Prvi slovenski dnevnik v ZJedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. Glas Naroda List slovenskih delavcev v c/tmerikL T3& fir* Skjvmc Dafly~in the United States. Issued every* day except Sundays and Holiday«. Entered as Second-Class bcatter, Septeitbkb 21, 1003, at the Post Office at New Yobk, K. T., under thb Act of Congress Štrajk mesarjev. Dvojni umor. SPLOŠNI ŠTRAJK USLUŽBENCEV GROZNI PRIZOR V NEKEM SKLA-KLAVNIC VSE REPUBLIKE. DIŠČU SMETI V BROOKLYNU. . V OHICAGU, OMAHI, KANSAS Clf/ lik DRUGOD. Tudi v New Yorku je pričakovati pomanjkanje in draginjo mesa in dmgih j est vin. 50,000 ŠT^lAJKARJEV. MED CUNJAMI NAŠLI DVA USMRTENA. Starega skopuha je nekdo zadavil in mu razbil glavo. — Njegov aodrug ustreljen. MORILEC NEZNAN. Chicago, TU., 13. julija. Pozivu n;i štrajk. k terena jo izdal predsednik organizacije mesarskih uslužbencev, se je odzvalo 50,000 delavcev v raznih mestih. Strajk se je pričel včeraj o poludne s tem, da je z delom prenehalo 700 takozvanih rezaleev mesa v klavnici. Njihovem vzgledu je sledilo 2000 vslhžbeucev Armourjeve klavnice. Ob y22. uri popoludne štrajkalo je že 1500 vslužbencev, ktero število pa neprestana atrašča. Policija je odredila vse potrebno, da prepreči even-tuelne izgrede, kterih pa do sedaj še ni bilo. Tudi ni pričakovati, da b" se nemiri pripetili tekom tega tedna, kajti v prihodnjih 10 dnevih mesarji ne bodo najeli neunijskih delavcev mesto št raj k ar je v. Strajk je naperjen proti naslednjim tvrdkam, ktere imajo svoje podružnice v St. Josephu, Mo., St. Louis. Mo., Omaha, Nebr., Kansas City, Ivans., St. Paul, Mir.n., Fort Worth, Ivans, in v New Yorku. Armour, Swift, Nelson, Morris, Schwarzschild «Sr Sulzberger, Cudahv in National Packing Co. Prva posledica Strajk a bode podražitev mesa, kajti nektere tvrdke imajo zalogo le še za štiri dni. Zastopniki mesarjev trdijo, da so storili vse, da b. prep>< vsej okolici nr pravil ogromno škodo. Ruski razstavni predmeti. St. Louis, Mo., ,13. julija. Ravnateljstvo svetovne razstave je dobilo <'aues obvestilo, da so ruski razstavni predmet je dospeli v New York. Jeden vlak z temi predmeti je že na potu v St. Louis, ostanek sledi v par dnevih. London, 14. julija. Vojni poročevalec tukajšnjega lista "Chronicle" br-zojavlja iz Yinkova, via Peking: "Dne 12. t. m. vršila se je severno od Kai Chou velika bitka. Japonci so poraženi na vsej črti. .Njihove izgube so ogromne. Rusi so se približali New Chwangu za šest milj." Ta Che Kiao, Mandžnr, 14. julija. O zadnjem boju pri Kai Chou, ob kte-rej priliki so Rusi Japoncem prepustili mesto, se poroča, da se Japonci niso več bojevali tako izborno, kakor dosedaj. Oni so napredovali v ndpr-tej formaciji z krikom: "banzai" in so tako prišli naravnost pred puške in topove čet generala Kondratoviča. V frontu so bili usmrteni vsi japonski vojaki do zadnjega moža. Mrtvi in ranjeni Japonci so ležali kar na kupih, tako, da so morali člani dražbe rude-čega križa in kuliji mrtvece in ranjence odnašati vso noč v bolnico. Med bojem so Rusi vjeli necega v kitajsko nošo oblečenega Japonca, kateri je bil na griču ob ruskem desnem krilu, kjer je heliografiral ruska gibanja. Med japonskim vojaštvom razsaja kolera in srriža. Ruske izgube so bile v primeru z japonskimi neznatne. Ta Che Kiao, 14. julija. Japonci so napadli tukajšnje mesto toda Rusi so jih prepodili. Petrograd, 14. julija. Tukaj vlada še vedno skrajna vzrnjanost vsled uradnega potrdila, da so Japonci izgubili pred Port Arthurjem 30,000 mož. Člani tukajšnjega generalnega šta ba izjavljajo, da bi podkralj Alekse-jev tako važnih vesti gotovo uradoma ne javljal, ako bi ne bile resnične. Da se je napad izvršil je brezdvom no, kajti i japonski admiral Togo poroča, da je v one j noči njegovo bro-dovje napadlo portartimrsko luko, kjer je bilo poraženo. Togo v svojem poročilu napada na kopnem ne omenja, toda to tudi ni njegova naloga. Izguba 30,000 mož pri napadu na trdnjave je povsem mogoča, ako pomislimo, da je zemlja krog trdnjav polna min, ktere so eksplodirale pod japonskimi polki. Vojska japonskega generala Nodzu je sedaj v obupnem položaju, kajti general Stoessel bode svojo sijano zmago kar najbolje izkoriščal.. Tokio, 14. julija. Vladivostoške tor-pedolovke so se pojavile ob obrežju japonskega otoka Hokaido. Iz Colorada. Cripple Creek, Col., 13. julija. Vojaške oblasti še vedno nadaljujejo z izgonom linijskih premogarjev preko državnih mej. Jednajst italijanskih in avstrijskih premogarjev, kteri so prišli v Vietor so takoj aretirali in z prvim vlakom odvedli iz dežele. Zjedinjenje obeh steklarskih unij. Cleveland, Ohio, 13. julija. United Window Glass Workers of America in Window Glass Workers Ass., sta tukaj zborovali ter sklenili, da se bode-ta zjedinili. Tem potom bodo tudi uravnali plačilno lestvico. Prvo tozadevno poročilo dospelo je v Petrograd v obliki časniškega poročila iz Mukdena (objavljeno včeraj v "Glasu Naroda"). Ljudje poročilu niso hoteli verovati, toda, ko je dospelo uradno ]>oročiIo podkralja Ale-ksejeva, ktero je na to razglasil generalni štab, je vesela vest nepopisno vpljivala na ljudstvo. Par minut potem, ko je generalni štab razglasil novost, bile so ulice polne prodajalcev časnikov, za ktere so se ljudje kar trgali. Uradno tozadevno poročilo se glasi: "Po japonskem zatx'dilu, ktero je dobil štab admirala Aleksejeva, napadli so Japonci ruske pozicije pred Port Arthurjem v noči med 10. fn 11. julijem. Japonci so z ogromnimi izgubami bežali. Njihove izgube ni mogoče natančno ceniti, toda izgubili so 30 tisoč mož." Iz Mukdena se danes ponovno brzo-javlja o groznem japonskem porazu pred Port Arthurjem, Brzojavka ponavlja, da so Japonci izgubili 30,000 mož in se glasi: "Iz najverodostojnejših virov sc javlja, da je japonska tretja vojska v noči dne 10. t. m. napadla Port Arthur in bila grozno por..žena. Večino Japoncev so usmrtile ruske mine. Skupna škoda znaša 30.000 mož. Popolno tozadevno poročilo bode poslal general Stoessel (poveljnik portarthui-ske posadke.) Petrograd, 13. julija. Ruski generalni štab naznanja uradoma: "Iz japonskih in ruskih virov je podkralj Aleksijev uradoma izvedel dti so Japonci dne 10. julija po noči izvršili splošni napad na ruske pozicije krog Port Artliurja, Rusi so na pad sijajno odbili in japonske izgube so nepopisne — gorostasne. Japonskih izgub ni mogoče niti površno opisati toda znano je, da so izgubili ogromno število 30,000 mož." Petrograd, 13. julija. V tukajšnjem mestu vlada nepopisna razburjenost vsled uradnih poročil, vsled kterih so bili Japonci pred Port Arthurom mi nolo nedeljo grozno poraženi. Japonci imajo 30,000 mrtvih in ranjenih. Mukden, 13. julija. Iz Port Arthura se poroča, da je general Fock dne 5 julija pred Port Arthurjem napadel desno krilo japonske vojske in Japonce prepodil. Ruska konjiča je na predovala in zasedla prelaz Nan Ga V Port Arthurju so sedaj prepričani da Japonci ne bodo mesta zasedli. Petrograd, 13. julija. Admiraliteta je uverjena, da vrši kontreadmiral Vi-cojev z svojim brodovjem pri obrambi mesta Port Arthur izvrstno nalogo. Brodovje namreč prepreči, da bi Japonci zgradili trdnjave blizo iztočnjih ruskih trdnjav, kajti ono čestokrat oombardira Japonce. Admiraliteta tudi izjavlja, da je po-ločaj za Iiusijo na morju vedno ugod-neji, kajti vse kaže na to, da je japonsko brodovje izmučeno. Admiral Togo je postal zelo previden in se ne upa pričeti z novimi napadi. Petrograd, 13. julija. Uradoma se I>rzojavlja iz Ta Che Kiao, da so imeli Japonci pri prehodu reke pri Kai Chou, velikanske izgube. Liao Yang, 13. julija. Ruske patrulje so našle več japonskih oddelkov v dolini krog reke Tailse. Japonci so v raznih krajiv v zvezi z kitajskimi ropai-ji. Žrtve 4. julija. Chicago, 111., 14. julija. Tukaj je umrlo 5 ranjencev, kteri so zadobili pri splošnem streljanju dne 4. julija nevarne rane. Tudi v raznih druzih mestih je več ranjencev umrlo. Naše brodovje v Trstu. Trst, 14. julija. Podadmirala Parker in Jewell, poveljnika ameriškega 1' evropskega'' brodovja obiskala sta včeraj istrskega namestnika Goessa in tržaškega župana, ktera sta potom vrnila pozdrav na obeh ameriških admiralskih ladijah. Kakor običajno, se je pri tem streljr lo v pozdrav. Rojakom v Chicago, HL, in okolici priporočamo našega zastopnika Mr. Mohor Mladič-a, 617 Centre Ave., Chicago, HI., kteri je poobfcičen pobirati naročnino za "Glas Naroda". Upravništvo. Dinamitni napad v Macedoniji. Solun, 13. julija. Pri Dede-Agaču pripetila se je nesreča na železnici. Ko je vozil vlak iz Soluna v Carigrad, pripetila se je pod njim razstrelba di-namita, ktero so po turškem zatrdilu priredili bolgarski vstaši. Gojitelii podgan in miši. Mazatlan, Mexico, 13. julija. Ko se je tukaj pričela kuga, razpisala je mestna uprava nagrado za vsako vjeto podgano ali miš, da bi tako ne-vtrne razširjevalce kuge zatrla. Me-|*to je plačevalo imenovano nagrado tudi potem, ko je kuga že prenehala. Sedaj je pa policija pronašla, da so meščani gojili podgane in miši, ktere so potem kar kupoma oddajali ter tako služili lepe novce. Radi tega je mesto danes nehalo z izplačevanjem nagrad. Mišjerejce bodo sedaj kazenskim potom zasledovali. Iz Avstrije, "POD AVSTRIJSKIM DVOJNIM ORLOM." TAKO JE IME BROŠURI O 4' ČASTNIŠKIH'' TAJNOSTIH. Intimno življenje avstrijskih častnikov v raznih galiških posadkah. Neverjetna dejstva. POŽAR V BODONYU. Dunaj, 14. julija. V Braunschweigu v Nemčiji je izšla brošura imenom "Pod habsburškim dvojnim orlom", v kterej opisuje bivši avstrijski nad-poročnik Josip Pumek, od gališkega polka pešcev št. 40, uprav škandalozne razmere, ki vladajo v vojski. Dumek je služil v Jaroslavu in Rzeszovu. Med tumošnjimi častniki so bili zločini na dnevnem redu. Ko je bil pisatelj v Lembici, je neki nadpm-očnik izvišil zločin, radi kterega bi moral biti več let zaprt, kajti on je vlomil v blagaj-liico in jo je oropal. Neki stotnik je moralično tako pso padel, da ga je morala preživljati neka omožena ženska. Neki nadporoč-nik je kriminelno občeval z malimi deklicami, toda vojaško sodišče ga jo poslalo le za par tednov v zapor. Neki poročnik je javno živel v ljubavnem razmerju s soprogami podčastnikov svojega polka. V garniziji Rzeszov je živel major pijanec, kterega so nazivljali 'Lupa' Ta lopov je dovajal v vojašnico najna-vadneje vlačuge, ktere je končno pretepal. Mesto kazni je častni 'Lupa' celo — avanziral. Pisatelj pripoveduje nadalje, kako so častniki pokrali blagajne in skladišča ter ogoljufali natakarje in gostilničarje, dočim so razne vojake mučili do smrti. V Jaroslavu je mnogo častnikov, ki so v službi Rusije. Budimpešta, 14 julija. V vasi Bo-dony, komitat Heves zgorelo je 300 hiš, tako, da je nad 1000 ljudi brez do-movja. -o—- Kraljica Margareta pride v St. Louis. Rim, 13. (julyja. Kraljica-vdova Margareta namerava potovati v jeleni v St. Louis, da si ogleda tamoš-njo svetovno razstavo. Kraljica po tuje pod imenom Stupigni. Zanamive številke o ljudskem štetju. Washington, D. C., 13. julija. Urad ljudskega štetja naznanja v svojem posebnem poročilu, da je živelo 1. 1900 v Zjed. državah (izimši kolonij) 29,-(»73 233 osob, ktere so živele od dela svojih rok. Število tvori dve petini vsega prebivalstva. Od teli delavcev jih je 22,489,415 možkega spola in 1,-750,178 otrok ter 4,S33,630 ženskega spola. 5,851,397 delavcev, ali petina, jih je rojenih v inozemstvu. Najbolj se je pomnožilo število tovarniških delavcev. Število onih, ki imajo delo, se je za tri odstotke pomnožilo. Roosevelt in delavci. Oyster Bay, L. I., 13. julija. Odbor v Pittstonu, Pa., zborujoče premogar-ske konvencije, prišel je včeraj v tukajšnji urad predsednika Roosevelta kjer je deputacijo sprejel tajnik Loeb. Deputaeija je izjavila, da zastopa 225,000 premogarjev in zahtevala, da 'loose vel t posreduje v prid izboljšanja neznosnih razmer v Coloradu. Tajnik Loeb ni priredil sestanka de-putacije z Rooseveltom pač pa je obljubil, da bode predložil resolucijo premogarjev predsedniku. Deputaeija se je nato vrnila v Pittston, ne da bi kaj opravila. POZOR ROJAKI! Sedaj je lepa priložnost cene in dobro potovati z najbrzimi parniki v staro domovino. Cena finim poštnim pamikom preko vode je $17.00. Cena brzoparnikom severonemškega Lloyda: KAISER WILHELM II., KRONPRINZ WILHELM in KAISER WILHELM DER GROSSE, je preko vode samo $25.00. Cena splošnim francoskim parni-kom je preko vode izvzemši LA SAVOIE in LA LORRAINE, na kterih stane vožnja $20.CX). Opozarjamo torej rojake, kteri žele potovati v staro domovino, da kmalu naznanijo imena in dopošljejo "aro" za parnik, da jim zagotovimo prostor na parniku, da ne zaostanejo, kakor se sleherni dan prigodi rojakom, kteri ne poslušajo naših poukov. Cene parnikom preminjajo se jako pogosto, toraj bodite oprezni pri kupovanju voznjih listov. Vožnji listki so dobiti pri Frank Sakser, 109 Greenwich Street, New York, 1778 St. Clair Street, Cleveland, O. CENE SO VELJAVNE DO PREKLICA. Vsem onim rojakom, ko ji so vprašali pri nas glede vožne po Cunard progi med New Yorkom, Reko in Trstom, naznanjamo, da odpljuje 21. julija ob 3. uri popoldan iz New Yorka v Reko ali Trst parnik SLAVONIA ter stane $25.00 do Trsta ali Reke, do Ljubljane pa $25.50. Dvesto mrtvih. Večin? evropskih dežel ne prideluje dovelj lesa za svoje domaČe potrebe. Tako kupuje Anglija na leto" za 4S0 milijonov kron lesa. Belgija za 96 milijonov, Nemčija za, 336, Švica za 14.4, Španska in Italija za 28.8, Francozka za 96' milijonov kron. Edine države v Evropi, ki izvažajo več lesa nego ga uvažajo, so: Avstrija, Švedska, Nor-vežka in Rusija, ktere imajo povprečno več gozdov nego Kanada in sevex-ne Zjedinjene države. GROZEN VIHAR V PREDMESTJIH MANILE NA FILIPINIH. VSLED DEŽEVJA JE NA- -1 STALA POVODENJ. Mesto San Juan del Monte pop razdejano. — Škoda seza $2,000,00 NIŽA VE SO PREP Manila, 14. juliji Manile razsajal je z dežjem in je prt del Monte popolnon sto osob je vtonilo. Vse nižine so preplavljen? .Američanov in inozemcev so Ijene. Promet med hišami je mo edino le z čolni, dočim v bolj oddalj rie kraje sploh ni mogoče priti. Deže valo je 27 ur neprenehoma. Škoda znaša $2,000,000. Angležki tihotapci. Odkar je dospel angležki parnik "Shimosa*' iz iztočne Indije v new-vorško luko, so ga carinski uradniki večkrat preiskali, kajti zvedeii so, da je na parniku najmanje deset zabojev dragocenih, carini podvrženih stvari. Pri vsakej vizitaciji so našli uradniki v skrivnih kotih na parniku zaboje polne blaga, ktero ni bilo vknjiženo v parnikovih listinah, in o kterem tudi kapitan Champlin ni hotel ničesar vedeti. Včeraj so z preiskavami prenehali in odvedli poln voz vtihotapljenega blaga v carinarski urad. V zabojih je vse polno kašmira, shawl je v, dragocenih kitajskih in japonskih svilenih oblek, smodk itd. Častniki so izjavili, da o vsem tem niso vedeli. Ko so pa blago včeraj prinesli na krov so oni isti častniki povedali, da je blago nji hova last. Kedo je tihotapstvo naznanil, ni znano. " --- - i "GLAS NARODA" List slovenskih delavcev r Ameriki. Urednik; Editor: ZMAGOSLAV VALJAVEC-Lastnik: Publisher. FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City. Na leto velja list za Ameriko " pol leta . . . . ...... Za Evropo, za vse leto • . • • " « " pol ' M <« « ^et $3.00 1.50 4.50 1 leta.......2.50 trt leta ...... 1.75 V Evropo poSiljamo list skupno dve Številki. "GLAS NARODA" izhaja vsaki dan iz-"vzemSi nedelj in praznikov. «OLA8 NARODA" ("Voice of the People") Issued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement. Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, aa se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisom in pošiljatvam naredite naslov: "Olas Naroda" 109 Greenwich Street, New York City. T*leforts 3798 Cortland. Varnost na železnicah. Kakor je razvidno iz letnega poročila meddržavne trgovinske komisije, doseglo je število v minolem letu na naših železnicah usmrtenih osob — 9840, d očim je bilo 76,553 osob ranjenih. Od potnikov je bilo 355 usmrtenih in 8231 ranjenih. Bilo je toraj 10 osob več usmrtenih, nego leta popre je. Dasi ravno nam to število še nikakor ne dokazuje napredovanja varnosti na železnicah kajti promet postaja vsako leto večji — tudi o nazadovanju ne moremo go voriti. Skoraj vsaki dan kedo iznajde kako novo sredstvo, kterega namen je nevarnosti potovanja pomanjšati. Tako je mogoče poboljšati sit,-nalni sistem, zgraditi nove močnejše vozove, bolje zavore itd. Ako bi naše železnice času jednako napredovale, potem bi moralo število nesreč nazadovati. Avtomatičen signalni sistem bibrez-dvomno preprečil nesrečo, ktera se je pripetila nedavno blizo St. Louisu, Mo., kakor tudi ono, ktera je zahtevala t« dni toliko žrtev v državi New Jersey. Ako bi vozovi ne bili stari iu trohli, bilo bi najbrže le par ljudi ranjenih, ne pa toliko usmrtenih. Toda novi vozovi in novi signali veljajo mnogo denarja. Prva naloga železniških ravnateljev pa je plačevati dividende. Radi tega hranijo. Toda, ako bi plačevali te dividende na resnično vplačan kapital, potem bi nihče ne ugovarjal. Naše železnice pa hranijo na račun potnikov in svojih lastnih uslužbencev, samo radi tega, da plačujejo na navidezen kapital velike obresti. Žrtve take manipulacije so pa edino le potniki in uslužbenci. Ivo je senator Petigrew pri demokratičnem nacijonalnem konventu zahteval, naj se železnice podražvijo, od-in je David B. Hill: "To je Kihteva!" In s tem je bila smo, se li stranjajo tudi in drugi preostali onih icah usmrtenih potni-^nsevativnega demokra-Hilla? Ljubljani, dne 29. junija. Silno je za današnje splošne raz-da je spet oživelo hrepenenje lekem sredstvu, ktero naj bi zdru-v."0o kulturne narode vesoljnega zeta. Mogočne narodne skupine, v ;terih so zastopani Rusi, Angleži, Nemci, Francozi v prvi vrsti, a ne-Icteri drugi narodi v drugi vrsti, širijo ne in prodirajo čez svoje meje, bore se za veljavo gospodarsko in kulturno. Mogočni narodi tekmujejo v svetovnem prometu za prvenstvo in za eim večjo veljavo svoje avtoritete, narodno*-) i in jezika. To tekmovanje ima posled;*e v tekmovanju in kulturi, idemije prvih narodov nimajo mes izključno narodnega znača-Anarležke akademije priobčujejo zbornikih razprave v franco-£fm in nemškem jeziku. Akademija Amsterdamu priobčaje angležkerazprave in tudi slavjanske akademije ti, kakor n. pr. v Pragi, Kra-in v Zagrebu ne prezirajo drugih V učenem svetu se torej pre-meje jezika. Izvršuje se akademij, kar poda se učeni svet približuje v ih, da ni znanosti namen se poslužuje vsakega ika. francoski jezik vla-iteki jezik •r in da si je ta jezik priboril veljavo po vsem svetu. Toda z isto zavednostjo nastopajo danes drugi jeziki, zlasti ruski in angležki, kar je uzrok, da oblast francoskega jezika pojema. To posebno Čutijo sami Francozje. Izmed svetovnih jezikov ne bode si nijeden priboril absolutne nadvlade. A godilo se bode tekmovanje in kateri narod bode imel v tem sijajnejšo bodočnost, ni težko uganiti. Francozi bi radi to nekako drugače uravnali. V področju njih prvega znanstvenega zavoda "Academie des Siences" porodilo se je posebno društvo, kteremu je namen, ustvariti za se narode občni svetovni jezik, to je nov jezik, kterega naj bi se posluževali vsi narodi v medsebojnem občevanju. Prvi francoski učenjaki so pristopili temu društvu, kterim se je pri družilo nekoliko Angležev in Nemcev, a izmed Rusov le trojica. Značilno je to, da to potrebo čutijo najbolj Francozi, kajti drugi narodi se jako malo zanimajo za novi umetni jezik. Prido bili so drugod nekaj privržencev, a to vsled tega, ker imajo posamični francoski učenjaki zveze v Angliji, Nemčiji in Rusiji. Od ruskih učenjakov je jeden s francoskim imenom. Da novi občni jezik ne bode imel vspeha m da kot umetni jezik ne more imeti vspeha, to je danes vsakomur jasno. Nam Slavjanom ga nikakor ni potreba. V prvi vrsti med narodi nastopajo danes Rusi. Šestino vesoljnega sveta zavzema danes sveta Rusija, osvojila gp bode še več, a r.a ter^ ogromnem prostoru bode vladal ruski jezik. Izven Rusije je še mnogo milijonov Slavjanov, kteri ne bodo nikdar hrepeneli po kakem umetnem jeziku, nego se bodo približevali Rusom, to je posluževali se bodo v svetovnem tekmovanju ruskega jezika. Že dandanes se širi med nami znaje ruskega jezika, a Širilo se bode še močneje, četudi nas naši sovražniki Nemei, kteri nad nami vladajo, v tem hrepenenju na vse kri-plje ovirajo. Počasi prodira misel v širše kroge, da se je Slavjanom treba vslanjati le na Slavjane. Toliko nas je, da še drugih zaveznikov ne potrebujemo. Ko bi to spoznanje prešinilo vse slavjanske narode, potem bi mi bili močni, nepremagljivi. Vsi južnoslavjanski narodi, -kte-rih je vseh skupaj šestnajst milijonov, morali bi biti prepričani, da nam morajo biti vzajemne kulture in politične težnje. Zveze med nami pa so še danes tako rahle, da ne morejo biti rahlejše. Važno je danes-, da med seboj občujemo in da se osobno seznanjamo. Prvi korak so storili Srbi. Ali ni to čudo? S Hrvati se shajajo Slovenci, zdaj v Zagrebu, zdaj v Ljubljani, ali s Srbi še Slovenci nico prišli v dotiko. Te dni sta bila v Ljubljani dva mlada srbska dijaka iz Belegagrada. V srbski prestolnici bode letos umetniška razstava; prirejajo jo srbski dijaki in o tej priliki bode se vršil v Belem-pradu shod južnoslavjanskega dija-ptva. In na ta shod so povabili Srbi Slovence. Prvikrat je to, da je srbska mladina iz kraljevine prišla s tako misijo k Slovencem. Slovenci pojdejo v Beligrad na shod in to bode prvi južnoslavjanski shod, na kterem bodo res zbrani vsi južni Slavjani: Srbi, Hrvati, Bolgari in Slovenci. Slovenci so srbska dijaka sprejeli prijazno in bratski. Priredili so jim na čast banket v Narodnem domu in dogovorili so se ž njimi o programu. Umetniško društvo "Vesna" in aka-demiško društvo "Slovenija" na Dunaju prevzameta priprave. "Vesna" bode skrbela, da se udeleže razstave slovenski umetniki, a "Sloveniji" bo naloga, da seznani Srbe s slovenskimi kulturnimi in političnimi težnjami. "Slovenija" bode priredila predavanja, na kterih se bode razpravljalo: 1) o pomenu Slovencev za Jugoslav ja-ne, 2) o kulturno-političnem in gospodarskem položaju Slovencev in 3) o izobraževalnem delu dijakov v Slovencih. To so predmeti, kteri zanimajo vsakega Slavjana, a tudi pozabit i se ne bode smelo, da bode vse naše delovanje brezuspešno, ako ne bode v vezi, ktera nas mora spajati in približevati, a ta močna vez je slavjanska nzajemnost. Shod jugoslavjanskega dijaštva v Belemgradu bode meseca septembra. Srbska mladina praznuje namreč letos stoletnico ustanka in početka osvo-bojevanja od Turkov, a to slavnost hoče poveličati s tem, da se med seboj spozna in združi vsa južnoslavjanska mladina za skupne kulturne težnje. (Konec prihodnjič.) o v. RICMANJSKO VPRAŠANJE. Jedno izmed prav važnih slovenskih vprašanj je brez dvoma ricmanj-ko. Naravnost občudovanja so vredni priprosti Ricmanjci, ki se borijo tako samozavestno, tako prepričano, tako navdušeno in tako dosledno za svobodo vesti, za svobodo veroizpovedanja in pa proti izkoriščanju in izmozgava-nj\i od strani katoliških župnikov, oprtih na moč politiške oblasti. Malo prijateljev iraajo Ricmanjci, pa dosti nasprotnikov. Gotovo je, da vsak. p«, šten Slovenec sočustvuje ž njimi, gotovo je pa tudi, da jih blatijc naši klerikalni listi, ter da stojijo na takem stališču, kakor tržaški škof Nagi pa vlada, ki hočeta pokoriti Ricmanjee ter jih pahniti nazaj v sužnost dolinske duhovščine. Včasih smo čuli še precej lepe glasove o Riemanjih iz Trsta, ali le-ti so utihnili, in če bi Slovenci ne imeli naprednega časopisja z dnevnikom, bi se najbrže sploh nič več ne čulo o Riemanjih. Žalostno je to, ali tako je. V "Slov. Narodu" je izšla vrsta člankov, v kterem se opisuje z nova riemanjsko cerkveno vprašanje, kjer pa je povedano tudi še marsikaj, kar poprej ni bilo znano. Ker so ti članki velezanimivi, in ker smo bili opozorjeni na nje tudi naravnost iz Riemanj, podajemo tuiznjih nekoliko posnetka. V Riemanjih že 18 mesecev ni bil krščen noben otrok, ni bil nihče cerkveno pokopan, in nobene cerkvene poroke ni bilo. Riemanjsko cerkveno vprašanje je še vedno nerešeno. Sicer imamo zakone, ki določajo vsakemu versko svobodo — ali kaj takega ni za slovenskega kmeta! Slovenski kmet mora molčati pa plačevati in ostati v veri, kakor hoče škof pa vlada. Ce bi živel Jožef II.., potem bi že bilo prav, ali Jožefov II. je malo v zgodovini. Pod njim je bila vstanovljena za Ric-manje samostalna duh ovni ja, in če bi šlo po pravici, bi morali imeti v Riemanjih že davno svojo župnijo; tako pa imajo vedno le še kapi an i jo ter spadajo pod dolinsko župnijo. Seveda to nese, in stotakov, takorekoč darovanih, niso bili pri volji pustiti dolin ski župniki. Dolinska duhovnika sta p-ejemala iz Riemanj po 450—500 gld to pa je opravil dolinski župnik eno mašo na leto, kaplan pa kakih sedem. ali pa še toliko ne. Drugih opra vil nista imela v Riemanjih. Če niso imeli v Riemanjih kaplana, je opravljal ta posel kaplan iz Boršta, kterega je bilo treba seveda odškodovati. Če so pa hoteli imeti ob nedeljah in praz nikih mašo, potem so morali v Trst po kakega duhovnika, ki seveda tudi ni prišel zastonj. Tako so plačevali ča sih štiri duhovne imeli pa niso nobe nega. Če so ga imeli, so morali pri spuvati k nje«ovi plači, poleg tega pa plačevati duhovščino v Dolini. — Cerkveno premoženje riemanjsko so upravljali žunniki iz Doline, in sicer tako, da je tega premoženja na pa pirju 40,000 K, v resnici pa ga ni niti 20,000 K. Vrhu vsega drugega so bili ti duhovniki neljubeznivi z Ricmanjei prijazno lice so imeli zanje le ob času trgatve! — Če je kdo potreboval izpi sek iz cerkvenih knjig, je moral po ta izpisek najprej k domačemu kaplanu, potem pa v Dolino, jedno uro dale' kjer je župnik prepisal izpisek, dal nanj kolek, za kar je bilo treba šteti 50 krajcarjev takse. Koliko časa se je izgubilo tako! Opetovano in opeto-vano so prosili Ricmanjci, naj se odpravijo taki neznosni odnošaji, prosili so in prosili ali vse je bilo zaman. Ko je umrl leta 1899 župnik \ Dolini, Iv. Vari, so se obrnili takoj zopet do tržaškega ordinarijata in do namestništva za pomoč, ta bi se Ricmanje končno otreslo Doline ter dobilo svojo župnijo. Kapi an i je Boršt, Boljunec, Klanec in Podgorje so se jim pridružile. Ranjkemu škofu Šterku so vse razložili ustmeno. Na to so pripoznili na ordinarijatu pa tudi na namestnistvu, da Ricmanjci po krivici plačujejo dolinsko duhovščino. Obljubljali so marsikaj, razpisali župnijo v Dolini z dodatkom, da jo lahko vsaki čas razdelijo, kajti poiskali so župnika, o katerem so sodili, da užene Ricmanjce v stari tir. Inštalirali so novega župnika Zupana na vse stare "pravice' dolinske župnije. Potem šele so sklicali v Dolino neko komisijo glede ustanovljenja novih župnij v Ricma-r.jih in ze navedenih treh sosednih krajih. Povabili so srenjske glavarje in druge veljavne može. Okolu 100 jih je bilo. To je bilo imenitno zborovanje! t (Konec prihodnjič.) KVXK. Za 1H kras avstr. veljav« treba je dati |2t.55 ia k team ie 15 ceatev za pvšta&iaa, ker Mera biri fteaarna peii-Ijatev refistriraaa. KJF- JE PRAN CANKAR iz Dobrove i?ri Ljubljani? Dne 6. t. m. šel je skrivoma od mene, ne da bi bil plačal svoj dolg na boardu v znesku $44. Star je 23 let, majhne postave in kozavega obraza. Rojaki naj se ga varujejo in ako kedo zve za njegov naslov, naj ga javi "Glasu Naroda", ali pa meni: ANTON MAJE R, 39 (Kana Avenue, Cleveland, Ohio. 13-14—7) Evropske in drage festi. Belgrad, 14. julija. Med socijalisti in častniki prišlo je na trgu v Kragu-jevu do pretepa. Socijalisti so bili azžaljeni vsled zadržanja častnikov napram civilistom. Častniki so na to potegnili meče in ranili nad 200 soci-jalistov. Petrograd, 14. julija. V raznih krajih južne Rusije letošnja žetev slabo obeta. Taka poročila prihajajo iz Herzonske, Besarabske, Poltavske in Harkovske gubernije. Vlada je odredila vse potrebno, da izposl je kmetom potrebno žito za hrano in seme. Vzrok slabemu stanju setve je vreme. Paris, 14. julija. Pri tukajšnjem zapuščinskem sodišču imajo zopet opraviti z izrednim slučajem. Pred 14 leti je neznano kam izginol premožen Parižan, imenom Poulet in ostavil -^OOjOOO premoženja. Njegovi dediči so takali, da je potekel postavni čas, na kar so denar zahtevali. Na to je pa nekdo v Sintam-Glaiji, na otoku Java vložil testament, iz kterega je razvidno, da je Poulet ostavil vse svoje premoženje Američanu Geo. A. Churchu. Pouletov testament je datiran dne 25. januarja 1890. Testament je pravilea, toda dediči niso z njim zadovoljni. Umrl je ogrski kipar Saše. Dinamitno patrono so našli pred policijskim komisarijatom v Korminu. Nesreča v gimnaziji. V maloruski gimnaziji v Tarnopolu se je zrušil zid ter ubil dva dijaka. Baron Nopcsa, mnogoletni bivši dvorjanik pokojne cesarice Elizabete, je v soboto v Budimpešti umrl. Bivšega služabnika kralja Milana, nekega Jakoba Tinkla, so na Dunaju z&prli zaradi velike tatvine. Češka zmaga. Mesto Višov na Mo-ravskem , ki je bilo dosed a j v nemških rokah, so si pri zadnjih občinskih volitvah priborili Čeli i. Kranjsko slovensko katoliško jofij. tttYO svete Barbare PROŠNJA. Društvo sv. Flori j ana, odsek br. 152 N. H. Z., opozarja tem potom svoje člane, kteri so še na dolgu z pristojbinami, da to čim preje poravnajo. Odbor. KJE JE ANTON KCLNBRAND, sin moje sestre? Pred dvemi leti dospel je v Colorado. Kdor ve za njegov naslov, naj ga naznani: ALEX. PLUDER, Box 111, Conemaugh, Pa. KJE JE ANTON STtJCIN, doma iz Primorske. Njegov naslov naj se naznani: JOHN ZALAR, Box 293, Corona, L. I, N. Y. (13-15—7) KJE JE ALOJZU PUCELJ? Zanj bi rad zvedel, ker sva bila pred par meseci skupaj v La Salle, 111. ANTON PEZDIRC, 2207 Kansas Ave., East St. Louis, 111. (13-15—7) KJE JE IVAN KUTNAR, VULGO Zagorjev iz Pod griže pri Št. Vidu? Zanj bi rad zvedel: JOSIP NO-GRASEK, Bx 133, Cherokee, Kans. (9-16 7) v Forest City, Perma. Inborporirano dm$ 31. januarja 1902 v PemigylvanfyL ODBORNIKI: Pred?ednik: Josip ZjlLAr, P, O. Box 547, r orest City, Pa. Podpredsednik: Josip Žid an, P. O. Box 478, Forest City, P* I. tajnik: Ivan Telban, P. O. Box 607, Forest City, Ps. IL tajnik: Ivan Žigan, P. O. Box 575, Forest City, Pa. Blagajnik: Mabtin Murne, P. O. Box 537, Forest City, Pa* GOSPODARSKI IN RAČUNSKI ODBOR: Josip Bcjcineli star. P. O. Box 591, Forest City, Pa. Anton Oven, P. O. Box 537, Forest City, Pa. Ivan OsALTN, P. O. Box 492, Forest City, Pa. Josip Gobsnc, P. O. Box 669, Forest City, Pa POROTNI ODBOR: Josip Bttcinbli ml., P. O. Box 591, Forest City, H Kabol Zal AR- P. O. Box 28, Forest City, Pii. ivan Opeka, P O. Box 626, Forest City, Pa. Pbimož Mato-*, P. O. Box 652, forest City, Pa Dopisi naj se pošdjajo L tajnika: John Telban, P. O. Box 80^ ttWBBt City, Pa. DrnStveno glasilo je "Glas NarodaP. V pouk. Kdor rojakor namerava odpotovati v 11 a r • domovino, naj ae preje obrne na podpisanega, kteri mu vse potrebno naznani in svetuje in to glede potovanja po kepnem in morju. Pri meni bode pošteno postrežen in si prihranil -aarsikak dolar. Vsakemu potniku odpočijem brezplačno frumb v slovenskih ban ah t mojim naslovom, pošljem svojega človeka po njega na kolodvor, ako mi navede čas in železnico po kterej pride. Ako se ne ve potnik kam obrniti, naj na postaji gre na telefon in pokliče Številko 3795 Cortland is govori slovenski z nami ter se vse domeni. Vsak potnik naj si pripne moj poslani gumb, da ga naš človek lagije spojna. Ne pojdite drugam nego na številko 109 Greenwich St, ker mnogo je navih&ncev, ki vas drugam tirajo in odero. Pazite, da ste res pri meni in ne da3te norcev preje iz rok. dokler niste prepričani, kje da 3te. Sedaj, ko je čas potovanja, mrgoli lovcev na ljudi na postajah in potujoče od vlečejo v slabe in drage hotele ter jih dobro odero. Pazite na ta pouk. FRANK SAKSER. 109 Greenwich St.. New York. 1778 St Clair St.. Cleveland. O. POZOR ROJAKI! Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chičagiy 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni saloon pri „Triglavu"f 617 So. Center Ave., blizu 19. ulice, kjer točim pristne uležane ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, najbolja vina in dišeče cigare, to pri meni na razpolago. Nadalje j« vsakemu v zabavo na razpolago dobro urejeno kegliSče in igraln* miza (pool table). Ker si hočem pridobiti naklonjenost rojakov, gledal bodem v prve) vrsti za točno in solidno postrežbe Vsak potujoči Slovenec dobrodošel/ Končno priporočam ožjim rojakom da me blagovolijo večkrat počastil s svojim obiskom I Mohor Mladic, HI 7 So, Center At., blizo 19. nl». CHICAGO, ILLINOIS, i Lepo urejen« SLOVENSKA GOSTILNA v Ely, Minn,, v kteri redno todim lxvrgtno five, dno vi m« in whiskey, prodajam tudi domače in lmportirane smod-ke. Dalje naznanjam rojakom, da pošiljam denarje ▼ staro domovino in sem t sveai s g. Pr. Sakser-jem v New Torku: rojake tudi rad postrežem v družin zadevah glede vožnjih listkov, posebno ako kdo Eeli koga sem vzeti, ali potuje v staro domovino. Z veleštovanjem IYJJ? GOVŽE. "GLAS NARODA" prodaja po 1 *ent itcvUks: Anton Bobek. poalevodja *•» druiniee Frank Sakser. 177S St. Clair St., Cleveland. Ohio. John Suatariii. 1208 N. Goitre St.. Joliet, 11L Frank Gaferenja, Sit Fewer St.. Jehnstown. Pa- Frank A. Baudek, Milwaukee, Wia. zaslužene denarje je najbolje sigurno domu poslati in to ti preskrbi Fr. Sakser, 109 Greenwich Street« New York Težko Resnica je da je največja nesreča v A-merika za človeki — l>ole-zen. Ako je človek bolan nemore delati, in če ne dela nemore zaslužiti niti toliko, kolikor mu je potrebno za življenje, s čem pa more svojim, dragim, kateri so ostali v starem kraju pomagati ? Kadar je elovek l>olnn — more so zdraviti. Najhujše se mu pa godi, ko je bolan in svojo bolezen neiskušenem zdravniku toži, namesto da se takoj obrne na najbolšega zdravnika, kateri j amči z svojo učenostjo, da ga če gotova in popolnoma ozdraviti. Zato rojaki Slovenci kadar ste bolni ali potrebujete zdravniške pomoči — poslušajte nas, ker mi Vam o Vaše dobro priporočamo, da se obrnete na najbolšega zdravnika v Ameriki, in to je : Prof. Dr. E. C. COLLINS, iz vseučilišča v New Yorku, in to zato, ker je on jedini zdravnik kateri jamči za popolno ozdravljenje vseh bolesti brez da Vas osebno pregleda, ker njemo zadostuje, ako mo Vašo bolezen pismeno opišete. Citajte! Nekoliko najnovejših zahval skaterimi se naSi rojaki zah-valujejo da so popolnoma ozdraveli. Dragi gospod Profesor ! _ V začetki moje bolezni hut mras meje stresu, večkrat potem pa huda vročina in bolela me je glava, noge i roke, napetost v trebuhu iu nejsem mogu hodit. Imel sem 3 zdrav nike in nič mi neso mogli po-Revniatizem in magat. Potem se obrnem na Vas dr. * t hnW«i* bolezen želodca Collins in poslali ste mi 2 krat zdra- OOiezni ozdravlena. vila in zdaj sem popolnoma zdrav.»»»»JI >" Toraj se Vam srčno zahvalim zato ozai av ijtna. velko dobroto. Usem Slovenci mojim rojaki bom govoru da ste Vi nar bolši zdravnik u celi Ameriki in da ste zdravnik uperve vrste in Vam ostanem hvaležen dokler bom na svetu živel. Maik Strah, 69 Arimont St. Massillon, O. Walnut Lake, Ark. Maik Guštfn, Zdej jest Anton Stamfel Vam dam Maria Skušek, Box 37, vejdit da sem ozdravel in da se po- Box 67, Soudan, Minn, pol noma Cuvim zdrav. Ko sem za- Homestead, Pa. čel Vaša zdravila rabiti, takoj sem zdrnvel. Vsakem od mojeh rojakov in prijateljev Vas čem priporočati in vaxn ostanem hvaležen kakor svojem največjem dobrotniku. Anton Stamfel. Prol'. Collinsjamei za popolno ozdravljenje vseh bolesti: Kakor !>oles»ti na plučah, prsih, želodcu, čre-vah, jetrah, mehurju, ledvicah, srcu, grlu, nervoznost v glavi, kašelj, mrzlica, prehlajenje, revmatizem, prelivanje krvi, otekle noge ali telo, vodenico, bolečine v križu, zlato žilo (hemeroide), onemoglost pri spolskem občevanju, izpadanje las, tifus, lešaj, tečenje iz ušeš ali oči, gluhost, slepost, raka, hraste, garje in : me, šumenje v ušesih, ženske notranje bolesti, nepravilno prebavanje želodca kaV^ vse ostale notranje in zunanje bolesti. Prof. Oollins je jedini kateri popolnoma ozdravi sušico in sifilis kakor tudi vse Spolske bolezni pri možklh in ženskah. Ni bolnika, katerega nebi Prof. Oollins naj si dede od katere spolske bolezni zmiraj, ozdravil. Zato, ako bolujete na kateri bolezni smeraj, točno opišito isto v maternem jeriku in odrešujte na PROF. Dr. E. C. COLLINS, 140 W. 34th St., NEW YORK. Prof. Collins Vam če poslati zdravila, po katerih se gotoo popolnoma ozdravite in se bolezen gotovo nigdar več ne povrne. HH jEgoslovaDska Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. v EUY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: JOHN HABJAN, P. O Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik' JOITN KERSNIK, P. O. Box 138, Federal, Pa. L tajnik: JUIUJ L. BROZ1CH, Ely, Minn. II. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Sevent St., Calumet, Mich. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: JOSTP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. rVAN GERM. 3103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: MIIIAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB Z A BUKOV EC, 4824 Blackberry Allev, Pittsburg, Pa. JOSTP SKALA, P. O. Box 105C, ElV, Minn. .. HI J .-- Dopisi na^se blagovolijo pošiljati na L tajnika: Ceo. L. Brozich, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drupem. Denarne pošiljat ve naj se pošiljajo blagajniku: Ivan Govže, P. O. Box 105, Ely, Minn., in po svojem zastopniku. Društveno glasilo je: ''GLAS NARODA". Vabilo na naročbo. Ker ▼ kratkem poteče prva polovica leta, prosimo vse one gg. naročnike, kterim s tem časom poteče naročnina, da jo blagovolijo kmalo doposlati. — Vsakdanja izdaja nam napravlja »bilo stroškov in zato menimo, da ne delamo nikomur preglavice, ako prosimo ca točno plačevanje naročnine. "Glas Naroda" velja kot dnevnik: za vso leto...................$3.00 za pol leta...................$1.50 za četrt leta.................$0.75 "Glas Naroda" donaša vedno najhitreje dnevne novosti, kakor i one iz stare domovine; tam Brno si naprosili (tali: ga. dopisnika, kar tudi prouzro-Ča večje stroške. "Glas Naroda" je dobiti po 1 ct. številka in kdo rojakov ga želi razprodaj ati, naj se oglasi, da mu ga odpošiljamo. Upravništvo "Glasa Naroda". Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. V Ameriko se je dne 20. junija skozi Reko odpeljalo 16 Slovencev, ki so se peljali tja skozi Ljubljano. Orožniška postaja v Novem mestu ?e je radi mnogih tatvin, ki so se zad-rji čas izvršile, pomnožila za dva moža. Tatvine pa so bile sledeče: 25. junija je bilo pri lepem dnevu od 10. do 12. ure v Žabji vasi posestniku Smola iz Grabna vlomljeno v opekarno. Delavci so bili na prostem, tat pa se je prikradel v barako in odnesel ve? stvari in denarja. Pozabil, bolje rečeno, videl ni dveh srebrnih žepnih ur, vrednih 42 K. Ko bi bil tat postel jnak prebrskal, našel bi še v slami 1050 K. Sum je letel na cigana Simona Brajdi-ča, ki je v istem času zapustil Novo mesto ter šel proti Ratežu. V Dolenji vasi prepeljala ga je čez Krko v Št. Peter Marija Vidic. Podal se je potem k ciganom v žabniški fjozd. Brajrliča .je žandarmerija prijela, našla pa ni ničesar pri njem. Vsled pomanjkanja dokazov so ga izpustili iz preiskovalnega zapora. — V noči 23. junija je bilo vlomljeno na Trati pri Žabji vasi v zaprt o shrambo tesarskeca orodja Antona Vogrina in vzeto skoro vse najboljše orodje. — V noči 25. junija so tatovi poskusili svojo srečo v Kan-diji. Vlomili so skozi okno, vzeli denarja 2 K, ker pa so bili hudo lačni, vo vzeli kruha v vrednosti 70 kron. Opekli so se pa, ko so mislili, da se bodo z rumom in slivovko «rla močili. Dasi si /andartnerija na vso moč trudi dobiti ptičke v pest, čutijo se ti še vedno v varnem zavetju. Poskusili so tudi svojo srečo pri Vindišarju v Kan-«1iji. Tam bi si bili radi brezplačno kupili nekaj mesa, a ni šlo. Izpred okrožnega sodišča v Novem mestu. Giovanni Plazzetto, brusač (?) je bil radi nenravnepra dejanja na 8-letni šolariei M. S. iz Krškega obsojen na 3 mesece težke ječe. — Šest ur j-repozno je prišel k naboru Karol Tnrk iz Malega loga v Ribnico. Šel je v Ameriko in dobil nekak dopust pri konzulatu v Ameriki z«", prvi nabor. Izgovarja se, da sploh ni vedel dneva, nabora v Ribnici, prišel je v soboto popoludne, a bilo je prepozno, ker je naborna komisija svoje delo že ob 12. uri dokončala. Ker se pa njegov prvi ilopust iz listin natančno posneti ni dal, preložila se je obravnaca za toliko časa, da pride pojasnilo od ame-nškepa konzula. Utonil. Na Karolinški zemlji vLjub-Ijani se je i-ralo več otrok. Šestletni lejenček Janeza in Marije Žitnik, Fr. Jeršin, je padel v vodo napolnjen jarek in vtonil. Iz Polhovega Gradca. .Nesreče. — Utopila se je 41etna hčerka posestnika Set nikar j a, ko se je igrala pri domačem koritu. — Dne 29. junija je nastal na dosedaj še neznani način ogenj na Gori pri Sv. Lovrencu. Pogorela sta hiša in hlev cerkvenika, zgorel mu je tudi osel, prešiči, žito in obleka. Ker ni bil zavarovan, upamo, da mu bodo domačini radovoljnim sreem pomagali. Na Bledn je bilo od L maja do 15. junija t. 1. 107 tujih strank z 203 oso-bami. Posebno mnogo je bilo Čehov. — Na Bled pride za dalj časa šef generalnega štaba fcm. baron Beck. Birokraški šimelj. V Gor. Slivnici, občina Grosuplje, je že v četrtek dne 23. junija popoludne utonil poldrugo leto star otrok A. Seme v apneni jami, ki je bila z deskami pokrita. Vsak zločin je izkjučen. Tudi starišem se ne more očitati nepazljivost sedaj, ko je toliko dela na polju. Mrliški ogleda je vendar iz previdnosti naznanil dogodek županstvu to pa takoj dru«i dan, 24. junija, okrajnemu glavarstvu za ljubljansko okolico. Stvar so preiskali tudi orožniki. Prošnja, naj se z oziram na vročino hitro odloči, ali se sme otrok pokopati ali ne, do 28. junija še ni bila rešena. — Čudno! Na jednej strani iz zdravstvenih ozirov ukazujejo, da kmet še na tla ne sme pljuvati, na dmgej strani pa pustijo mrliča ležati pet dni. Štajerske novice. Slovenska zmaga. Na Črešnjevcu pri Slovenskej Bistrici je zmagala v vseh treh razredih pri občinskih volitvah dne 17. junija katoliško-narod-na stranka, propadla pa je "Stajer-feva" nemškutarska stranka s svojim voditeljem, znanim Kresnikom. Veselje je nepopisno. Kresnika je dobra polovica njegovih somišljenikov popustila; da ni imel svojih volilcev in privržencev iz Vrhloga, propadel bi bil še kot odbornik s svojimi 20 glasovi. — V novem odboru bode naših odbornikov 10 proti 2 nemškutarjema. to je res velikanski uspeh. Nemškuta-riji na Črešnjevcu je odklenkalo. Vsled opeklin umrl je v celjski bolnici posestnik Platovšek iz Hrenove. Umrla je v Marenbergu bivša go-stilnicarica gospa Marija Lukas. Napaden policaj. Kakor poročajo nemški listi, so dne 28. junija zvečer kmetski fantje zunaj mesta Celja napadli znano surovega celjskega policaja Zintauerja ter ga jeden fantov pošteno naklestil s planko. Da je policaj fante izzival, kaže že to, da so se ga lotili še le na okoliških tleh, tako daleč jih je polieaj zasledoval. Isti policaj se je že opetovano pokazal strastnega izzivača Slovencev pri raznih slavnostih, posebno pri vojaških naborih. Pred leti mu je pri podobnem spopadu neki fant zlomil nogo. 721etni birmanec. V Ljubnem na Gorenjem Štajerskem je bil v nedeljo dne 2G. junija med birmanci tudi 72-let ni rudar Boštjan Iglauer Istega je namreč leta 1832 našel nebi kmet kot par mesecev starega otroka v svojem svinjskem hlevu. V šoli mu je kaplan dal ime Iglauer, a krstil ga ni. Pozneje so ga vtaknili v vojake ter je bil • bitki pri Solferinu nevarno ranjen. Ko je bil 50 let star, je prejel "pre-potrebni zakrament sv. krstasedaj kot 72Ietni veteran pa se je še le seznanil s sv. Duhom. PRATIKO ZA LETOŠNJE LETO imamo še v zalogi po 10 centov poštnine proeto. V plačilo »prejemamo tudi noetne ■namka. MGlaw KOROŠKE NOVICE. Degradiran je radi političnega ro- vanja eelovški gimnazijalni profesor dr. Angerer do prostaka. Vendar enkrat! Ponesrečil je dne 17. junija 431etni drvar Andrej Slave, rodom Ljubljančan, pri Visoke j Bistrici. Vsled sape prezgodaj padlo drevo mu je zlomilo r«*ko. Prepeljali so ga v bolnico. Centralni kolodvor v Cclovcn. Občinski svet celovški se je dne 27. jun. bavil s to zadevo ter je zahteval, da se s zgradbo centralnega kolodvora v Celovcu prične še tekoče poletje in da se pri oddaji del ozira na domačo industrijo. PRIMORSKE NOVICE. Samomor. 241etna Cecilija Vidmar iz Rifenberga je služila v Trstu pri neki rodovini v ulici Crociera št. 10. Gospodinji je bil izginil bankovec za 500 frankov. Gospodinja je dolžila svojo deklo, da ji je bankovec ukradla. Ta dolžitev je Cecilijo Vidmar tako bolela, da so je zastrupila. Cerkvena tatvina. Iz cerkve pri sv. Ivanu pri Trstu so tatovi ukradli dva keliha, en srebrn, dragi kovinski mon-stranco in ciborije. Nazadovanje tržaške sladkorne trgovine. Dne 27. junija so priredile tržaške tvrdke, ktere se pečajo s trgovino sladkorja, shod, na kterem se je razpravljalo o nazadovanju tržaške sladkorne trgovine. Poročilo navaja, da je nazadovanje tržaške sladkorne trgovine povzročil napredek Reke, ki je dobila od ogrske vlade zopet nove ugodnosti, medtem ko na neko tozadevno vlogo tržaške trgovske zbornice avstrijska vlada še niti odgovorila ni. HRVATSKE NOVICE. Naredba zaradi zagrebškega vseučilišča. Ker se nemški dijaki v Avstriji tako besno zaganjajo v naredbo 11a-učnega ministerstva, da lahko dobe absolventje zagrebškega vseučilišča iz Istre in Dalmacije državno službo v Avstriji, oglasili so se tudi madjarski politiki k tej zadevi. "Pester Lloyd", ki je gotovo bolj naklonjen Nemcem kakor Hrvatom in hrvaščini, piše med drugim v tej zadevi: "Ako potrebuje Avstrija za svojo juridično in upravno službo hrvaščine zmožnih moči, se javna služba le pospešuje z avstrijskimi juristi, ki so dovršili svoje študije v Zagrebu. Ni.padi nemških dijakov so popolnoma neopravičeni ter so samo znak malenkostne narodne občutljivosti. Zagrebško vseučilišče si je s svojo organizacijo in s svojimi uspehi pridobilo državljanske pravice v krojni evropskih vseučilišč in njepa ugled ne more biti še posebej povzdi-gnen, ako pride par tucatov visoko-šolcev iz Dalmacije in Istrije k številu njearovih slušateljev'." Na zagrebškem vseučilišču je izvoljen za šolsko leto 1904—5 za rektorja profesor dr. Josip Pliverič; dekani pa so postali: profesor Ferdinand Bela j na bogoslovni fakulteti, prof. dr. Milivoj Maurovič na juridični fakulteti in prof. dr. Vladimir Varičak na modroslovni fakulteti. Akademieni ^onat je sklenil, da siori pri vladi p<>-trebne korake zaradi postopanja profesorjev dunajske juridične fakultete \ zadevi znanega ministerskega ukaza, da so pravne študije na zagrebškem vseučilišču tudi veljavne za Istrijane in Dalmatince. Vršil se je tudi velik protestni shod proti tozadevnemu zborovanju nemško-naeijo-naktih dijakov na Dunaju. Posebni vlak v Ljubljano priredi hrvatski Sokol iz Zagreba ob priliki ljubljanske sokolske slavnosti. Novi zemxjevid Hrvatske in Slavonije je založil zagrebški knjigar Str-meeki. To je prvo domače kartografsko delo. Šola za odrasle an alfabete. Učitelj na zagrebški pripravnici Franjo Anderlič je izumil posebno metodo za poučevanje odraslih v čitanju in pisanju. V- jno poveljstvo mu je dovolilo, da je začel poučevati tudi vojake-an-alfabete ondotne deželne brambe po svojej metodi. Že v par dneh so se vsi vojaki priučili čitanju in pisanju. Veliki župan zagrebški pJ. Budisav- lfevič je prosil baje za upokojitev ter je prošnja tudi sprejeta. Na njegovo mesto pride osečki veliki župan pl. Chavraek. Belovarski veliki župan je postal upokojeni podžupan Toša Georgije- '5. — BALKANSKE NOVOSTI. V Priskenu so trije redifni bataljoni 26. junija zasedli brzojavno postajo in izjavili, da ne zapnste prej postaje, dokler ne pride povelje, da jih odpuste. Tudi čete v Djakovu se hočejo pridružiti upornikom. Lokalne oblasti so poskušale pomiriti vojaštvo. Ta pojav bode najbrže pospešil razorože-nje redifnih bataljonov, ki se je zakasnilo zato, ker so menili, da se pri-čno zopet gibati \staši. Vojaški krogi pa zahtevajo v varstvo vojaške disci-nline, da se naj ne ugodi zahtevam redifnih bataljonov. Neki list v Sofiji priobcuje poročilo iz Soluna, da je 300 vojakov 15. topni- čarskegapolka,kteri so že nad dve leti pri vojakih, zapustilo vojašnico. Višji častniki so pomirili vojake z obljubo, da bodo tekom 14. dni odposlani na dopust. Kakor poroča uradna brzojavka iz Sofije, je v vojaškem taboru pri nadzorovanju čet bolgarski vojni minister v nagovora do častnikov grajal naredbo, s ktero so bili za časa njegovega dopusta vojaki ob žetvi odpuščeni na dopust in ktero je on takoj, ko se je vrnil z dopusta, razveljavil. Minister je rekel, da mora biti bolgarska armada pripravljena za vojsko tembolj, ker lahko v kratkem času nastopi armadi dolžnost, da izvrši težke naloge. Macedonski odbor je iz Belgrada odpoklical svoja dva zastopnika, ker ju dolžijo, da sta ovadila Turkom prestop srbskih uporniških čet v Mace-donijo. Kakor poroča "Štampa" v BelgTa-du iz Soluna, se tu množi število zaprtih Bolgarov. Baje so odkrili bolgarsko zaroto in našli tudi bombe. Zarotniki so, kakor trdijo Turki, nameravali bombe metati v stanovanja tujih častnikov. Tudi "Otomanska banka" se boji napada in je zato vstavila plačilo četam, za kar je vsak mesec potrebovala 4 milijone frankov. Srbski major Lazarovič, ki je spadal med glavne voditelje zarotnikov proti kralju Aleksandru in kraljici Dragi, je imenovan polkovnikom. Kakor poroča "Politische Korres-pondenz", je avstrijski cesar podelil sinovoma turškega sultana Abduru Raliimu in Ahmedu Naredinu veliki križ Frane Jožefovega reda. Nadalje je avstrijski cesar odlikoval tudi druge visoke turške dostojanstvenike z visokimi redovi. K re tanje parni kot. V New York so dospeli: Barbarossa 13. julija iz Bremena z 1405 potniki. Princess Irene 13. julija iz Genove z 001 pot. Majestic 13. julija iz Liverpoola z 423 potniki. Dospeti imajo: Slavonia iz Reke. La Savioe iz Havre. Etruria iz Liverpoola. St. Louis \x. Southamptona, Columbna iz Glasgowa. Cedric iz Liverpoola. Graf Waldersee iz Hamburga. Hamburg iz Hamburga. Finland iz Antwerpena. Kronprinz Wilhelm iz Bremena. Friedrich der Grosse iz Bremena. Odpljuli so: Alice 14. julija v Bremen. La Tourraine 14. julija v Havre. Odpljuli bodo: Princess Irene 16. julija v Genovo. Campania 16. julija v Liverpool. Pretoria 16. julija v Hamburg. Philadelphia 16. julija v Southampton Zeeland 16. julija v Antwerpen. Kaiser Wilhelm der Grosse 19. julija v Bremen. Prinz Oscar 19. julija v Genovo. Slavonia 19. julija v Trst. Potsdam 19. julija v Rotterdam. Majestic 20. julija v Liverpool. Hamburg 21. julija v Hamburg, la Savoie 21. julija v Havre. Barbarossa 21. julija v Bremen Cedric 22. julija v Liverpool. Waldersee 23. julija v Hamburg. Etruria 23. julija v Liverpool. Finland 23. julija v Antwerpen. St. Louis 23. julija v Southampton. Ali hočete potovati v Evropo? IV. JOHNSON, 40 Second St., Heheksn, N. J., potrebuje močne može, kter' 39 lahko na Nemške vezije in za te delaj« na parafira. Vsakdo naj pride za potovanje pripravljen. —: VABILO na PLESNO VESELICO, katero priredi HRVATSKO DELAVSKO DRUŠTVO "NADA" štev. 55. N. H. Z., v Milwaukee, Wis. v nedeljo dne 17. julija v "National Grove Park*' na 37. Ave. Začetek točno ob 11. uri dopoludne. Vljudno vabimo vse brate Slovence in Irrfate v obilno udeležbo. Odbor. POHIŠTVO NA PRODAJ ZA 12 stanovnikov. Pohištvo je novo in je prodam, ker moram iti v staro domovino. . Kdor namerava kupiti, naj se oglasi pri: HELENA BIZJAK, 382 Florida St., Milwaukee, Wis. AVSTRIJSKO AMERIŠKA ČETA velja le $22.50 iz New Yorka do TRSTA ali REKE, iz New Yorka v Zagreb . " Belorar . "Osek . . " Karlorec . « <» k « tf (t « t( »< << n it it it ti $24.15, 24.35, 25.60, 23.75, 26.40, 26.50, 9 9 " Zemtin " Mitrovlco s parnikom X TJ kteri odpljuje iz New Yorka V SOBOTO DNE 30. JULIJA 1904. G. B. Richard & Co., generalni agentje, 31 Broadway, New York. CUNARD LINE PARINIKI PLJUJEJO MED TRSTOM, REKO IN NEW Y0RK0M. PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KROVU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA. odpljuje iz New Yorka dne 19. julija 1904. odpljuje iz New Yorka dne 2. avgusta 1904. odpljuje iz New Yorka dne 10. avg. 1904. ULTONIA, SLAYONIA in PANNONIA so parniki na dva vijaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrežeua. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in The Cunard Steamship Co., Ltd., 29 Broadwav. New York. 126 State St.. Boston. 67 Dearborn St., Chicago. Nižje podpisana priporočam potujoči Slovencem in Hrvatom svoj......... SALOON 107=109 Greenwich Street, . - INL3W YORK . . v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke......... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Ilr-vatje dobč.............. stanovanje in hrano proti nizki ceni. Postrežba solidna.............. Za obilen pose t se priporoča FR1DA V0N KROGE 107-109 Greenwich Street, New York. Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in bratom Hrvatom, da sem odprl NOV SALOON, liti S«. 13th St., OMAHA, NEBB., v kterem točim vedno sveže svetovno-z nameni to ANHAEUSEB, & BUSCH, fina vina in likerje. Na razpolago imam lepo dvorano za veselice. V obilem obisk so priporoča JOSIP B. PEZDIBTZ. Math. Grahek, 1201—1203 0or. Masa in Santa Pee Avt., PUEBLO, COLORADO, priporoča slovenskemu in hrvatskemu občinstvu svojo veliko zalog« možkih oblek in obuval vsake vr ste, kakor tudi svojo bogato zalogo pcerijste to in železnine; v zalogi ima tudi Tri. nerjevo grenko vino. E0F Pošiljam denarje v stare domovino najceneje in najhitreje ter sem v zvezi z gosp. Fr. Sak*er< jem v New Yorku. Za obilen obisk se priporoča BATH. GRAH IK, lastnik. rtu niUiAii n Jh »-*• .......... i I it Ako hočei dobro postreiibo i mesom in groceriijt, tako ae obrni na Martin Geršiča, 301-303 E. Northern Ak Pieblo, Colo. I Tudi naznanjam, da imam r zalogi vsakovrstno suho me* so, namreč: klobase, rebra, jezike, šunke itd. Govorim v vseh slovanskih jezikih. Priporočim so za obil ni obisk. S v v wm*.*9> 1 T.-f fBT*-.Š=»"fag-_ Luteranci. Historičen roman. Spisal A. Koder. (Dalje.) Ves Kamnik je obžaloval, da mu je odstranjen tako ljubezniv mož, najhujše pa je bilo to zadelo mlado vdovo Svobe. Verjeti nečemo, da je imela s Knafljem že tedaj ljubezensko znanje, a resnica je, da se je bila ona zaljubila va-nj z največjim ognjem svo-jeira po ljubezni hrepenečega srca in da je pretresovda pogosto in natančno ideje nove vere in se vnela za-nje, če ne iz prepričanja, vsaj iz sodbe, da ni nemogoča brezkoristna njena sym-pathija do Knaflja, ko bi so hotel tudi on ogreti za luteranstvo. To našo sodbo potrjuje najbolj resnica, da je mlada vdova Stobe v jed-nein letu po Knafljevem odstranjen ji pridobila pol Kamnika in njegove okolice za nove verske ideje in da si je upalo celo na javne trge sklicovati ljudske shode, kjer je pridigovala v luteranskem smislu. V tem poslu jo je podpirala posebno njena prijateljica pekovska hči Marjeta Šelebrin, jako pogumna mlada deklica, ker jej je postal njen ljub-eek nezvest in odšel v neki samostan, in pa jako vplivni mestni pisar Naglic. Kot posebno navdušeni mestjane za novo vero znani so iz one dobe tudi še Simon Voglar, Matija Goriček, Urban Kos in Jurij Kriškar. St oprav resno postopanje deželske in duhovske gosposke proti krivover-stvu, ki se je pričelo baš s škofovo pridigo v Kranji, naredilo je precejšnjo črto črez javno luteransko raz-:rjevanje v kamniškej okolici. Posebno mestni sodeč Gregor Kra-nar se je upiral z vso silo in odločnostjo proti luteranstvu in je straho-val, kolikor mu je pripuščala njegova ne baš majhna gosposka moč in oblast razširjevalce brezverskih idej. Zaradi tega je naravno, da so morali skrbeti ondotni javni luteranci ne le za svojo osobno svobodo, temveč tudi kako bi se pospeševala verska zadeva skrivaje in uspešno. Izpremi-njali so toraj odslej svoja zbirališča, ogibali se mestu in njegove gosposke ter si izbrali za sedaj prostorno Bob-kovo hišo v bližnjej vasi: Podgorje za svoje svetišče. Ondi so pridigovali, poducevali nove ude, opravljali svojo božjo službo, krstili luterske otroke in poročevali zakonske pare. Na pokopališči podgorske cerkve svetega Miklavža izbrali so si celo poseben prostor, kjer so pokopavali mrliče iz vse kamniške okolice. Poslednje je trajalo brez ovir najmanj deset let. Še le nadvojvoda Ka-rol je prepovedal s postavo dne 23. novembra leta 1564 te protestantov-sk e konventikle v Podgorji, kakor jih imenuje zgodovinar. In zopet je bil kamniški mestni sodeč Kramar pooblaščen, da je z Vso svojo sodniško dostojnostjo nadzoroval omenjeno zapoved. Povrh so se razpisala tudi posebna darila za denuncijacijo in preganjanje protestantov. Tristo srebernjakov, v istej dobi gotovo lepo plačilo, bilo je obljubljenih vsakemu, ki pripelje ali ovadi oblasti Živega luteranca; ga pa skriva in podpira, izgubi svoje premoženje in povrh se mu odsodi Še toliko in toliko palic na goto truplo in se izpostavi na Kamniškem trgu privezan na sramotni steber, kjer ga ima pravico psovati in zaničevati vsak gledalec, kolikor se mu poljubi. Lahko je razumljivo, da 50 imeli kamniški luteranci žalostno osodo in hud l*>j I™ tej ostrej naredbi. Tn baš v takovem položaji zvedo povrh novico o razbitju protestant-stva v Kranju in da je izginol brez sledu ves njihov up in skrivna pomoč, kaplan J a mej Knafelj. o kterem so po mnogem trudu zvedeli, da nekje na Gorenjskem skrit živi, da bi jim sve-val v njihovej zadregi in se povrh ieil v svojej lastnej mlačnosti v poslednjem času. Mrmrali so že nevoljni možakarji v cerkvi zaradi dolgega čakanja, ko se odpro durice na prižnici. in prikaže se mlad, visokorasten, gladkoličen duhovnik v črnem talarju. Zganejo se poslušalci pri njegovem pogledu, kakor da bi jim ne bilo podeči pridigarjevo goreče oko, visoko čel o in kostanjevi v dolgih kitah po hrbtn se vsipajoči lasje. In še le, ko pozdravi duhovnik z nekako osornim nevoljnim glasom svoje ovčice, jamejo se stikati glave poslušalcev, ki si še-pečejo nekako preplašeno roke sklepajo: Ni ga Knaflja, on ve dobro, zakaj ne, in nič nam ni prida pričakovati. Med-tem povzdigne pridigar, mlada > dova iz Kamnika, Katarina Stobe, svoj glas. Kakor da bi bila strela udarila med poslušalce, tako ostrme že pri prvih njenih besedah; kajti nekaj posebnega je imela ta duhovita, energična ženska v svojem vedenju, in nekakov ne-popisljiv nimbus si je vedela pridobiti n svojo telesno lepoto in čudovito zgovornostjo. Lahko je torej umevno, da je znala mladega Knaflja zaplesti v svoje ljubeznive zanjke, ktere se nikjer in nikdar ne razpleto rade, ako so ujele svoj plen. Pridigovala je pridigarica v začetku svojega govora o nesreči in preganjanju novoverskih idej, proti kterim se je bila v poslednjem času uprla kratkovidna cerkvena in de/.elsT -1 gosposka, in dokazovala ter vzpodonjevala je s prepričevalnimi besedami, da je to preganjanje svete stvari le začasno, da požari po končanem boju toliko iepše uma luč nad sedanjo temoto. Po takovih splošnih opombah razgrel se je vedno bolj in bolj njen glas, bičala je brezobzirno mlačnost lastnih prijateljev, ki se straše kakor otroci vsake sapice ali pa puščajo osobnim koristim ali strastem služeč voje zastave ter izdajejo svoje brate. Med tem je postajalo občinstvo v cerkvi vedno bolj nemirno; kajti razumelo je, kam merijo te pušice, in že je imenovalo šepeta je sem ter tja ime: Knafejj renegat. Takovo situvacijo porabila je pridigarica Stobe na korist svojemu govoru in zaklicala je strastno svojim poslušalcem: "Knafelj, prav imate, on je begun iz našega tabora. Zatajil je morda že našo stvar in prelomil svojo prisego. Dva poslanca sem že poslala v nje-srovo skrivališče ter ga pozvala sem. kjer potrebujemo pogumnih- delavnih mož; a vselej je našel izgovor za svojo mlačnost. Zdaj je posoda moje in tudi vaše potrpežljivosti polna. Poživljam vas, da sklenemo danes na tem svetem mestu, da se pošlje deputaeija dveh najbolj zanesljivih mož z zadnjim poveljem k njemu, naj se pride opravičevat zaradi svoje bojazljivosti; ali pa izgovorimo pred oltarjem skrivno sodbo nad njegovo glavo; kaj pomeni ona razumete, skrbeti pa hočem jaz, da se izvrši brez zamude." Nepopisljivo navdušenje ter sovraštvo in strast vzbudila je pridigarica s svojim govorom. Culi so se obili klici: "Stobe je naš župnik in voditelj odslej". Nekteri možakarji so hiteli ceio na prižnico ter nesli na svojih rokah lepo vdovo pred oltar, kjer so se nadaljevale molitve za vspeh nezmotljive Lutrove vere. (Dalje prihodnjič.) RAZNOTERO STI. Jedna omenjenih dam je bila žena norveškega ministra Blehra, druga pa žena višjega švedskega častnika Kem-peja. Grofica Lonyay zopet bolna. Znani italijanski profesor porodništva Bossi, )e poklican k grofici Lonyay, ki je zopet zbolela. Bogata zapuščina usmiljenim bratom. Na Dunaju umrli dr. Ed. Po- korny je zapustil svoje premoženje 1,150,000 K zavodu usmiljenih bratov. Grozovit vihar s točo je razsajal 20. ,junija v Moskvi in okolici. Podiral je dimnike in zvonike. V Moskvi je ubilo tri osobe, v okolici pa baje 150 < »sob. Novo poletno obleko za vojake v južnih pokrajinah namerava uvesti vojno ministerstvo. Obleka bode iz sivega platna ter jo dobe vojaki v Bosni, Hercegovini ter v Dalmaciji. Stroški za kronanje angležkega kralja. Sedaj so šele zaključeni računi o stroških, ki so jih provzročile velike ianske slovesnosti o priliki kronanja angležkega kralja Edvarda VII. Stroški namreč znašajo 7,186,780 mark. Nova torpedolovka se je potopila v baltiški ladjedelnici. Torpedolovka se je imenovala "Defin" ter so jo ravno preizkušali. Pri tem se je razpočil zračni nabiralnik in torpelovka je iz-inila pod vodo. Utonili so trije častniki in 23 mornarjev. Trpinčenje vojakov. V Požunu je nadporočnik Bartoly 19. lovskega bataljona vkljub hudi vročini in vkljub naroČilu stotnikovemu, naj pusti vojake kmalo domov, zapovedal podčastniku, da je podil nekega vojaka tako dolgo po vežbališču, da se je vojak zgrudil ter mu je udrla kri skozi usta in nos. Za ta slučaj je izvedel poveljnik ondotnega voja, nadvojvoda Friderik, ter odredil strogo preiskavo. Skušnja uči! Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem "ZDRAVILNO GRENKO TINO po najboljšem navodilu iz najboljših rož in korenin, ki jih j« debiti ▼ Evropi in Ameriki ter rx fi-aeira, naravnega vina. Kdor boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj tra pije redno. Pošilja se v zabojih po jeden tueat (12 steklenic) na vse kraje zapadnik držav Sr-T, Amerike. V obilna naročila se priporoča JOSIP RTJSS, 432 S. Santa Fč Av. Pueblo, Col. >-o-o-o-< Naznanilo. Naznanjam rojakom v se po vso-di, da sem kupil veliki, splošno y.ani A SALOON pod imenom "Narodna dvorana", sedaj "SLOVENSKI DOM". Družtvam priporočam veliko plesno dvorano za razne zabave in druge manjše dvorane za družtvene seje. V saloonu imam Igralno mizo (pool table) in glaso-vlr; točim PRISTNO plzenske PIVO in drugo izborno pijačo. V istih prostorih otvonl sem tudi vlnarno. Točim izborna kalifornijska, Trinerjevo in druga bela in rodeča vina. Peli Burgundec, beli Tokajerc, Risling in druga fina vina se dobe pri meni na debelo in drobno. Potniki dobe pri meni prenočišče in vso postrežbo. Vsi dobrodošli 1 Mohor Mladič, 585—587 South Centre Avenue, na vogalu 18. ulice, Chicago, 111. Telefon: Loomis 498. ft! 7A* Rojakom v Clerelandn, Ohio, in okolici priporočam svoj 8ALOON, 1776 St. Clair St., tik bančne podružnice g. Frank Sakserja is New Yorka, kjer točim Izvrstno Leysy-jevo pivo, domača m importirana vina, whiskey, liker« in pivo v steklenicah ter prodajam dobre smodke in je na razpolago sveži prigrizek. Ob jednem se priporočam rojakom za TOLMAČA, ak« kedo ponesreči in te polko« iaje t tovarni, ua mn iztirjam •dikodnino, ker imam t tem že večletne skuinje in postopam z rojaki pošteno ter jih varujem brez* vestnežev. GAŠPER KORČE. 1776 St. Clair St, Cleveland, Ohio. NAZNANILO. Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in Hrvatom, da imam ivoj lepo nrejeni SALOON, 498 Corner 4th & Bryant Street, San Francisco, Cal. Vedno točim sveže pivo, dobra kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, fine smodke itd. Preskrbim stanovanje in hrano z najboljšo postrežbo. V obilen obisk se priporoča: (31do> tat* Puha*. v,. • I . > -K""- :>.'£ " - A r: \ - rt**- V >-V > : \ ■'<>%■' 0EI .-ji-.' S; ■ '-A., . r'1- r"-~V ' j i rt • w I"'- SIDRO Pain Expeller kot najboljSi lek zoper REUMATIZElt, P0E0STNIC0, P0DAGR0 itd. in razne reumatične neprilike. SAflO t 2 Set. In 50ct. v v»h lekarnah P. A^ Richter & Co. 215 Peart Street, New York. 1 * •*• ' " Rojaki, podpirajte rojaka! Podpisani priporočam svojo dobro urejene GOSTILNO, t kterej točim vedno SVEŽE PIVO, prodajam DOBRE SMODKE in LIKERJE. Pri meni se tudi dobi vsak dan DOBRA HRANA. Ako kak rojak pride v Fore»t Cirv, Pa., trebaje kak svet, naj geslo toraj bodii •voji k svojim! Martin Mu bič. KNJIGE, ktere imamo ▼ naii zalogi is jih odpošljemo poštnine prost«, ako se mam znerek naprej pošlje: Meliiveae ki jic«s Spemim aa Jezusa 86 et. Jezus dobri pastir CO et. Presveto Srce Jezusove $LS0. Svete Nebess $1. Jezus us križu $1. Filoteja $1J0. Zlata iels $1.20. Duhovni studenec 80 et. Nebeška iskri e« $0 «t Ključ nebeških Trst «0 si Vrtec nebeški $0 et. 8 rets n1< st. Ave Ksrijs 10 ct Usti Božje 10 et Evangeliji 60 et. Zfodbe sv. pisma, mala izdaja 30 ct. Zgodbe sv. pisma relika izdaja 60 ct. Naredene masne knjige so s zlato skrene. Drugs k n i is s : Zbirka domačih zdravil 60 d. Mali vitez, v treh zvezkih, $3.60. Prešernove poezije, vezane 76 ot Prešernove poezije, brsširane, 60 ct. Skozi širno Indijo 40 ct. Na indij jkih otokih SO st. Iz knjige življenjs $1.60. Ob tihih večerih $1.7». Abecednik za alov. ljudske šole 20 ct. Dimnik, slovensko-nemški besednjak tO centov. Prva nemška vadnica 35 et. Pregovori 30 ct-Mliuarjev Janez 40 ct. Domači zdravnik 60 ct. Marjetica 60 ct. Godčevski katekizem 16 cl. Andrej Hofer 20 ct. Boerska vojska 80 ct. Admiral Tegetthof 30 ct. PatIIil, angleški slovarček 40 et. Erazem Predjamaki 16 ct . Naseluikeva hči 20 et. Eno leto med Indijanci 20 et. May, Ery, 20 ct. Psvlihe 20 ct. Potovanje v Lili put 20 ct Mirko Postenjakovič 20 cl. Narodne pripsvedke za mladine, L in II. zvezek, vsak 20 ct Pri Vrbovčem Ghrogi 20 ct. Krištof Kolumb 20 ct. Šaljivi Jaka 20 ct Nezgoda na Palavanu 20 ct. Pravila dostojnosti 20 ct. Izdajalca domovine 20 ct V delu je rešitev 80 st Najdenček 20 at < Grof Radecky 20 cu Lažnjivi kljukec 20 d Repsitev 20 ct Vrtsmiro* prstan 20 et. Hubad, pripovedke L, IL, III zvezek, vsak 20 ct Cesar Maksimilijan L, 20 ci. Sv. Genovefa 20 cu Vejska ne Turškem 40 et Rodbinska sreča 40 ct Knez Črni Jurij 20 ct Nikolaj Zrinjski 20 st. Spominjaki listi iz avstrijske £gsdo- vine 26 ct Doma in na tujem 20 st Na Preriji 20 ct Strelec 26 ct Naseljenci 20 ct. Poslednji Mohikanec 20 et Srečolovec 20 ct Avstrijski junaki 60 ct Kako js zgorel gozd 20 01. Šaljivi Slovenec »0 st Četrto berilo za Ijudsks fole 60 et Stoletna pratikj 60 ct Izidor, pobožni jcmet 26 et Ovetke 20 ct. Hitri računar 40 ot Sanje v psdobah 16 cl. Keledar za leto 1904 26 et telefen kadar dospe* na kako postajo v New York, in ne vež kake priti k F*. Saiberju. Pokliči Številko 379S Cortland in govori slovensko. Oempapie Generale Transattantiqua. Francoska parobrodna družba DIREKTNA ČRTA 00 HAVRE-PARIS-SVICO-IMNSBRUK LJUBLJANA« POŠTNI PARNIK! SO t aa dva vt|uta.______________ iiL» Lorraine", ijX* Savoie", fa La Tooraine1', I.L'Aqoitaine", „ ............. ,,La Bretagne",........................ „La Champagne",...................... ,,La Gaacogne", ....................... xs.000 too, SS.000 konlnklh It.OOO „ »5.0» II II IO.OOC „ 12.000 „ M 10.000 „ 16.000 II ,1 8.000 9.000 „ „ 8.000 , 9.000 „ I, 8.000 „ 9.000 „ ,, Parniki od pljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih oV to. ari dopoladne. Parnik} odpljnjsjo Is priataniičs itv 42 North River, ob Morton Streets *La Savoie La Bretagne La Champagne La Gascogne •La Touraine 21. julija 1904 28. julija 1904 4. avgusta 1904 11. avgusta 1904 18. aug. 1904 +La Lorraine La Bretagne *La Savoie •La Touraine 25. aug. 1904. 1. sept. 1904. 8. sept. 1904. 15. sept. 1904. Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. 81tm ftgeseiji: St BROADWAY, NEW ¥0RE, GOTOVE denarje najceneje ku piS pri F. SAK3ERJU 109 Greenwich New York. Su Holland-America ILine (HOLLAND AMERIŠKA C RT A) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zj> d»n]er;ra držav med WEW Y0RK09I in RC HERMMOM preko Boulo^n^ sur-Mer. NOOROAM, parnik z dvojnim vija kom, 12,500 ton. RYNDAM parnik t dvojnim vija kom, 12,500 ton. POTSDAM, parnik z dvojnim vijakom, 13,500 ton. STATENDAM, parnik z dvojnim vijakom, 10,500 ton. ROTTERDAM, parnik 2 dvojni« vijakom, 8300 ton. Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrija , Rath ceno glej na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestlli0| DUNAJ, I Kolowratring io.jlNOMOST, 3 Rudolfstraaae^ TRST, št, 7 Prosta luka. j BRNO, 21 Krona Parniki od j> 1 j a j e j os I* ROTTERDAM A vsak k;t W8« ton. KR00HLAND.......... 12760t4m. 1EELAN9............110o,"> ton. J F i N M L AN D............ 12760toiL »rana Pri cenah za mod k rov jo so vpoštete vse potrebščine, dobre , najboijšn postrežba. Pot rez A?itserpen jo jedna najkrajših in najjirijetnejSih za potnike 12 ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Pritnorj* Hrvatsko, l>.Uii!;u:ijo in d< Avstrijo. Iz NEW V OR K A od pljujejo parniki vsako soboto ob 10. nil dopolndne od pomola štev. >4 < 0 vznožja Fulton Street. — Iz PIIILA OELPH LTE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju "Washington bt Glede vpraSanj nii kupovanja vožnjib listkov se ieobrniti na: Office, 9 Broadway, New Y