceste; takisto potreben bi bil nov most na Francovem obrežji. Primerno pomeščenje mosta skoncem Ope¬ karske ceste bilo bi umestno samo v smeri mestne okrožne ceste.') Trgi. Karakteristični so in ostanejo za Ljubljano podolžni trgi, orijentirani na Grad, kot na pr. Kongresni trg, Križevniški trg i. t. d. Jednako predstavljam si tudi trg pri jahalnici v Trno¬ vem in trgu slično razširjenje v Kolodvorskih ulica h. Marijin trg mora se kolikor mogoče dobro regulirati, vsaj tvori vendar v mnogih ozirih središče mesta. To zadošča, če priporočam ravno za to regulacijo precejšne požrtovalnosti. Hišne skupine treba staviti tako, kot to določa pročelje cerkve insmerFTancovega mosta. Arkade in spomeniki, kateri nikakor ne bodo ovirali *) Ta predlog jc v soglasji s preje omenjenim potrebnim popravilom smeri okrožne ceste proti Karlovškemu mostu. 23 prometa, označevali naj bi ta trg in mu ustvarjali karakteristično, j e d n o t n o lice. 1 2 ) Nekoliko vzvišeno poslopje — od mosta na levi — ki naj je predelano z arkadami, posvetilo bi se lahko slavljencem; služilo bi kakor trg, javnim namenom. Cesarja Jožefa trg ima kaj pripravno lego in obliko; spreminjati ga ne bi trebalo nikakor, spopolniti mu je samo mejo na strani proti Gradu. Mislim si, da je najbolje, če se nastani tam, v jedno- nadstropncm poslopji s pritličnimi arkadami, mestne ognjegasce. Tako poslopje bilo bi . odločilno za lepoto trga. 8 ) Prepotrebno zdi se mi tudi, da se ohrani mal trg nasproti „Slonu“. Ravno ta trg, kakor tudi gorenji kot K r iž e v n i š k e g a trga sta kakor za navlašč pripravna, da se onditam postavijo spome¬ niki. Spomenik na Križevniškem trgu stal bi ondoti, kjer se križajo Rimska cesta in Vegove ulice, kot se dobro razvidi iz načrta. Nekateri spomeniki postavili bi se lahko tudi na sledečih mestih: na¬ sproti kolodvoru, pred Sv. Petra cerkvijo, pred novo vojašnico, (trg pred cerkvijo Srca Jezusovega), morda tudi na Mestni trg v bližini mestne hiše, v slučaji, da bi se deloma odpravilo trgovanje na istem. 3 ) 4 * * * ) *) Pri zazidavanji tega trga določila se jc stavbena črta od ogla Slonovih ulic, čez trg in dalje po Glediških ulicah proti Zvezdi zelo napačno, ker se ne ozira ni na trg, ni na Ljubljanico, kakor gori omenjeno. 2 ) Poslopje „Mestni dom 8 je skoraj že gobovo, žal, da ni ospredje istega v čisto pravilni črti. 3 ) Na Mestnem trgu, v podaljšanji projektovane ceste, vodeče do pod turenskih nasadov, stal bi kakor mislim prav srečno, korespondujoč z monu¬ mentalnim vodnjakom na drugi strani, spomenik Cesarja Franca Jožefa. 4 ) S tem, da se ne bede moglo postaviti Preš er no ve ga spomenika na Marijinem trgu pred arkade, kakor sem jih bil projektiral, zgubi Ljubljana sliko flor entin ske lepote, žal, najlepšo sliko, kar jih je bilo mogočih. Javni vrtovi, igrišča. Na Gradu — vsaj na precejšnem delu Grada — kazalo bi bilo marsikaj prenarediti: treba je potov, steza, razglednih mest, počivališč, paviljonov, vremenskih hišic itd. Grad postal bi na ta način pristopnejši kakor je sedaj. Vse to napraviti bi se moralo tekom let in treba je že sedaj, da se na to misli in dela. Nova pota na Grad napravila naj bi se pri Hra dečke ga mostu in pri mestni hiši. 1 ) Ni li nihče tolik prijatelj in mecen mesta, da bi napravil na Cesarja Jožefa trgu, v smeri projektiranega doma gasilcev, veličasten in dostojen dohod na Grad ter ga podaril mestu! Za mesto tako značilno poslopje na Gradu, mora se vzdržati na vsak način. 2 ) Parke sem primerno razdelil v novih mestnih okrajih; vsak park bil naj bi ob jednem tudi igrišče. Drsališča stavil sem v Trnovsko pred¬ mestje in ob železnici blizu tobačne tvor- nice; vse seveda onkraj mestne okrožne ceste. Tu bilo bi mogoče napraviti i dirkališče. Tržnice. Mogoče in primerno je, da se postavijo tržnice le ob bregove Ljubljanice. 3 ) Izbral sem za to *) Pri mogočem bodočem prezidanji in izdelanji mestne hiše, naj se ozira na vsak način na to, da se napravi skozi isto direktno zvezo z Gradom. Število obiskovalcev Gradu bi sc s tem vsekako zelo pomnožilo. 2 ) Ljubljansko meščanstvo si ni ne domneva kako velik zaklad, žalibog dosedaj še mrtev, ima na Gradu. Strogo je treba paziti, da ne prejde kak kos sveta na vrhu grebena ali neposredno pod istim v privatno posest. 3 ) Utemeljuje naj to trditev sledeče : a) Velik del tržne robe i. t. d. dovažal bi se po Ljubljanici. Vsaj je misliti na rodovitno osušeno Ljubljansko barje in upoštevati ceneni vodni promet. 25 prostor ob Francovem mostu, kjer bi pa bilo treba podreti precejšno skupino hiš. Manjšo tržnico mislim si prvi nasproti, na drugem bregu Ljubljanice. V Ljubljani ni tako hudih vetrov in viharjev, ki bi znatno ovirali trgovanje na prostem. Zaraditega zadoščale bi tržnice, ki so odprte ne vse strani, v kolikor mogoče primitivni konstrukciji. Oblika bila bi jim eliptična. Okoli srednjega prostora — vse pokrito seveda s streho — imeli bi prodajalci svoje mize, kupovalci hodili bi okoli tega prostora; jedni in drugi varni zoper vremenske nezgode. Za prodajo rakov in rib ne bilo bi težavno poiskati najugodnejšega mesta ob bregovih Ljubljanice. Lesni trg projektiral sem v Trnovem. Zdravstvene naprave. Novo vojaško bolnico kazalo bi zidati onkraj okrožne ceste na Poljanskem pred¬ mestji in sicer tako, da bi tvorila skupina njenih poslopij, zase čisto ločeno celoto. J ) Želeti je tudi, da se vojaško oskrbovališče premesti v bližino pokopališča ali sploh v severo- vshodni kot mesta. 2 ) Tvornice najdejo si dovolj prostora na severni strani Južnega kolodvora, ob obeh straneh b) Tržnice zahtevajo zelo mnogo vode in pomenja reka v bližini istih vsekakor velik higijcnišk faktor. c) Direktno, najlažje in najcenejše bilo bi v tem slučaji odplavlanje od¬ padkov i. t. d. i?) Ljubljanica teče skozi najgostejše pozidani del mesta, tam kjer so tržnice že zaraditega najbolj na mestu. Dosedanji uradni glasovi mestne občine ne kažejo, da bi bilo med od¬ ločilnim krogi mnogo naklonjenosti za tržišča in tržnice ob bregovih Ljubljanice, zato se je v uradnem regulacijskem načrtu odkazalo tudi premalo prostora za tržne naprave na jedinih ugodnih obbrežnih mestih. J ) Skoraj že gotova naprava. 2 ) Na vsak način onstran pasovne ceste; najbolje onkraj topničarske vojašnice! 36 Dunajske ceste 1 ), in gledati bi bilo, da se zidajo samo ondi. Dobro razvrščenih ljudskih kopališč mora se skoraj napraviti v zadostnem številu. Javna poslopja. Monumentalne stavbe ob L a 11 e r m a n o v e m drevo redu so razvrščene žalibože tako neprimerno, da jih kaže le s težavami združiti v harmoniško celoto. Ne preostaja druzega, kakor da se ozira kolikor mogoče na Cesar Franc Jožefovo cesto (ozir. Lattermanov drevored) in na ulico, ki se jo projek- tuje med Uršulinskim samostanom in „ C i t a I- nico“. Obadve bili bi si vsporedni in jednako široki; predelani v aveniji, tvorili bi vodilni smeri za ta oddelek. Ob teh cestah naj bi se zidale monumen¬ talne stavbe; cestna zaključka na podturenski strani pa naj bi bila arhitektoniški dovršena. (Monumen¬ talen vodnjak, obelisk, spomenik, pročelje kake palače i. t. d.) Vse to veljaj tudi za Erjavčevo cesto. Označene ceste imajo tako ugodno lego, da jih je brez vsake večje težave mogoče spremeniti v najlepše moderne naprave. Po mojih mislih bila bi sledeča poslopja tu kaj na mestu: novo vojaško zapove d ništvo (nasproti novi pošti, kjer je sedaj vojaško oskrbovališče in bolnica), Kazina za čast¬ nike, poslopje za klube, novo poslopje deželne vlade (ob Erjavčevi cesti), pevska in glasbena šola, mestno kopališče, morda tudi novo gimnazijsko poslopje. *) O tem kaj natančnejšega ukreniti, bilo mi je zadostne prilike povodom regulacije severnega dela mesta. 27 Na prostoru sedanje deželne bolnice ugodno bi ležala velika dvorana za koncerte. Šole naj bi se zidale ob novem trgu pri trnovski jahalnici in pri cerkvi Srca Jezu¬ sovega. Cerkve. Cerkvi projektiram dve: jedno na Karlovško p r e d m e s tj e, drugo na Poljansko cesto. (Zadnja se je v istini že določila.) Konec. Vse, kolikor sem spreminjal pri trgih in cestah, prilagodil sem principijalno kolikor se je le dalo tradicijonalncmu značaju mesta. Cisto teh¬ ničnih vprašanj se nisem loteval, ker mi ni bilo za tako delo zadostnih pripomočkov. Preverjen pa sem, da jim v nobenem oziru ne nasprotujem. Upam, da pripomorem s svojimi načrti in predlogi k odgo¬ vorni določitvi temelja, po katerem naj bi se razvijala nova Ljubljana. Vsi krogi naj se zanimajo s tem, da se pri- p ros to in dostojno predelavajo stanovališča, vsakdo naj se po svoje unema za prerojenje mesta. Le oni, ki ljubi in polepšuje svoj lastni dom, more in zna ljubiti tudi dom vseh — mesto. Prepričan sem, da se povspne Ljub¬ ljana iz r a z v a 1 i n v s a p r e r o j e n a, d a p o s t a n e naj lepše provincijalno mesto in ponosna narodna stolica. -i =; zv rais. '»i^euoauie n narrau o n exr rren/erJ fin Oesterreieh und Ungar n Band II. . 31 i. : X vi?> • 'a: V'-%=. 'xx ■ , ■ - ■" . : .***• / : '.lA. V l . j^l ‘ j~ j. “L. i 1 k fJhžŠh v . fr I |'-'f . *" '/••■'■ • / .■ v : ' i- ' T-5S&* /< .. / I f/ V.-... S - s * ^ iy i Kj: I *“ J' ■ n ... : .*• v-. © ..■ v . •: /? .. ; ttirv- ./ i ./ : // v \ ; ; r f ■ > j; •-.:•? ? i* S. | $ $; i ■I- §S1 . '■ . ■ . , - — . . -.**• * v , —.-V" -\ :' .... -■ 3 * :•■■'. A. , s* •■ • ] F.' ya: ^ 'iv; •• :Jk^ - m*X '■'■■v:'"' v'.-,. 4 X ' : ' ■ ■ ' .-v r - ^ ■ H ~ 's. ■■ : 'J r : ^ • . f ■ ■ t ,v “ H t :V ' ::; ; v.. ■ ; - .= \\ .:• a . 1 #s' v/ ••v \ ' ■'>>. •, *r. xua 4 «i> _.•'■*• v-. , 4 $” ajx\ . ■ ' 1 -' ti j-zž* % *r ?***-*' \ y y* -'7 ^ y?SIR>iC>:TiP;AM ’ ? j; ; Mi ' 'i *• V • - y ' . Vv ^ r,\ ■ - »f - , . . . ■ / -NsV® r/s l '' / /• * -•'•'v \ ’ . / f //; ^ 7 V’* 2 ''‘' \ • --Č.T ; ; X/ 7 'yf“^X :/v/\ Ir! f y■: v i AW3T V; ; :\ / • > /\) ^ . - ?> \' : " ,..' /. . V . - zv tiNSR O E N E H A L~ K EG V U K V N 0 > Ek Ita »• r L Al E A C H ? ■, "X Ufe i.3 iW.i. Architekt MAX FABIANI in Wien. vEitLAO VOK MORITZ PtmtS. vViEM. DRUCK VON JOHANN N. VfcftNAV iN >VlEN. 29 Vs e bin a: Str. Uvod.* 3 Pogled na srednji trg (skica).4 Pojasnila k načrtu osnove in preosnove severnega dela mesta Ljubljane. Bistvene točke . 5 Pregled in osnova.• 7 Ceste in trgi ..8 Potresi. 9 Kako naj se zida v novem delu mesta.9 Vrtovi in igrišča.10 Nekaj končnih pripomb .11 Načrt za osnovo in preosnovo severnega dela Ljubljane (1 :2880). 12-13 Predgovor k IT. izdanji.15 Uvod k I. izdanji.16 Bistvene točke regulacije (s pojasnilno skico) ... 18 Kako naj grade posestniki.21 Mostovi. 22 Trgi.22 Javni vrtovi, igrišča. ....... 24 Tržnice.24 Zdravstvene naprave.25 Javna poslopja .26 Cerkve.27 Konec.27 Pregledna občna načrta k generalni regulaciji mesta Ljubljane (1: 500) v dodatku. Založil pisatelj. — Natisnil R. pl. Waldheim na Dunaji. .'K.