Dopisi. Iz Maribora. (Slabi časi — šolstvo — okrajni zastop). Tukaj za6eli so ljudje mo6no tožiti: denarjev ni, zaslužka ni, vse leze rakovo pot! Mnogo resnice je na tem. Svedocijo nam isto trope beračev, prazni ,,teater", jasne krčme, natlačena bolnianica. Zadnji čaa glasi se tudi pri mestjanib slaboglasni ^krah" v podobi posilnih piodavanj po dražbah. Tako na primer je veliko g. Alojz plem. Kriebuberjevo poslopje nasproti slovenskej cerkvi na javni dražbi. Ravno dnes prodavajo mu v Melji pribištva, živino itd. Ne samo kmetje tudi inestjani so zadolženi in preobloženi. Velika dobrota bo za mesto in okolico, ako res dobimo znatno več vojaštva. ^To prejeraa, a tudi oddaja veliko denarjev. — Šole so pri nas vse polne, le ona ne, ki je najdražja, t. j. tukajšnja realka. Za gimnazijo treba je novega in vecjega poslopja. 0 novem ravnatelji na pripravnišči čujemo sama bvale vredne poročila, izmed njib omenimo le, da Slovencem ni sovražen in glede slovenščine ni malomaren, kakoršen je bil prejšnji dr. Elscbnig. Akoravno rodom Ceh, razumi slovenščino dobro in prebira marljivo slovenske knjige in 6asopise. Tudi zastran odgoje pribodnjib naših učiteljcv je se marsikaj spremenilo na boljše in je v tem oziru g. Kaas jako vrla zamena proti temu, kakor je bilo poprej. G. profesor Mel je tudi izvrstna učilna moč, le škoda da slovenski prednašati ue more, vsaj sedaj še ne. — Pri skušnji na vinorejskej soli delile so se premije. Obdarovani bili so učenci III. razreda: Pet. Domanjko, Jer. Kramberger, Ant. Skaza, Jurij Vrbnjak, Fr. Lešnik, Jan. Poklic in K. Fluher; II. razreda: N. Brumen, Al. Rot, Jan. Korošak, Fr. Oset in J. Ral. Dokončalo je šolo 12 učencev, ki so skoro vsi dobili dobre službe. Namesto njih vstopijo 1. marca t. 1. novi učenci, večjidel slovenski fantje, a podučni jezik bo zopet izključljivo nemški. — ,,Marburger-Zeitnng" objavila je račun mariborskega okrajnega zastopa od 1. 1879, ko je še g. Seidl bil načelnik in noben Slovenec v zastopu. Številke utegnejo zanimati marsikoga. Račun navaja: A) dobodke: okrajua doklada (Bezirksumlagen) je dala 37.170 fl. podpore (subvencije) 6003 fl., povračila 674 fl., obresti in najemščina 293 fl., atajerske sirotišne ustanove 1460 fl., razni dohodki 85 fl. ostanek v blagajnici 6293 fl., skup 52,581 fl. B) stroške: pla6a za uradnike znaša 860 fl., potnina 1205 fl. najemščina 228 fl., kancelijske potrebe 252 fl., šolski stroški 17.809 fl., naprej plačani denarji 143 fl. cestni soter 8357 fl. popravila 794 fl. za sneg metati 1 fl. 50 kr. delanje cest 1487 fl. cestuikarju in delavcein 3241 fl., za orodje 355 fl. cestomeri in cestokazi 131 fl. škoda po povodnjih 8484 fl., za atajerske sirotišne ustanove 1460 fl., siromakom 198 fl., podpore 1300 fl., pla6a za dolg 148 fl., razni stroški (Verscbiedenes) : 594 fl., skup 49.311 fl. v blagajnici je torej ostalo 3270 fl. Okoli 50.000 fl. stal nas je torej lani naš okrajni zastop. No, sedaj pa naj reče kdo, 6e more, da okrajni zastopi niso — dragi! Iz Ptuja. (StradajoBim Istrijanom 7 poraoč). Tukajšnja Sitalnica odlikuje se 7edno s svojinii veaelicami. Posebno pri dobrodejnih namenib rada sopomaga. Tudi sedaj spominja se stradajočib brato7 Istrijano7. rSlo7an po^sod brate ima" ter želi pokazati, da pri nas Istrijan-Slo^enec bratov najde. Pra70 je toraj odbor naše Bitalnice zadel, da uapravi 7 postnem 8asu primerno zabavo, nad kateio se nikdo spodtikati ne more, in katere dobodek namenjen je stradajo8im našim sobratom. Program besede, katero uapiavi naša čitalnica 29. t. m. je sledeBi: ,,Vabilo k Besedi, katero napra^i Ptujska čitalnica dne 29. febr. 1880 na korist stradajucim Istiijanom. Program: 1. Mit festem Tritt, Marsch od Scbulfink-a. 2. Sla^janska ou^ertura od Tittln a. 3. Go7or. Go^oii 7el8. gospod Božidar Raič. 4. Domo^ina, možki zbor od A. Ned7ed-a. 5. Boccaccio, polka fran§aise. 6. Moj dom, peaen za soprau se spremlje^anjem aeksteta, zložil A. Stockl, poje gospica Weixler-jeva. Tombola. 1. Den Wald entlang, Walzei* od Fahrbach-a. 2. Na ptu jem polji, zbor z bariton-solo od B. Ipa^ca. 3. Potpomi slo^anskih pesen, sesta^il A. Štockl. 4. Dei* Neugierige, pesen za sopran od Scbuberta, poje gospica Weixler-je7a. 5. Mojemu rodu, zbor od Gerbic-a^ 6. Čet^orka Pariscr Leben od Offenbach-a 7. Stajerske pesni, za sekstet sesta^il A. Stokl. 8. Am Trapez, polka hitra od Heneberg-a. Začetek točno ob pol osmej uri Z7ečer. Vstopnina le za ncude in sicer: za osobo 50 kr., družino 1 fl. Vstopni listi kakor tudi tablice za tombolo dobe se pri g. A. Jurc-u in J. Easimiru. Darila bodi si 7 denarjih ali 7 dobitkih se rado7oljno sprejinejo. E tej besedi uljudno 7abi Odbor. Iz Celovca. Kakor je ,,Slo7. Gosp," že porocal, umil je 24. jan. 8. g. Janez Lija^nik, prošt in dekan 7 Doberli^eei. Vkljub ostri zimi bil je pogreb 7endar sijajen, h kteremu je prišlo 28 duho7no7, vmed temi 7i8oko7r. gg.: P- A^guatin Duda opat 7 Št. Pavln, in korarja Rauscber in Aljančič iz Celovca. Pogreb so vodili opat St. Pa^elski in ogromna množica od blizu in dale8 spremila je 7isoko spošto^auega in ljubljenega pokojnika do groba. — Od tega ni še niinolo mesec dni in Doberli^eškemu pioatu sledili so že 4 drugi 66. gg. dubo7niki župniki 7 boljao 7e6nost: 3. febr. Štefan Uranker, 7. t. m. Marko Pfeffer, 8. t. m. Jurij Gros in 20. t. m. c. g. Franc Schifer, prošt in dekan 7 Brezab (Friesacb). Nemila smrt zelo kr8i ste^ilo krške duho7ačine, a zaraš8aj 7 tukajšnjem duho7neni semenišBi je 7endar tako nezdaten! Letošuje leto bo samo 6 bogoslo^ce^ na no^o nameš8enin; praznih pa je 23 far, 41 ekspozitur in 100 kaplanij. In vendar tako7 krik in vrisč 7 Izrajelu, ako višji pastirji po^zdignejo S7oj glas ter zabte7ajo, da se miaden8em ne za^ira pot 7 duho^na 8emeniš8a po 7ojaški posta^i in liberalni brezverski odgoji mladine 7 ljudskih in srednjih šolah konec stori, že nameačenim duanim pastirjem pa da se zagoto^i njiho^emu delo^anju primerna in njiho^e 7elja7e 7redna ekaistenca! Glede no^ih ministro7 izraža tukajšnja nEaintn.-Volksst." upanje, dabaron Eonrad, no7i minister bogo8aatja in nauka, goto^o ne bo tako protiven katoličauom in narodnostim, kakor je bil njegO7 prednik dr. pl. Stremajer, ker je bil baron Eonrad že 7 Ljubljani kot deželni namestnik z obema strankama 7 dobrem porazumljenji, finančni minister pl. Kriegsau pa da bo zapustil liberalno stezo, po kteri smo tako hudo zavozili, da se ne bo kouservativiia stranka kedaj dolžila in kri^ila, če bi prišlo do slabega ter žalostnega konca. — V pretečenem tednu je po 3 mescih pi*7okrat deže^alo; 7reme je južno in led po jezerih in rekab začel se je tajati; na Dra^i menda ne bo dosti škode delal in mostov podiral, ker se je le po malem začel gibati ter se je po7sod skrbelo, da se ne^arnost od^rne. V. S. Iz Doliča. (Volit^e, šola, Poznič.) Naaa bribo7ska fara razdeljena je 7 2 okrajna gla^arst7a in 7 4 ob8ine. Volit^e emo natan8no 7selej ob no^em leti dovraili. Pred nekaj časom bil je ae ta kraj politiBno ali boljše re8eno narodno zaspan; poslednji8 pa smo imeli 7endar 3 župane narodnjake. Letos zgubili smo zopet 7se 3. Ni8 ni zdalo 7ar6no gospodarst^o, ne domoljubno obnašanje. Ob dne^ih 7olit7e za odbor pritekli so soaedni farani 7 polnem ate^ilu, izvolili izmed 870jih 7eliko večino, potem se 7e tudi župane. Rekali so: ,,zdaj smo dosti niocni se ubraniti Šent Florijančanom staviti šolo, zdaj smo se jih otresli, juhe!" Naše mimo in krotko obnašanje pri 7olit7ah pa je na^dušene boritelje nekako osupnilo, ko 80 videli, kako radi županske sedeže zapua6amo in se nič ne bojimo pretežkega bremena sami aolo staviti. Nektera županstva se niao nikoli protivila, ko je naš kmet za šole, kaplanije in farovška poslopja sosedom pomagal staviti ali popravljati, a zdaj pa, ko tudi tukaj pomoči in po7ia8ila potrebujemo, so tako predrzna, da napišejo rproteat", celi koš neresni8nih rečij in jih poaljejo 7isokemu deželnemu odboru 7 Gradec! Edina ob8ina vrlih Kozjevčanov nam je voljna pomagati in nas blagoduano podpirati. Na mnoga vprašanja, kedaj bo neki obra7na7a po pokojnem 8. g. Pozni8u, ne morem niSesar zanealji^ega odgo^oriti, ker je 7sa re8 še pri sodniji! J. V. Iz Gradca. (Novib in poatranakih železnic) želijo razni možje staviti na Štajerskem, da bi mogo8e 7eliko kraje7, ki sedaj pogrešajo železnice, z^ezali z gla^ninii in 7elikimi železnicami. V dosego tega namena sešlo je se nad 200 mož 7 deželskej hiši 7 Gradci. Iz Maribora bili 80 na7zo8i župan dr. Reiser, Anton plem. Schmidt, Hartman, Kodela in Scbmiderer, Bindlechner, Janšič, Pacbner in Pfriemer. Sklenilo je se odbrati po»eben odbor 13 mož; ki imajo pred 7sem skrbeti da se okraji in srenje začnejo za celo podjetje zanimati. Spodnji Štajer zastopajo dr. Reiser, dr. Nekerman in — 8uda 7elika — dunajski ad^okat in celjaki poslanec dr. Forregger. Reč sama na sebi je premislika 7iedna, a bojimo se, da utegne to biti po^od, 7sled katerega se bodo srenje in okraji 7 dolgo^e zakopali, kakor so uže nekatera meata, dežele in drža^a. — Veliko menje pa obeta jajce, katero je nekdo 7 ,,Grazer-Zeitungi" znesel o d^ema parobrodoma, ki bi naj po Muri od Graca do Eotorija doli in gori prevažala blago, ži^iuo in Ijudi. Mura je za parobrode preplit^a pa tudi predero8a! Iz Šoštanja. (Naaa pošta) ljubi prav mileno nemški jezik, posebno jeni poatar. Res ne 7em ali se on s tem hoče Slo^encem prikupiti, da 7edno nemake uradnike nasta^lja; pošten slo^enski kmet brez tolmača ne more 78asih ni8esa na pošti opraviti. če kdo kaj slo^enski zabte^a, odgovori se mu: ,,niks bjndia". In 7rbu 7sega tega je še pa g. c. k. poštar narodnjak, ali kali? Taka je pa tudi z uašim pismonoao; casnike, katere on 7 roke dobi, so najprej od njega prečitani; naro5nik še le potem 768 umazan in pok^arjen list prejme. Tudi pisma pri njem ninogokrat zaostanejo, ako si jib laatnik sam ne poišče.