Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 86. v LJUBLJEN! ponedeljek. 19 anrila 1928. LETO III. Posamezna številka Din 1'—. Ifhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—. Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Še o slovenskem stališču. Na naš sobotni uvodnik je odgovoril v »Slovencu« nar. poslanec g. dr. Fran Kulovec. Priznava nam, da je naš članek napisan dobrohotno in da je tako velike načelne važnosti, da zasluži diskusijo. e strinja pa se g. dr. Kulovec z našimi izvajanji in to V6g vzrokov. P redu o pi eidemo na dr. Kulovčeve argumente, Sf nani z<® Pctrebno, da svoje stališče konkretnejše pojasnimo, ker smo uverjeni, da bi potem marsikak ugovor dr. Kulovca odpadel. Predvsem moramo povdariti: Nikakor ne zahtevamo od SLS, da gre brezpogojno v vlado in da pade na nivo naše SDS. Le noce SLS varovati svoje dostojanstvo, potem ji moramo samo pritrditi in zato smo tudi naglasali, da ima ona vstopati v vlado kot legitimna zastopnica Slovencev in ne zaradi svojih strankarskih interesov. Kdor pa nastopa v imenu naroda, ta mora in more že vsled tega varovati svoje dostojanstvo. Zdi se nam le, da pa gre v tem oziru SLS predaleč in da veže z dostojanstvom tudi vprašanja, ki nimajo ž njim nobene zveze. Če gre n. pr. za korupcijo, potem smatramo za samoposebi razumljivo, da SLS cd svojega protikorupcijskega stališča aiiti najmanj ne odneha in da zaradi ‘ega vprašanja tudi ne vstopi v vlado. «da druga stvar 'je, kadar gre za dr- ■ ' noprnv,,^ vprašanja. Ta vprašanja so ie drugovrstne važnosti in za SLS nebistvena. I udi pod Avstrijo je bila tu za-ftteva po ujedinjenju Slovenije in vendar le tedaj SLS mogla podpirati avstrijsko vlado. Mislimo, da tudi danes ni za Slovence važnejšega vprašanja kakor je združena samoupravna Slovenija in če je mogla SLS podpirati avstrijsko vlado, je bila proti združeni Sloveniji, more danes podpirati tudi 'jugoslovansko vlado, ki nima zjedinjene Slovenije na programu. Ni treba, da bi se SLS odpovedala svojim državnopravnim tezam, pač pa lahko pristane na njih odložitev, zlasti še, ker ve, da ni trenutno niti približno tako močna, da bi smela na reali-?-acij0 svojih zahtev tudi samo misliti. Med tem, ko so odložena državno pravda vprašanja, pa nikakor niso odložena druga gospodarska vprašanja, ki so za Slovenijo naravnost obstojne važnosti. Slovenija ne more čakati, da se ji zniža, ko bodo naše razmere popolnoma konso-lid irane, davčno 'breme. Predno se to zgodi, more vse naše gospodarstvo propasti. Kadar hiša gori, je prepir zaradi zunanjosti fasade smešen, tedaj je treba samo gasiti in pustiti vse drugo pri stra-11 >• In danes smo v takem položaju in javno poslanci SLS so to v parlamentu jasno povedali. Prepričani smo, da bi bili '^ovenskemu narodu prihranjeni že mili- v vladi, ko je bila prilika za to. cev - sicer, da maloštevilnost Slo ven ]efa milijoni, če bi bila SLS že od v vladi, ko ie bila nrilikn zn to. Res Slnvoi? .Hlne vzrok, da ne bi prišli v; , ,.Cl. n'kdar do svojih pravic. Toda se o olj je res, da je maloStevilnost Slovencev nad vse resen argument, ki se da ovreči samo, če vodijo Slovenci politiko možnosti, ne pa politiko nemočnosti. Politika nemožnosti pa je, da bi Slovenci sami mogli izpremeniti državni ustroj, temveč to morejo dcseči le v zvezi z drugimi in zato se mora tudi SLS. nasloniti na kako drugo stranko. Ne da žrtvuje svojo samostojnost, ker so fuzije v časih nastajanja novih razmer napačne. Toda brez zaveznikov ne gre in za Slovence je popolna politična izolacija pogin. Zveza z opozieionalnimi strankami je dobra le tedaj, kadar dajejo opozicio-nalne stranke jamstvo, da pridejo do vlade. Drugače pa se mora zgoditi, da Grožnje St Radiču z zaporom Beograd, 19. aprila. Izjave, ki jih je predsinoči podal Št. Radič poročevalcem zagrebških in beograjskih listov, so napravile močan utis na vse politične kroge brefc razlike in so predmet razgovora in zanimanja v široki javnosti. V krogih, ki so naklonjeni vladi, vlada splošno prepričanje, da Radič ne pojde tako naglo v 1 juto borbo proti vladi in zato je njegova izjava vzbudila iznenade-nje. Njegove parole c borbi proti korupciji imajo jak odmev in ožja skupina okrog Pašiča si prizadeva vplivati na poedine člane vlade, da bi se Radičeva akcija, ki bo prav gotovo razburkala narodne sloje, v svojem pcčetku, in če treba tudi s silo paralizirala. Mere1, ki jih predlagajo Pašičevi ljudje, bi obstojale v tem, da pride Radič zopet v zapor. Po tem uaziranju, ki je lansirano v včerajšnji Politiki«, bi morali oni elani vlade, ki jih je Radič napadel v zadnji izjavi, zroeiti Radiča sodišču, ker Radič ni narodni poslanec. Postopanje zaradi teh deliktov je kratko in tako ki Radič prav hitro prišel pred sodišče, kjer bi bil obsojen na daljši zapor. Sc celo taki, ki menijo, da bi se dalo izvesti proti Radiču tudi postopanje po zakonu o zaščiti države in bi Radiča lahko takoj aretirali ter bi ne bilo treba čakati prej na sodno razsodbo. Na ta način bi se pospešilo, da bi se Radičevi pristaši približali in pridružili skupini dr. Nikiča. Zmerni radikali pa zastopajo mnenje, da bi mogel imeti dandanes tak nastop proti Radiču usodne posledice tudi za državno politiko in za radikalno stranko samo. Radiču bi se na lak način ojačila popularnost in bi si pridobil novo avre- olo mučeništva tudi izven lirvatskega dela naroda, ker bi bil splošen utis ta, da ga niso zaprli zaradi napadov in žalitev ministrov, temveč zato, ker je pričel borbo proti korupciji, ki bi se tako niti najmanj ne odpravila, ampak še pojačila in bi tako dosegla nezaželjene efekte celo preko mej naše države. Položaj vlade v parlamentu bi s tem ne bil 5. maja niti najmanj zboljšan, temveč oslabljen, ker tefja, da bi zaradi aretacije Št. Radiča njegovi poslanci pristopili dr. Nikičevi skupini, ne verujejo niti oni radikali, ki se zavzemajo za sodno postopanje proti Radiču. Čim bolj se približuje 25. april, to je dan sestanka širšega glavnega odbora radikalne stranke’, postaja nervoznost tem jačja. S tem dnem je izgubil svojo važnost 22. april, to je dan, ko se sestane HSS v Zagrebu, ker je jasne, da se1 vrste poslancev HSS ne bodo še nadalje krčile. Pašičeva skupina in pa skupina njegovih nasprotnikov se pa pripravljala na odločen obračun. Veliko senzacijo je izzval včeraj ponovni članek Dragiše Stojadinovica v Politiki«, kjer nadaljuje z razkritji v aferi Radeta Pašiča. Članek je vzbudil senzacijo v glavnem zato, ker je prvikrat začel naravnost napadati samega Nikolo Pašiča in ker Draguša Stojadinovič odkrito izjavlja, da bo še nadaljeval s svojimi razkritji, ako ne preneha Pašičeva skupina v stranki s svojimi mahinacijami. Zaradi vsega tega v samih vladnih krogih ne taje, da je položaj Uzunoviče-vega kabineta zelo negotov in ni izključeno, da bi že po 25. aprilu prišlo do novih političnih izprememb. Uzunovic o položaju. Beograd, 19. aprila. Predsednik vlade UzuiK vič je bil včeraj od 12 in četrt do 1. ure 20 min. na dvoru v avdijenci. Po odhodu iz dvora je izjavil novinarjevi: Bil sem pri Nj. Vel. kralju zaradi rednega por; Čanja o državnih poslih. Vse je j v redu. Vlada se bo izpopolnila takrat, j ko se bo pokazala situacija še stabilnej-i ša. Na vprašanje,, kaj pravi na zadnje iz-; jave Št. Radiča o korupciji v vladi, je j skomignil z ramami in rekel: »Oblasti bodo že znale čuvati avtoriteto vlade.« NOBENEGA RAZKOLA VEČ MED HSS. Zagreb, 19. aprila. Beograjski listi so prinesli vest,’da se bo dr. Nikiču pridružil še Hadži Oman, poslanec HSS iz Hercegovine. Hadži Oman se je mudil te dni v Zagrebu in je včeraj izjavil, da je ta vest absolutno netočna in da on ostane v stranki in v dosedanjem klubu. Enaka vest se je širila tudi za Nikolo Preko, poslanca iz Hercegovine. Preka je včeraj brzojavil Hadži Omanu, da je ta vest, ki jo je bral v listih, popolnoma netočna. Včeraj je bil na Sušaku sestanek okrajne organizacije HSS, na kateri je bilo 30 zastopnikov te organizacije. Soglasno so sprejeli in odposlali St. Radiču brzojavko, v kateri pozdravljajo njega in njegov nastop proti korupciji, krivici in neredu na vrhovi državne uprave, s čimer kot prvi predstavnik poštenega in pridnega bodo udarci po opoziciji zadeli še naš n a,rod. Ne zastopamo nobene stranke in zato presojamo vso stvar le s slovenskega stališča. Prepričani smo, da bi bila diskusija o tem vprašanju v slovenskem Narodnem svetu mnogo bolj primerna, toda propagirali smo Narodni svet in zato ni naša krivda, če moramo obravnavati vse vprašanje na tem mestu. Toda razmere so danes takšne, da je treba nekaj storiti in da mora to storiti edino le SLS, je jasno, ker ona ima mandat slovenskega naroda! j lirvatskega seljaškega naroda na najdo-stojnejši način brani in čuva njegovo čast in ugled kakor tudi čast in ugled cele države. Nadejajo se, da bo to borbo neustrašeno nadaljeval. KRALJ ODPOTOVAL V SARAJEVO. Leogra-l, 19. aprila. Včeraj popoldne ob 6. je kralj odpotoval v Sarajevo. Kralj je odšel, da se za nekaj dni na lovu odpočije. V spremstvu kralja je tudi minister dr. Srskič. Na postajo so spremili kralja minister za promet, predsednik vlade in pa suita. Ko so v Sarajevu izvedeli za kraljev prihod, je •zavladalo veliko navdušenje. MUSSOLINI SE VRNIL V RIM. Rini, 19. aprila. Predsednik vlade Mus-souni je sinoči kasno na večer dospel v lum. Fašisti so mu priredili manifestacije. Mussolinj je imel nagovor, v katere!:! je naglasil, da se mora ves Italijan, ski narod prizadevati, da se kolonizira afriško področje, ki je bilo odkupljeno z italijansko krvjo. Pri delu za obnovo Italije je treba imeti pred očmi veličino in slavo starega Rima. PANGALOS PRISEGEL. Atene, 19. aprila. Včeraj je v atenski cerkvi novi predsednik republike prisegel. Slovesnosti so prisostvovali vsi člani | vlade, zastopniki vojske, tuji diplomati, j duhovništvo ter člani svetega sinoda. Dr. Ninčic o političnem položaju. Beograd, 19. aprila. Na radikalni skupščini v Vel. Bečkereku je govoril dr. Nin-čič tudi o političnem položaju. Med drugim je izjavil: O sedanji situaciji ne mislim, da bi bila težka. Položaj vlade ni labilen.« Ko so mu rekli, da vlada nima večine, je rekel dr. Ninčič: »Tega se še ne more vedeti. Tudi ako nimamo večine, si jo bomo že ustvarili. Prepričan sem, da v tem uspemo.« Kaj je s kombinacijo z dr. Korošcem? »To še ni sigurno. O tem še nismo govorili.« Ali je kaj izgleda, da stopi Davidova-na vlado? Ta kombinacija je še najbližja. Pa lu-di o tem se še nismo razgovarjali. Ali zagotavljamo vas, da nam bo vse dobro uspelo.« Olede na zunanjo politiko je dr. Ninčič izjavil, tla stojimo v dobrih odnošajih z vsemi sosednimi državami. Sprememba vlade v Rumuniji ne bo na delovanje Male antante prav nič vplivala. Razmerje z Rumunijo je ostalo prav tako, kakor je bilo dosedaj. Konferenca Male antante se bo vršila meseca julija na Bledu. O kaki odložitvi konference ni govora. Na tej konferenci bomo razpravljali o mednarodnem političnem položaju. Odiiošaji naše države z Madjarsko so popolnoma normalni. Govoril sem o tem večkrat v Ženevi z ministrskim predsednikom grofom Bethlenom. V teh razgovorih smo ugotovili potrebo, da se dosedanji odnošaji zboljšajo. V tem pogledu bo veliko vplivala sklenitev trgovinske pogodbe med našo kraljevino in med Madjarsko. Kar se tiče falzifikatorske afere, izjavlja dr. Ninčič, da bodo zadevo rešila madjarska sodišča. Glede na zahteve vojvodinskih radikalov, da se znižajo davki, je izjavil dr. Ninčič, da bodo te zahteve sprejete, kolikor so upravičene. Ta stvar pa je težka, ker vsak človek misli, da plača on največ davka. O manjšinskih odnošajih v Vojvodini je rekel dr. Ninčič: »Mi Srbi želimo in to je v našem interesu, da bi bil vsak človek v tej državi zadovoljen in da bi bil dober in lojalen državljan. Glede na vest, da bi madjarska stranka pristopila k radikalom, je dr. Ninčič izjavil, da ta stvar še ni rešena. Upa pa, da se bo kmalu začelo razpravljati o tem vprašanju. Vendar je treba počakati na sejo glavnega odbora radikalne stranke. Gotovo se bo vse dobro končalo. •■■■■■■nKHaBMBHira m i * u mjuu * PROSLAVA SVETOZARJA MILETIČA. Beograd, 19. aprila. Včeraj se je v Vel. Bečkereku vršila proslava Svetozarja Miletiča. Proslava se je začela s parasto-som, ki ga je odslužil episkop dr. Letič. Episkop je po parastosu imel prigodni govor. Mestni svet je opoldne priredil svečano akademijo. Po akademiji je načelnik mesta priredil v čast gostov slavnostno kosilo. Pri kosilu je veliki župan Aleksič prečila! brzojavko ministra dr. Slavka Miletiča, ki se je opravičil, da se zaradi bolezni ni mogel udeležiti proslave. Na večer je bila v gledališču prirejena sokolska akademija. Vsej svečanosti je prisostvoval tudi zu- ’ nanji minister dr. Ninčič, ki je imel tam okrožno zborovanje. Zborovanja so se udeležili predsedniki in podpredsedniki rezkih organizacij. Na skupšični je dr. Ninčič obširno opisal političen položaj. Rešila so se tudi nekatera strankarska vprašanja. Končno veljavno je bil poravnan tudi spor, ki je nastal med radikali v Banatu. V visoki starosti 88 let je rt soboto dopoldne v Novem esiu s la- a-telj Anton Foerster. Z njim je izgubil slovens. i nerod enega svojih največjih skladateljev in enega svojih najbolj požrtvovalnih kulturnih delavcev. Zakaj delo, požrtvovalno in neumorno delo to 'je vsebina življenja pokoj ega Antona Foersterja. V časih, ko je bilo vse naše kulturno življenje še v pov< jih, ko je čakalo vsakega našega kulturnega delavca samo težko in nehvaležno oranje ledine, tedaj je nastopil Anton Foerster in se vpisal tako globoko v slovensko glasbeno zgodovino, da bo eno njenih najbolj častnih poglavij za večno posvečeno njegovemu delu in njegovi umetnosti. Vseeno, katero polje slovenske glasbene literature odpremo, vedno je na častnem mestu tudi ime Antena Foersterja. Naši zbori se morajo zahvaliti za vrsto svojih najlepših triumfov skladbam Antona Foersterja. Naša cerkvena glasba pa je še posebej dolžna globoko hvalo izrednemu sinu češkega naroda. Krona vsega Foersterjevega dela pa je njegova opera »Gorenjski slavček«. Bila je to prva slovenska opera in v tistih časih ena najmočnejših legitimacij naše kulture. Zato pa je bilo tudi navdušenje, ko se je igrala 1. 1872 nepopisno. Poleg vsega svojega intenzivnega umetniškega delovanja pa je našel Anton Foerster še vedno čas, da je skrbel tudi za organizacijo slovenske glasbe, zlasti za organizacijo cerkvene glasbe. Anton Foerster je bil eden tistih redkih mož, ki je mogel reči o sebi, da ni izgubil nobenega dneva in ki ga ni spravila z njegove ravne poti nobena zapreka. Živel je samo svoji ideji in ustvarjal vse svoje življenje do svoje visoke starosti, ko je skomponiral opero Materin blagoslova. Neprecenljive so zasluge Antona Foersterja za slovensko kulturo in to tem bolj, ker ni bil sin našega naroda. Ali ravno v tem je blesteč primer slovanske vzajemnosti, ker naš, čisto naš je bil in ostane Anton Foerster. Velika je bila duša Antona Foersterja POPRAVEK FINANČNEGA DELEGATA. Gospod urednik! V »Narodnem dnevniku od 14. I. m., št. 82., ste objavili članek »Delo in plačilo«, ki vsebuje med dragim sledeči odstavek: »Napisali smo ta članek in ga naslavljamo naravnost na našega delegata ministrstva financ g. dr. Savnika, ki iz neznanih razlogov •zadržuje profesorjem izplačilo nagrad za prekomerno delo. Upamo, da bo ta apel izdal in da bo našel g. delegat pota in sredstva, da se opravljeno delo tudi po zakonu plača.* Na osnov-i člena 26. zakona o tisku z dne 6. avgusta 1925, Službene Novine broj 179 (XXXIX—1925) Vas prosim, gospod urednik, da v prvi ali drugi številki >Narodnega dnevnika« k navedenemu odstavku po določbah čl. 27. 1. c. priobčite tale uradni popravek : Ni res, da delegat ministrstva financ dr. Savnik iz neznanih razlogov zadržuje profesorjem izplačilo nagrad za prekomerno delo. Res pa je. da Generalna direkcija drž. raču- v »Jutamjem listu« je objavljen uvodnik St. Radiča o novi vladi g. Uzunoviča. V glavnem je St. Radič dejal: Ta vlada ni sestavljena samo prenaglo, temveč tudi nemoralno, neparlamentarno in protiustavno. Nemoralno zato, ker so bili postavljeni ministri HSS pred dilemo: ali ostati v vladi ali biti proti predsedniku HSS in stranki sami. G. Uzuno-vič je šel tako daleč, da je to nemoralnost stavil v usta g. Šuperini in Niluču, ki sta izjavila, da sta imela samo eno izbiro: ali naj propade vse devetmesečno delo ali pa nadaljujejo z radikali sedanjo politiko. Neparlamentarno zato, ker ta vlada ui-ma večine. Neustavno, ker je kralju vzeta možnost, da pokliče k sebi predsednika skupščine, kakor je to ustavna praksa. To so radikali storili hote, da morejo pisati, da so se povrnile metode Obrenovičev. Za \se to nosi g. Uzunovič vso odgovornost, Iver ni storil niti tega, kar je g. Pašič vedno storil, da je pred d emisij o vlade sklical sejo ministrskega sveta, pa čeprav le zato, da najavi deinisijo. Najstrašnejše pa je to, da se je vse to ■/.godilo zato, da se skrije korupcija. Javnost ne ve, da je bil dr. Stojadi-novič ves čas, kar je bil finančni mini- 1 .n :--H' t • njegovo srce. Nikdar ni mogla njega doseči intriga, nikdar ga ni megla n ibena neprilil a spraviti z njegovega divnega mira, ker negeva notranjost je bila tako globoka, da vsakdanjosti niso segle do n,e. Zato pa bo ohranil slovenski narod. : večno hvaležnost do skladatelja in člo-: veka Antona Foersterja in ko mu bodo • zapeli hvaležni slovenski pevci kantato »Umrl je mož«, tedaj bo to odmevalo po vsej Sloveniji. Večna slava spominu Antona Foersterja! Anton Foerster je bil rojen 1. 1837 v Ovsenicah na Češkem kot sin nadučitelja. L. 1858 je napravil na gimnaziji v Mladi Boleslavi maturo, nato je bil nekaj časa v cistercijanskem samostanu v Višjem Brodu. To življenje mu pa ni ugajalo, zato je slekel kuto ter postal stud. iur. v Pragi. Po dovršenih pravnih študijah se je posvetil na nasvet skladatelja Smetane glasbi. L. 1865 je prevzel mesto zborovodje pri škofijski cerkvi v Senju na Hrvatskem, dve leti pozneje mesto zborovodje v ljubljanski Čitalnici in mesto kapelnika pri Dramatičnem društvu, prihodnje leto pa mu je bilo poverjeno glasbeno vodstvo v ljubljanski stolni cerkvi, kjer je deloval 41 let. Leta 1872 je komponiral opereto »Gorenjski slavček«, ki jo je predelal pozneje v opero. Za opereto »Gorenjski slavček« je dobil Foerster na predlog jury, ki je obstojala iz skladatelja Smetane, Prohaske in Bendla, od kranjskega deželnejga odbora I. darilo. Opereta, kot tudi poznejša opera, sta imeli fenomenalen uspeh. Kljub temu je izginilo delo pozneje v arhiv, iz katerega je prišlo šele leta 1922 zopet na dan in na ljubljanski oder. Uspelo je tudi topot. Foerster je izdal tudi večje število muzikalno pedagoških knjig, ki so postale temelj našim poznejšim delom na tem polju. Orgljarska šola in Cecilijiuo društvo v Ljubljani sta bila ustanovljena na njegovo iniciativo. Pokojnik je vzgojil malone vso našo starejšo pevsko generacijo ter je začel prvi orati ledino na polju naše glasbene terminologije. - • novodstva na vprašanje delegacije, katere doklade je ustaviti na osnovi čl. 49. dvanajstin-skega zakona za avgust-november 1925, z odlokom z dne 13. dec. 1925, DR br. 149.856 odredila, da je ta član »striktno interpretirati« in da je torej do ■nadaljnega sistirati izplačilo vseh doklad in nagrad, ki niso predvidene niti v odloku mi-ministrs. sveta DR br. 42.300, 107.201, 53.500 ex 1924, niti v čl. 40 uradniškega zakona (čl. 41. /ak. o prometnem osobju). Res je nadalje da delegacija od Generalne direkcije drž. raf. tudi naknadno ni prejela nikakega olbveislila, da so honorarji za nadure izvzeti od sistira-nja^ in da ji tudi odlok ministrstva prosvete z dne 24. februarja št. 192-11, na katerega se sklicujejo gospodje profesorji, doslej od nobene strani ni bil intimiran. Res je slednjič, da sem danes, čim sem zaznal, da ta odlok baje eksistira odredil, da se zadeva takoj preišče in spravi v red. Delegat ministrstva financ v Ljubljani ster ravnatelj Anglo-srbske banke na dopustu. Naša javnost ne ve, da je predložila Standard Oil Company potvorjene bilance in da je bila vsled tega država na davkih oškodovana za najmanj 28 milijonov. Naša javnost tudi ne ve, da se je dr. Stojadinovič iz Washingtoua silno trudil, da konča brez uspeha prizadevanje dr. Krajača in Pavla Radiča, da se kompanija vsled tega pokliče na odgovornost. Zato je sreča, da v lej vladi ni Hrvatov in da je čislo očitno samo radikalna vlada brez večine v skupščini. Da je sestavljen klub sedmorice iz disidentov je mogoče sanro ‘zato, ker je bil na eni sl rani bič Obznane, na drugi strani pa osebni interesi. Nova vlada zato ni samo mrtvorojene«1, temveč volkodlak, ki bo končal na kcicu parlamentarnega in narodnega prezira. Kratke vesti. Italijani se vmešavajo v mirovna pogajanja z Abdelkrimom, ker da so inte-resirani 7.aradi Tangerja. Arbitražna pogodba med Poljsko in i Avstrijo je bila v soboto na Dunaju podpisana. Sklenjeno je bilo dalje, da se v kratkem prično trgovinska pogajanja med Avstrijo in Poljsko. = Izjava opozicionaluih voditeljev. Šefi opozicionalnih strank: dr. Korošec, Davidovič, Kumauudi, Joca Jovanovič in Spaho so po skupnem posvetovanju o uovi vladi Uzunoviča izdali skupen komunike, v katerem se izrekajo proti novi vladi. Prvič nima nova vlada potrebne večine v skupščini. Tudi se ne more od uje pričakovati, da bi vodila pravo politiko sporazuma Srbov, Hrvatov in Slovencev, ker ne nudi njena sestava za to nobenega jamstva. Nova vlada ni izdala nobene izjave, da bo preganjala korupcijo in 4. ne kaže pripravljenosti, da neha s sedanjimi nasilji. Zato so voditelji opozicije proti tej vladi. = Razkol v Radičevi stranki. Dr Ni- kič in dr. Šuperina sta javila 'predsedstvu skupščine, da sta ustanovila nov po-slaniški klulb, ki se imenuje »Parlamentarni klub Hrvatske seljačke stranke«. Predsednik kluba je poslanec Tomo Kovačevič, tajnik dr. Ivan Lončarevič, člani pa so poslanoi: Stepam Klaič, Ivan Oal-darevič, Ivan Bačmaga, dr. Nikič in dr. Šuperina. Klub šteje torej 7 poslancev in dr. Nikič zatrjuje, da bedo v njegov klub vstopili še drugi radičevski poslanci. Tomo Kovačevič je bil v soboto popoldne sprejet od kralja v avdienci. Po avdienci je izjavil novinarjem, da mu je ; sicer St. Radič drag, toda da mu je bolj ! ljubo hrvatsko seljaško ljudstvo. Zato noče biti orodje za politiko Radičeve poro-dice, temveč hoče služiti le interesom hrvatskega kmetskega ljudstva. = Preiskava trgovinskega ministra. Po prihodu v Zagreb je izjavil St. Radič med drugim sledeče: Minister trgovine dr. Krajač je odredil preiskavo proti Sla-venski banki, ker je prejel ovadbo, da so se knjige radirale. Krajač je imenoval štiri osebe, ki so delale vso sredo in vso noč od srede na četrtek ter o vsem sestavile zapisnik. Konstatirano je vse, kar se je radiralo. Ugotovljeno je dalje, da je prejel Rade Pašič 1,400.000 češkoslovaških kjou, ostanek državnega čeka gre namreč na njegov račun. Vse to je konstatirano in narejen je zapisnik v štirih izvodih. Eden se nahaja pri kralju, eden pri ministru, dva pa sta na sigurnem mestu. = Odgovor Dragiše Stojadinoviča. Na napad »uglednega radikala« v »Politiki na Ljubo Jovanoviča in na napad posl. dr. Nike Novakoviča je odgovoril Dragiša Stojadinovič v »Politiki« z novimi odkritji. Dragiša Stojadinovič objavlja dvoje pisem in pogoje, ki jih je stavil Rade Pašič, da pomaga Praškemu velesejmu do kupčij z državo. Kot protiuslugo je zahteval Rade Pašič pel milijonov čeških kron posojila. Ta pisma pa objavlja Sto-jadiuovič predvsem vsled tega, ker se je posl. Novakovič opravičeval s tem, da je interveniral le na korist svojih volil-cev. Praški velesejem pa seveda ne spada med njegove volilce. Posredniško pismo med R. Pašičem in velesejmom je namreč pisal Novakovič. — Končno naznanja Stojadinovič, da je vložil proti poslancu Novakoviču tožbo, ker mu je ta očital, da si je dal izplačati za neko rešitev v korist omiške tovarne provizijo. Kar videli smo, kako ima »Delavska Politika« hinavsko proti nebu obrnjene oči, ko je zapisala, da ji je resnično žal za Narodni Dnevnik . To pa .zato, ker da je .Narodni Dnevnik postal nedostojen list. Redkosejanim svojim bralcem, ki ne čitajo Narodnega Dnevnika , lahko pripoveduje Delavska Politika kar hoče, teda bralci našega lista se bodo Delavski Politiki le smejali. Zlasti pa, kadar vidi Delavska Politika nedo-stojnost v tem, da je neki dopisnik nn-zval Tabor jedilni list. Da bi bila to psovka, res ne uvidevamo, temveč smo nasprotno mnenja, da je bil s to primero Tabore le počaščen, ker iz jedilnega lista je običajno mogoče nekaj izbrati, ii i abora pa nikdar nikoli. Sicer pa čisto dobro vemo, da je vse ogorčenje Delavske Politike le narejeno. Gospodom je pač nerodno, da ne vedo, kako se imenuje prvi slovenski pesnik in ker smo jih vsled tega okrcali, bi se radi revan-širali. Pa so iskali in iskali, a končno niso mogli najti nič bolj pametnega, kakor da nastopijo v obrambo — esdeesar-skega glasila. Tudi h tej blamaži naše iskrene čestitke! — Francija in fašizem. >Matin« je poslal svojega urednika Sauenveina v Italijo, da preštudira ^svetovno misijo« fašizma. O svojih vtisih je podal Sauerwein zanimivo poročilo, iz katerega posnemamo: Italijansko javno mnenje je prepričano, da bo fašizem Mussolinija osvo- jil svet. Rojstna ura, ko se je rodil novi »Imperium Romanum«, je bila slovesno naznanjena. Konzulat morja je javil, da je v trenutku, ko je odšlo bojno brodovje z Mussolinijem na krovu v Tripolis, 1000 italijanskih ladij na vseh morjih sveta razobesilo zastave in da so tedaj zabren-čale vse ladijske sirene, da tako pozdravijo dogodek, ki ga je ves svet s strahom in napetostjo pričakoval. Navdušenje za Mussolinija je po atentatu zmešane mis Gibson še naraslo. Na kolenih so tedaj dijaki prisegali maščevanje. Razburjenost množice je bila tako velika, da so bili eno uro dolgo celo ogroženi francosko-italijanski odnošaji. Nekateri dijaki so prodrli pred francosko poslaništvo in zahtevali, da poslaništvo razobesi italijansko zastavo. Le s težavo se je dijake odvrnilo od njih namena in tako preprečilo, da ni prišlo do diploma-tičnega incidenta ki bi bil sicer neizogi-i ben. Po mnenju Sauervveina je fašistov-sko gibanje veliko bolj resno, kakor se splošno misli. Proti Mussoliniju sploh ni nobenega odpora in Italijani so naravnost pripravljeni, da mu slede v vsaki avanturi, ki bf jo Duce pričel. Samo nekaj mož iz visokega plemstva in pa nekaj politikov si upa javno izpovedati svoje naspretstvo do Mussolinija. Mladina in ljudstvo pa sta za Mussolinija brezpogojno. »Duce, mi smo ti pokorni!« »Duce, daj našim rokam zopet svobodo! Posvečen je Duce!« Taki in slični napisi se vidijo po zidovih. Zato ne more biti vseeno, če pri takšnem mišljenju ljudstva govori Mussolini, da mora postati Sredozemsko morje zopet rimsko morje. Z največjo skrbjo morajo naredi opazovati razvoj fašizma. — In na ta opomin svojega urednika dostavlja »Matin« brez vsakega komentarja vest, da sta bila v Nizzi prijeta dva italijanska špiona. Besede Mussolinija postajajo že dejanja. — Na Bolgarskem vlada »mir«. Sofije se poroča: Tolpa oborože^*1 ')0'_ garskih fašistov je ustavila v »°či °d sobote na nedeljo vlak, ki je vOZP 11 v Vidin. Več poslancev zemljoradniške stranke, med njimi tudi bivšega ministra Tomova so s silo odstranili z vlaka in jih potem odpeljali na tovornem avtomobilu. Usoda odpeljanih je neznana, splošno pa se sodi. da so postali žrtev fašistovskega nasilja. Sovjeti demantirajo vesti o ekonomski krizi v Rusiji. Osrednji odbor komunistične stranke je odobril poročilo Ri-kova, v kratkem se konstatira, da je trgovinska bilanca narasla od 2.8 milijard na 4. Tudi industrijska bilanca je ugodna. Država je dala letos industriji 155 milijonov podpore, dooini lani le 98. Produkcija je znatno narasla in znaša že 95 odstotkov predvojne produkcije. Vlada upa, da bo v kratkem ruska industrija tako razvita, da bo mogla popolnoma kriti vse podobe države. Nevarnost vladne krize na Češkoslovaškem je odklonjena, ker so se pričela med. vlado in socialističnimi uradniškimi organijacijami pogajanja, ki ugodno potekajo. SLOMŠKOVA ZVEZA. UJU IN DEKLARACIJA. Pod tem naslovom je priobčil »Slove-nec z dne 16. aprila t. 1. članek, ki je prikrojen namenoma tako, da pokaže izza plota na moje ime. V pojasnilo in da ne bo nepotrebnega uamigavanja, izjavljam, da nisem pisal dosedaj še nobenega članka v »Narodni Dnevnik«. Da pa pojasnjujem zadevo šele danes, liči vzrok v tem, ker sem bil te dni odsoten in sem izvedet za članek šele danes. Naj bo dopisnik Slovenca- uverjen, da imam poguma dovolj, da povem vsakemu v brk, kar se ga tiče, in da ni moja navada na eni strani lizati, na drugi pa praskati; ne, mačje nature ni \ meni! Malo čudno bi res bilo, če bi mogel pisati tako, kot na migava dopisnik v zgoraj omenjenem časopisu, jaz, ki sem se gnal za zaupnico odboru itd. Sicer pa dovolj o temi Članek sem si izrezal in bo moje lnue1^'’ v zadevi Deklaracije« podprl se o tem dopisniku »SloveJ*«1! ‘e 111 sanja ne. Na veselo svide»de lia P" " njem sestanku! Tudi i^or, da sen. informiral tako ustno, ne bo držal! Pa brez zamere do dne ustnega obračuna pred .»Slomškarji« iu iz brka v brk! - Janko Polak, šol. voditelj. Potrjujemo tudi s svoje strani, da ni do danes g. Janko Polžk poslal »Narodnemu Dnevniku« uiti enega članka i» niti ne notice ter tudi ni bil nikdar naš informator. — Uredništvo ^Narodnega. Dnevnika«. Ant »n Foerster. dne 15. aprila 1926. Nova izjava Stjepana Radiča. Jubilej ITrgovskegaldruStva »Merkur**. Nenavaden in globoko pomemben je bil jubilej, ki ga je praznovalo v soboto društvo »Merkur«. Zakaj z vso pravico smemo nazvati to jubilej kot jubilej osamosvojitve slovenskega trgovstva in s tem tudi kot jubilej pričetka slovenske gospodarske samostojnosti. Bilo je sicer že preje dokončano nacionalno probujenje Slovencev, toda konkurenčno zmožni tudi na gospodarskem Polju smo postali šele tedaj, ko je bilo naše trgovstvo organizirano, ko je postalo del naše vsenarodne organizacije. Ta nacionalna zasluga društva »Merkur« je njegova prva in največja zasluga, ni pa njegova edina. 9a je sloves slovenskega trgovstva tako dober, da pozna Slovenija samo realno trgovino, da je na slovensko trgovstvo Ponosen tudi konsument, vse to je zasluga tudi društva »Merkur«, ki je vedno polagal na naobrazbo svojih članov naj-, večjo važnost. Težki so bili časi, ko je bilo društvo »Merkur« ustanovljeno in težki so bili pozneje, zlasti v povojni dobi. Konku-l enca tujine je bila vsled pomoči avstnij-ve vlade nad vse lnida, prišla je gospo-arska kriza pred vojno, polom Glavne, avorizacija nemških trgovcev pri kreditiranju s strani Avstro-Ogrske banke, pri-s e so neugodne povojne razmere, ko# se je s usnjarskim pobijanjem draginje na-/V °. e na trgovca in prišla je končno , a Mastrofalne davčne preobremeni Iv«» kj je zopet trgovca najbolj zadela, DriSl n!, ^8e in mu°g° drugih s„ slovenskega trgovca in da je ^ enaki trgovec vse to zdržal, kaže, da je bil na vcsku položaja. In da je bil slovenski trgovec kos vsem tem nadlogam, je nemala zasluga ravno društva »Merkur«. Zato pa je tudi dolžnost slovenskega naroda, da se ob tej znameniti obletnici spominja mož, ki so spravili društvo na njegovo današnjo višino. Predvsem treba omeniti oba prva predsednika društva, to je ees. svetnika Ivana Murnika in Alojzija Lillega. Prvi je bil Predsednik društva od njegove ustauo-vi*ve pa do leta 1913, celili 12 let ne- ulei924nf' -Drugi pa 0(1 leta 1913 do l /i-nimn za svoie velike zasluge sjsr"-* *“-«* i Kdo so imeli i>oleg njih največjih zaslug, pa nam kaže seznam društvenih častnih članov. So to: poleg obeh prvih predsednikov, Andrej Šarabon, Fran Golob in dr. Rudolf Mam. Slika pa bi bila nepopolna, če ne bi omenili še onih najzvestejših članov, ki so bili nad 10 let društveni funkcionarji. V prvi vrsti je omeniti oba društvena jubilanta gg. Ivana Jelačina star. in dr. Viktorja Murnika, ki sta biLa odbornika vseh 25 let društvenega obstaja. Za njima slede: dr. Fr.Windischer (23 let) in po 22 let: Fran Golob, Ivan Kostevc, Alojzij Lilleg in dr. Marn. Nad deset let pa so delovali v društvu: Fran Kovač, Ignacij Novak, dr. K. Triller, Pavel Fabiani, Ivan Volk, Avgust Jurjevec, Andrej Šarabon, Avgust Peruzzi, Zorko Pre-lovec in Ignacij Kessler. Vsem tem gre glavna zasluga, da je jubilej »Merkurja« samo vseskozi aktivna bilanca dela in uspehov. Zato se slovenska javnost s ponosom spominja na jubilej društva »Merkur« in zato je vsa javnost prepričana, da je sedanji jubilej samo pričetek še bolj uspešnih in še bolj plodonosnih jubilejev. Trgovsko društvo »Merkur« naj živi! SLAVNOSTNI OBČNI ZBOR TRGOVSKEGA DRUŠTVA »MERKUR«. V soboto zvečer se je vršil v dvorani Kazine povodom 25-letnice društvenega obstoja slavnostni občni zbor »Trgovskega društva Merkur«. Zborovanje je otvoril predsednik dr. Wmdisclier, ki se je spominjal umrlih članov, pozdravil navzoče, nato pa obširno opisal delovanje društva hi njega zasluge za trgovski stan. Nato je podal svoje poročilo društveni tajnik Valentin Urbančič. Isti referent je podal mesto obolelega blagajnika Josipa Kreka tudi blagajniško poročilo. Odbor mu je podelil soglasno absolutorij. S tem je bil dnevni red izčrpan, nakar je predlagal in prečita! dr. Windischer udanostno brzojavko kralju, ki je bila soglasno in z odobravanjem sprejeta. Oficijelnemu delu zborovanja je sledil jour !ix, ki je trajal pozno v noč. Poraz romunske demokracije- imenovanjem generala Avaresco za unistrskega predsednika je doživela Uitnnnska demokracija mesto pričakovale zmage težak poraz. Proti volji skoraj vse dežele je zmaglala oligarhija pod vodstvom Bratianua in vse kaže, da bo pri bližnjih volitvah doseženo zmago tudi obdržala. I redvsem zaradi popolne razcepljenosti opozicije. Nacionalna stranka, ki je 1 eflektirala za sebe vlado, je v razsulu. Dsebni boji voditeljev, nasprotja med po-ifajinami jo razjedajo tako zelo, da ni nobenega upanja, da bi mogla pri volitvah nastopiti z uspehom. Dosedanji šef stranke dr. Juliu Mani us je odstopil 01 predsednik, ker je bil prepričan, da "lu je predsedstvo vlade zasignrano. Ko Je v svoje največje začudenje spoznal, da se je njegova nada docela izjalovila, zahteva, da postane zopet predsednik stranke. Sedanji predsednik, prof. Jorga, pa je mnenja, da ne more imeti stranka dveh predsednikov in da je edino on poklican, da vodi stranko. To nasprotje obeh voditeljev razjeda stranko in povzroča, da volilci zapuščajo stranko in da trumoma pristopajo k bolj radikalnim c a r a n i s t o m. Caranisti (kmet se pravi po rumunsko caran) veljajo kot bodoča stranka liumu-nije in bi odgovarjala našim zemljorad-nikom ali radičevcem. Nobenega dvoma ni, da bi caranisti, če bi prišli na vlado, temeljito pomedli z vsemi korupcionisti in paraziti. Ni pa ravno dosti upanja, da bi so to kmalu zgodilo, ker je deloma stranka tehnično za odločilen boj še pre- malo pripravljena, deloma pa tudi ni še vlada izigrala svojega zadnjega aduta, to je diktature. Vendar pa je gotovo, da caranisti napredujejo in da so oni danes edina resna in močna opozicionalna stranka. Vlado predstavljajo Bratianovi »liberalci« in pa Avarescova »ljudska stranka«. Obe imeni sta navadna sleparija, ker ena ko droga stranka je do kosti reakcionarna in samo zastopnica bojarske oligarhije. Med narodom sta obe stranki skrajno osovraženi, vendar pa ni dvoma, da bosta pri volitvah naravnost sijajno zmagali. V prvi vrsti bo pomagal volilni red, ki je sličen fašistovskemu in dobi stranka, tudi če je v manjšini, večino mandatov. Glavno delo pa bo opravil notranji minister G o g a. Je odločen fašist in poveljevati zna izvrstno. Za trdo roko je torej preskrbljeno. Da pa bo mogla ta trda roka tudi učinkovito nastopati, je v obilni meri poskrbljeno. Preki sod, cenzura, žandarmerija, prefekti in zloglasna inkvizitorska »siguranza«, vse to je Gogi na razpolago, da bo mogel učinkovito delati volitve. In nobenega dvoma ni, da jih bo tudi znal narediti hi da bo opravičil nade, ki jih stavi nanj Bratianu, ki čaka na svojem posestvu Florika v bližini Bukarešte, da pride zopet njegov čas. Zmaga vlade je torej zasigurana hi če-pruav ima danes stranka Avareca samo štiri mandate, je skoraj gotovo, da bo dobila na volitvah do 2(3(J mandatov, pa čeprav jo sovraži ves narod. Nobenega upanja ni, da bi pri sedanjih volitvah zmagala demokracija. Razvojna črta romunske politike še ne gre k demokraciji, temveč k diktaturi. Potem pa pride potres in tedaj bo šele popolnoma jasno, kako velikansko napako bi naredila naša zunanja politika, če bi se odločila mesto za Rusijo za oligarhično Rimi unijo. Prosveta. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Dram a. Začetek ob 20. uri zvečer. Ponedeljek, 19. aprila: Jolui Gabriel Borkman.« Red A. Torek, 20. aprila: Zaprto. Sreda, 21. aprila: »Pygmalion.« Red E. Četrtek, 22. aprila: »John Gabriel Borkman.« Red B. Petek, 23. aprila: »Naša kri.« Red F. Sobota, 24. aprila: »Idiot.« Predstava v spomin obletnice Pntjatove smrti. Izven. Nedelja, 25. aprila: »Deseti brat.« Izven. j Ljubljanska opera. Zadnja predstava ! pred odpotovaujem opernega ansambla ’ na turnejo v Sarajevo Dubrovnik in Split I nam je prinesla na novo naštudirano glasbeno dramo »Boris Godunov« ruskega skladatelja Musorgskega v obdelavi in instrumentaeiji Rimski Korzakova. Glasbeni del je'naštudiral in vodil g. ravnatelj Polič, režiral je delo g. Knittl. Izvrsten je 'bil orkester, odlična gg. Betetto in Holodkov, hvalevredni g. Lovšetova, ; Poličeva, Zupan in Šubelj. Zbor še ni znal svojega parta in tudi v splošnem je Deorges; Mrtvarstvo. se s*a*)U slovenščina piše, je ^vselil vzrok neznanje. Da je pa neznanja, je v prvi vrsti kriva v a- Kdor količkaj zasleduje razvoj na-nr®8, kzika, vidi, da je bil jezik pred Vr®tom boljši in lepši nego po pre-.. u- Pravzaprav ni to prav nič čudno, oe se vse natanko premisli. Kajti na .. koncih in krajih je primanjkovalo učnih knjig in učnih moči za razne predmete, ki so se prej poučevali le v tujem jeziku. Nastala je potreba po novih terminih, ljudje pa, ki so imeli to nalogo, niso bili vsi zmožni, da bi jo bili zadovoljivo izvršili. Seveda ne smenio prezreti, da je vojna oslabila ne le telesne, temveč tudi duševne sile človeštva. Dslabljenje duševnih sil pa se je najbolj pokazalo z vsemi svojimi posledicami zlasti pri prej nesvobodnih narodih, torej tudi pri nas Slovencih, ki smo osvo-l>oditev doživeli skoraj popolnoma ne-pričakovano — zalotila nas je takorekoč v sanjah — in smo se potemtakem tudi obnašali (in se še obnašamo), 'kakor se obnaša človek, ki ga je sreča ali nesreča bilo opažati, da je ansamblu manjkalo za sigurnost še vaj. Gledališče je bilo razprodano, gg. Betetto, Holodkov in dirigent Polič opetovano klicani pred rampo. —o—• Pevec. Glasilo Pevske zveze. Izšli ste marčeva in aprilova številka v enem se-šitku. Zanimiv članek podaja Herbert Svetel o dihanju pri petju, Bajuk razpravlja o pevskem imenstvu, Savinšek predstavlja glasbo kot važno socijalno činjenico. Člankom sledijo vesti iz pevskih organizacij, o novih skladbah, iz glasbenih listov itd. V glasbeni prilogi jo ponatisnjen A. Foersterjev moški zbor »Večerni ave«, objavljena prikupljiva Hochreiterjeva »Uspavanka« za mešani zbor, Dolinarjeva »Ave Maria«, Železnikov Moški zbor »Dekle, zakaj s’ tak žalostno« in začetek Mavovega mešanega zbora »Tiniea«. »Pevca« spretno urejuje prof. Marko Bajuk. Književnost. »ZBORNIK ZA UMETNOSTNO ZGODOVINO« stopa s pravkar izdanim prvim zvezkom v šesti letnik (1926). Tudi letos hoče v prvi vrsti prispevati k spoznavanju domače umetnosti, poleg tega pa prinašati važne razprave iz obče umetnostne zgodovine, preglede književnosti in razstav, varstva domačih umetnostnih spomenikov in arhivalne prispevke. Za letnik 1926 so obljubili svoje sodelovanje: Izidor Cankar, France Kidrič, Milko Kos, France Stele, Viktor Steska, France Mesesnel, Stanko Vurnik, Rajko Ložar, Marijan Marolt, Anton Vodnik. Dr. Fr. Stele bo letos zaključil svoj temeljiti, bogato ilustrirani opis umetnostnih spomenikov kamniškega okraja. Prvi letošnji zvezek prinaša I. Cankarjevo razpravo o realizmu v starokrščanskem slikarstvu, ki je poglavje iz njegove obče umetnostne zgodovine, zasnovane v petih delih. Razprava je ilustrirana z 11 slikami po mozaikih v Ogleju, Rimu, Neapolju in Milanu. Viktor Steska popisuje v članku o ljubljanskem škofijskem dvorcu eno najstarejših ljubljanskih zgradb in posveča po- i sebno pozornost njeni notranji opremi j ter portretni galeriji ljubljanskih ško-| fov. Članek spremlja 10 slik. Milko Kos j končuje v svoji razpravi o srednjeveških j rokopisih ljubljanske licejske knjižnice, j katero bo nadaljeval, skupino bistrskih rokopisov. V obširnem poročilu konservatorja dr. F. Steleta so zastopani kraji: j Sv. Duh pri Sp. Dravogradu, Gora Oljka ' pri Polzeli, Ihan, Konjice, Ljubljana (frančiškanska cerkev in mestni magistrat), Marija Gradec pri Laškem, Martjanci (Prekmurje), Ojstrica pri Sp. Dravogradu, Sv. Pavel pri Preboldu, Slovenska Bistrica, Škofja Loka, Teharje, Vuzenica in Zavodnje pri Šoštanju. Poleg bibliografije prinaša »Zbornik« mnogo recenzij strokovnih publikacij izpod peresa M. Marolta, F. Steleta in S. Vurnika. V Raznem« priobča F. Mesesnel podatke o renovaciji cerkve sv. Štefana v Vipavi po arhivalnih podatkih. Uredništvo se je potrudilo za izredno okusno zunanjo obliko revije, ki v naši državi nima para in reprezentira slovensko znanost želo častno. Naročila za 6. letnik sprejema uprava »Zbornika za umetnostno zgodovino« v Ljubljani, Univerza. sanjajočega vrgla iz postelje. Dokazov za to menda ni treba, saj je nemara še večini v spoimnu tisto noro veseljačenje po prevratu, ki je trajalo tako dolgo in tako čez mero, da so se še najboljši poznavalci našega naroda čudili. Mislim, da nisem napravil slabe primere, ako pravim, da smo prav tako noro in brez pameti, kakor po gostilnah, veseljačili tudi po svojem jeziku. Postali smo v jeziku ohlapni, nenatančni, nevestni itd., izgubili smo zanimanje, brigo in skrb zanj. Vse to pa se ni pokazalo le pri učeči se mladini, temveč tudi pri učiteljih, ki jih v tem oziru nikakor ni mogoče docela odvezati odgovornosti. Krivda zadene tudi tiste, ki so hoteli zagnati slovenščino v koš in so kar tekmovali v tem, kdo bo več srbohrvaščine navlekel v naš jezik, ki se je leta in leta takorekoč v ognju čistil in izpopolnjeval. Toda pustimo te rekriminacije. Nad vse čuden je pojav, da je po prevratu, ko smo se na zunaj povsod otresli nemščine, baš nemščina dobila velik vpliv na slovenščino. Primerov za to sem v teh člankih navedel precej. Seveda se je začelo že vse obračati na holje, toda čud- no in značilno je le, da smo takrat, ko smo rekli, da smo se osvobodili, zapadli v največjo nemškutarijo. Ne mislim nem-škutarije v besedah, temveč nemškutarijo v sintaksi. Ker ne vem, če me vsakdo razume, kaj hočem reči, naj povem zgled. Stavek: »Prezidentov pedenlar na ganku tepihe klofa« je slovenski stavek, dasi so skoraj vse besede neslovenske, dočim je izražanje: »N. N. je umrl na kapi« neslovensko, čeprav so vse besede slovenske. Popolnoma brez vpliva tudi ni dejstvo, da se mora dijaštvo sedaj kar naenkrat učiti toliko jezikov o b e n e m in po različnih metod ah. Toda o tem razmctrivati ni moja stvar. Vem . pa iz lastne izkušnje, da vpliva en jezik na drugega, ako se človek neposredno in brez presledka in oddiha peča z njim, zlasti če ni v enem ne v drugem posebno trden. Ta vpliv pa je že pri odraslem človeku, ki se tega zaveda, precej velik, kolikšen je šele pri mladini, ki se tega ne zaveda. Da inteligent s samo slovenščino ali srbohrvaščino ne more izhajati, je menda dovolj jasno in uvidevno. Do zdaj smo , bili in smo še navezani (kar nas je sta-; rejših) na nemščino, ki pa sedaj seveda nima več tistega mesta v šoli, kakor ga je imela poprej, kajti na njeno mesto je stopila francoščina. Koliko jezikov bo znala današnja mladina, ko bo dorasla, in kako jih bo znala, ne vem, lahko pa z mirno vestjo trdim, da sedanji absol-virani srednješolec še zdavnaj ne bo znal toliko ne srbohrvaščine ne francoščine, kakor je znal prejšnji nemščine. In to znanje ni bilo bogve kakšno, toda vendarle tolikšno, da je brez hudo velike težave dovršil študije na leaki nemški univerzi, kjer slovanskim dijakom ni bilo prav posebno z rožicami postlano. Pa naj bo, kakor naj hoče, slovenščina si na ta način prav gotovo ne bo opomogla, ako se šole ne bodo bolj skrbno zavzele zanjo, kakor delajo to sedaj. Morda sem zašel v stran, ampak to se mi je vredno zdelo povedati, ako sem hotel poudariti, da je velik vzrok slabega slovenskega pisanja pomanjkanje brige in skrbi za naš materni-jezik. Da vsak po svoje piše in besede kuje, pa je jako velika krivda v naših slovai- Dnevne vesti. »SMO ŽE NOTRI*,. Na višku je bila kriza, ko so radikalni ministri zahtevali od St. Radiča, da brezpogojno izstopi iz vlade. Na široko so se tedaj zasmejali naši esde-esarji, zakaj prepričani so bili, da je prišel njihov trenutek. In tedaj se je zgodilo, da je eden njihovih generalov stopil k prijatelju in mu zmagonosno zaklical: »Smo že notri,< namreč v vladi. Toda razočaranje je sledilo za petami in SDS je danes od vlade tako daleč, ko tedaj, ko je bila vržena iz vlade. Ni čuda, da je bilo že sobotno >Jutrot vse divje, ker ni g. — Pucelj v vladi. — Veljavnost avstroogrskih vojaških certifikatov. Komisija za tolmačenje uradniškega zakona je pretresala te dni na zahtevo jnstičnega ministrstva vprašanje, če veljajo še stari avstro-ogrski vojaški certifikati, ki so jih dobili dalje-služeči podčastniki po 12 službenih letih ter če upravičujejo ti certifikati še vedno k predpravicam, ki so bile ž njimi zvezane v avstrijskih časih. Komisija je odgovorila, da so zadevni prejšnji avstro-ogrski predpisi z jugoslovanskim zakonom c ustrojstvu vojske in z uradniškim zakonom ukinjeni ter se tak certifikat ne mere več upoštevati, če ni bil njegov posestnik že dne 1. septembra 1923 v jugoslovenski državni službi. — Državni uradniki nimajo plačevati nobenih avtonomnih doklad. Generalni direktor za direktne davke je obvestil vse finančne direkcije, da nimajo plačevati državni uradniki na podlagi zadevnega odloka ministrstva pravde o davčni dolžnosti državnih uradnikov, ki je fiksirana s § 127 uradniškega zakona, prav-tako, kot ne plačujejo državnih davkov, nobenih avtonomnih doklad. Vsled tega so obvestile finančne direkcije vse mestne davčne urade in občinske uprave, da imajo iztirjevanje avtonomnih doklad od državnih uradnikov nemudoma ukiniti. — Na jugoslovenski grafični razstavi v Pragi, ki se otvori tekom tega meseca, bodo zastopani sledeči slovenski slikarji: Romeo Bučar, Alfred Burlacb, Elko. Justin, Ivan Kos, Miha Maleš, Fram' Podrekar, Matej Sternen, Rajko gubic, Bruno Vavpotič in Alojz Žagar. — Premogovna afera pri zagrebški železniški direkciji. Kot smo že poročali, je bila uvedena v zvezi z govorom St. Radiča v Pakracu, v katerem je omenil, da so5 se vršili pri nakupu premoga pri zagrebški železniški direkciji nekorekt-. uosti, zoper več funkcionarjev omenjene direkcije stroga preiskava. Preiskava, ki traja že 4 dni in ki jo vodi generalni inšpektor Frantič, je spravila, kot poročajo iz železniških krogov, na dan že precej obtežilnega materiala, ki Radičevo trditev potrjuje, Kot poročajo, so bile v zvezi s (o afero tri osebe aretirane. — Letalsko tekme v Jugoslaviji. — Vojno ministrstvo je sklenilo v svrho pospeševanja zanimanja za letalstvo prirediti vsako leto letalsko tekmo. Zmagovalec dobi kot nagrado od kralja po. kal. Proga bo znašala 1200 do 2000 km. Smer in dolgost bo določil vojni minister. Vsaka tekma bo objavljena tri me- sece preje v Vojnem listu«. Da bodo imele tekme splošen značaj, se jih bodo smeli udeleževati razen vojnih pilotov, opazovalcev in mehanikov tudi rezervni piloti s privatnimi letali. Reflektante in aparate bo sprejemala posebna komisija. Aparati so lahko domačega ali pa inozemskega izvora, v poštev pride samo dejstvo, da so last domačih klubov in društev. — Mere zoper ponesnaženje ulic v Zagrebu. Zagrebški mestni magistrat je pričel sporazumno s policijsko direkcijo energičen boj zoper vse, ki na ulicah pljujejo ter mečejo odpadke proč. Te dni dobe policijski organi bloke s potrdili o plačilih 2 dinarjev. Kogar bodo zasačili, da se je1 na omenjeni način pregrešil, bo moral plačati na mestu globo dveh dinarjev. Kdor tega ne bo hotel storiti, bo aretiran ter bo moral plačati na policiji globo 25 dinarjev in 20 dinarjev takse za obsodbo. — Izlet v Pariz priredi društvo za tujski promet v Ljubljani. Izlet se vrši koncem meseca maja in začetkom junija ter bo trajal 14 dni. Udeleženci bodo imeli priliko, da si ogledajo Benetke, Milan, Ženevo, Curih, Pariz in še več drugih mest. Potovanje bo stalo v II. razredu 3500 Din, v III. pa samo 2800 Din. V teh zneskih je vključena vožnja, vsa oskrba z napitninami vred, kakor tudi vstopnina za gledališča, muzeje itd. — Prijave sprejema proti naplačilu 1000 Din do 20. t. m. Tourist-Office v Ljubljani. — Proslava spomina žrtev atentata v svetonedeljski cerkvi v Sofiji. Na iniciativo udruženja rezervnih oficirjev v Sofiji se je proslavil v petek v Sofiji ob priliki obletnice atentata v cerkvi Sv. Nedelje spomin žrtev- Razen rezervnih oficirjev in njihovih redbiu so se udeležili spominske proslave člani vseh patri-otičnih društev. V uradih se v znak žalovanja dopoldne ni delalo. — Spremembe v trgovskem ministrstvu. Neposredno pred odhodom iz ministrstva za trgovino je dr. Krajač upokojil načelnika oddelka za napredek tu-ristike žužka. Na njegovo mesto je postavil dosedanjega tajnika Grgoševiča. Prav tako je upokojil pomočnika Go-spednetiča in razrešil službe šefa kabineta Pečarja. — Društvo trafikantov sklicuje za nedeljo, dne 25. aprila ob 7. uri zvečer v gostilni pri Mraku, Rimska cesta 5, iz-vanreden občni zbor. Trafikantje iz mesta in dežele udeležite se ga. Gre za korist vseh! — Naraščanje prebivalstva v Zedinjenih državah. Po uradni statistiki znaša prebivalstvo v Zedinjenih državah 117 milijonov 135.817, kar pomeni uapram 63,069.756 v letu 1890 skoraj podvojitev. Leta 19C0 so imele Zedinjene države 77 milijonov 256.680, leta 1910 93,402.151, leta 1920 pa 105,710.620 prebivalcev. Na kvadr. meter odpade danes 15 duš. — Proslava 1, maja na Madjarskem prepovedana. Budimpeštanska policija je prepovedala vse prireditve v proslavo 1. maja. — Skrivnosti III. internacionale. Kot poročajo poljski listi, priobčujejo Po-slednije Novosti« iz avtentičnega vira jih. Skoraj vsi naši slovarji so nedostat-ni in v njili so po večini samo take besede, ki jih človek že ve, tiste pa, ki jo išče in potrebuje, po navadi ni notri. To pomanjkljivost čutijo zlasti novinarji, ki morajo hitro delati, in prevajalci sploh. Saj je vsak človek, tudi novinar, prizadeven. Voda ko skraja vidi, kadar hodi po vsako novo in neznano besedo v slovar, da je brskanje po njem ne te izguba Časa, temveč največkrat brezuspešno, ga zažene v kot in začne sam tvoriti izraze, ki se prav gotovo ne morejo vsi in tudi ne vsakomur posrečiti. Kolikokrat išče človelt kaj po Wolfovem nemško-sloven-skern slovprju ali po Janežič-Bartlovem, a kaj ima cd tega? Jezo in samo jezo. Toda drugi slovenski slovarji tudi niso nič boljši. Tako ima na primer franco-sko-slovenski slovar (ne vem že, čegav) za francosko besedo prestidigitateur samo slovensko besedo slepar(!), kar je pa šele prenešen pomen. Tudi Wolfov slovar ima za Taschenspieler besedo slepar, a vendar dostavlja tildi (dasi kot zadnjo) staroslovensko besedo rokohitrec. Ta ber seda pa se dandanašnji sploh rabi za - Taschenspieler« ali »prestidigitateur«, kar bi moral avtor francosko-slovenskega slovarja na vsak način vedeti. Za Bauch-redner ima Wolfov slovar med drugim tudi »krasno« slovensko besedo »čevo-basnik«, ue dodaja pa zraven romanske besede »ventrilokvist«, kajti besede ne-ncniškega izvora'se v slovenščini ne vem po kakšni protekciji smejo rabiti. Enako je z italijanskoslovenskim slovarjem. Skratka: človek, ki kaj prevaja, si z nobenim slovenskim slovarjem ne nvore dosti pomagati. Na pomoč mora vzeti druge slcvarje, navadno nemške, toda zdaj je treba ujeti še slovenski izraz poleg uemškega. Toda ni treba misliti, da so nemški slovarji tudi vzorni. Nikakor ne, zlasti manjši slovarji ne. Kakšna je nemška toliko bahana točnost, naj pokaže samo zgled, ki sem ga dobil v neki nemško-ruski gramatiki (avtorja trenutno ne vem povedati). Tam stoji pri opisovanju izgovarjave1 ruskih konzonantov, da je ruski trdi I ein roher, unartiku-lierterc Laut. Iz te definicije je po avtorjevem mnenju prav lahko uganiti, kako se ta »1« izgovarja! S tem, bi kdo mislil, je uaša slovenska površnost opravičljiva, ker smo učenci Nemcev, toda po mojem mnenju to ne drži. (Dalje.) obširno poročilo o tajnih sklepih Ul. internacionale. Glasom teh poročil je ko-minterna centralno organizacijo za individualni teror na Balkanu reorganizirala. Centrala se nahaja v sovjetskem poslaništvu na Dunaju pod neposrednim vodstvom ruskega poslanika za Avstrijo Berzine. Delo vrši vojaški biro, obstoječ iz načelnika in štirih članov. Vsak član ima pod seboj 10 do 15 vseskozi zanesljivih oseb za izvrševanje terorja. Ta vojaški biro je sklenil na svoji zadnji zaupni seji, da preide k množestvenemu terorju. Akti terorja se imajo pričeti koncem aprila ali začetkom maja v Romuniji, Jugoslaviji in Bolgariji z namenom, da se nasčuja prebivalstvo, da gospodarsko krizo še bolj poostri ter dvigne razpoloženje v tam obstoječih komunističnih organizacijah. Taki slučaji so se pripetili že lani po konferenci komunističnih voditeljev balkanskih držav, ki se je vršila dne 2. januarja 1925 v Badenu pri Dunaju. ■ — Število prebivalstva v Parizu mo raslo. Iz uradne statistike za lansko leto je razvidno, da je prebivalstvo Francije napram predlanskemu za 60.000 oseb naraslo. V 44 departmanih je presegalo število novorojencev število umrlih m 80.000, dočirn je presegalo v oslalih 45 departmanih število umrlih število novorojencev za v26.000. Glede plodovitosti prebivalstva so se odlikovali najbolj departmaji Pas de' Calais, Nord, Moselie, Finistre, Aisne in Dolenja Seina. .Število zakonov je v Franciji lansko lete nekoliko padlo. — Rusija anektirala severni tečaj. Predsedstvo osrednjega izvršnega odbora sovjetske unije je sklenilo anektirati vse pokrajine in otoke na severu, ki so že ali pa šele bodo razkriti in ki v trenutku objave tega dekreta še ne pripadajo nobeni od sovjetske vlade priznani državi. Ta sklep se nanaša na vse pokrajine v severnem ledenem morju severno od sovjetske severne obale do severnega tečaja. — »N org e« za polet na severni tečaj nesposobna? Kot poročajo iz Leningrada, so izjavili nemški izvedenci, ki so preiskali zrakoplov »Norge«, da je za polet na severni tečaj nesposoben. — Veliki uspehi terapije z Uontgeno-vimi žarki. V Berlinu se vrši te dni 17. zbon vanje Rontgenove družbe. Kongres je jako dobro obiskan. Zastopane so med drugimi tudi Čehoslovaška, Poljska, Anglija, Avstrija, Švedska in Jugoslavija. Zelo važen referat je imel profesor Wie-ser iz Dunaja, ki je govoril o svojih uspehih pri zdravljenju duševno in na živcih bolnih otrok z Rontgeuovimi žarki. Zdravnik je spravil n. pr. otroke, ki so tako daleč zaostali, da so začeli šele s 7 ali 8 leti, ali pa še v dobi pubertete govoriti, tako daleč, da so po tri do štirimesečni kuri popolnoma dobro govorili. Profesor Borak iz Dunaja je referi-ral o ugodnih uspehih pri kostnih metastazah raka, Sgalitzer (Dunaj) o ugodnih rezultatih pri tumorjih v možganih, Pordes (Dunaj) o flegmonah spodnje čeljusti, ki so večkrat posledica otežkoče-nega predora čeljusti po takozvanem modrostnem« zobu. — Železniški vlak iz jekla. V petek se je odpeljal iz Londona v Birmingham prvi vlak, ki je zgrajen ves iz jekla. Izvedenci pričakujejo, da bodo, ne glede na to, da »o vagoni, zgrajeni iz jekla mnogo bolj trdni kot dosedanji leseni, pri nesrečah nmogo bolj praktični. — Pred mednarodnim rudarskim štrajkom? Ministrski predsednik Bald-win je poročal v petek angleškemu kralju o resni situaciji, ki je nestala spričo dejstva, da so odklonili delavci v angleških premogovnikih kategorično vsako podaljšanje delavnega časa in vsako znižanje mezd. Mednarodni rudarski odbor v Bruslju je sklenil, da bo angleške rudarje z vsemi sredstvi podpiral. Če pride do stavke, so pripravljeni belgijski rudarji začeti v skupnem interesu prav- tako stavkati. — Promocija. V Rimu je promoviral za doktorja nacionalne ekonomije Marjan Wolf, sin tajnika poštnega ravnateljstva v Ljubljani. — Velik požar v rudniku. Iz Monako-vega poročajo: Veliki premogovniki v Gorenji Bavarski gore že pet dni. Vsi poizkusi, da bi požal pogasili, so zaman. —■ 1,000.000 tajnih žganjekuhov. Iz Newyorka poročajo: Po poročilu, ki g« je podal načelnik prohibicijske oblasti, Andews pred senatno komisijo, eksistira trenutno v Zedinjenih državah 1,000.000 tajnih žganjekuhov. Tekom lanskega leta je bilo izsledenih in ukinjenih nič manj kot 173.000 tajnih žganjekuhov. — Velik požar v Kuma novem. V Ku-manovem je izbruhnil v eni zadnjih noči velikanski požar, ki je vpepelil v kratkem času neko lekarno, neko manufak-turno trgovino, trgovino nekega juvelir-ja in neko pekarno v centru mesta. Skoda je ogromna, cenijo >n na več milijonov dinarjev. — Drzen roparski napad pri belem dnevu. Te dui je sedel kmet Tomo Ser-tič v Stojnici v Liki s svojo ženo in nekim znancem pri večerji. Nenadoma so vdrli v sobo trije maskirani roparji, ki so prisilil prisotne z revolverji v rokah, da so se vlegli na trebuh. Nato so jih zvezah’ sedli k- mizi, se dobro najedli in napili, ugrabili, ker v hiši niso našli nobenega denarja, vse dragocenosti, nekaj obleke, jestvin in vina ter izginili. Zvezanega kmeta, kmetico in njenega gosta so osvobodili šele drugi dan sosedje, ki so prišli slučajno v hišo. — Blazen lov na diamantna ležišča-United Press s poroča iz Johannisbur- ga: Senzacionalne najdbe diamantov v Svvatspalaats-u v Winterdrop-distriktu sol imele za posledico »preseljevanje narodov« v kraje, kjer se nahajajo najdišča, kakršnega transvalska zgodovina še a« pomni. Ko je bilo proglašeno iskanje svobodnim, se je polastila prebivalstva pravcata pijanost. Že davno predno se j0 pričelo daniti se je zbrala na od orožni' kov zastraženi meji tisočglava množica, ki se je rekrutirala iz vseh slojev prebivalstva. Mid ljudmi, ki bi radi obogateli z/ diamanti, je bilo tudi mnogo žensk in mladih deklet. Med priprostimi delavci in brezposelnimi so se gnetli pripadniki svobodnih poklicev, ki so pustili čez noc svoje delo in farmerji, ki so zapustili rodbino in žetev. Silni navali so izpt-e7 menili vso pokrajino v močvirje. Stevi ni pohlepneži so se od utrujeno**11 onesvestili. Cez noč je zraslo iz tal ^elo me barak iz razorčaste pločevine m satorov. — Dama kot duela"!- Te dni se je imel vršiti v Budapešti prvi dvoboj med moškim in žensko- Olimpijska slava mad-jarskih borilcev ni dala budimpeštan-slcim damam miru in ustanovile so dva elegantna sabljaška kluba. Te dni je prisostvoval vajam neki gospod. Ker je zašepetal neki borilki na uho neko lasciv-no opazko, se je čutila amacooka žaljeno ter ga pozvala po dveh tovarišicah na dvoboj. Dogovorjeni so bili precej težki pogoji, ker nikdo ni mislil, da pride res do prelivanja krvi. Tembolj so se vsi čudili, ko je razžaljena dama pozneje vse poizkuse mirne poravnave kategorično odklonila. Tako sta prišla nasprotnika torej res na bojišče. Ko se je gospod po predpisih duelnega kodeksa slekel ter stal » golim gornjim delom telesa danu nasproti ter so njegovi sekundanti zahtevali od njegove nasprotnice isto, se je branila in nič ni pomagalo, da so jo opozarjali na zadevne stroge predpise duelnega kodeksa. Končno je jela ihteti, skrila se je v kot in pretakala solze mesto krvi. Najzanimivejše pri stvari je to, da je resnična. — »Norge« pristala v Leningradu. Zrakoplov »Norge« je pristal predvčerajšnjim ob 10. uri 30 min. 45 km južno-zahodno od Leningrada. Prejšnji dan popoldne je prispel v Oslo, kjer ga je pozdravila velikanska množica ljudstva-Ob pol 1. ponoči je nadaljeval vožnjo preko Stockholma iu Ilelsiugforsa v Leningrad. V danski prestolici je pristal z veliko težavo, močan veter ga je vroel iz kurza, po ponovnih poizkusih je končno srečno pristal. Na aerodromu ga je pričakoval danski kralj in vojni minister, ki sta imela oba na letalce nagovore, v Stockholmu so zrakoplov zjutraj zaman pričakovali. »Norge« je izgubila radi goste megle orientacijo ter letela kot ugo* tavljajo očividci, nevede južno m im0 Stockholma. Tudi kontakt z radio postajo Sandhem je ob 11. uri dopoldne^ dalje časa izgubila. Končno se je "!* ^ ma vendarle posrečilo ugotovgT ' v nahajata, nakar sta wiking je že pred tisoč leti odkril ke ya potovanje v Ameriko ter potujeta j Gronlandijo in tam ustanovil tudi malo na- y _____________________________ . Soča« svoje redno predavanje, nredaval priljubljeni predavatelj prof Šarabon O borbi za severni tečaj, tore o zelo aktualni temi, zlasti sedaj, ko se napravlja Anunndsen zopet na severni tečaj. Večer le otvcril v imenu društva g. Švili-I goj ter pozdravil predavatelja, ki je povzel I b6Severni .tečaj je bil že od nekdaj zelo ne-' dostopen. Mnogo raziskovalcev je ze poizku-i silo zavzeti to skrajno severno točko ali pa ' odkriti v Severnem Ledenem morju nov. preko Dunaja, kamor jima je •obupani j uelbino, ki je potem podlegla kugi. Napačno j je, če se poroča, da so to naselbino uničili 1 Eskimi. Poznejše ekspedicije so odkrile oio-' ",ie nad Kanado, Aljasko in Sibirijo. Holand- očd sledil, ne da bi ju doslej našel. — Zaradi trpinčenja vojakov je bil ob-obsni^n T,,.pd sarajevskim voja- j ci so prvi prišli na Spitsberge, Payerjeva _ j«n te dni p Vplic iz Go- ! ekspedicija, katera je bila sestavljena iz sko- slum sodiščem kaplar Jos P , „ j 110 samih Dalmatincev, pa je odkrila tako- ric v ketoru Sanski most. v elic je | zvano Franc Jožefovo deželo. Pozneje so od- sku pri 26 pp. pretepal na zverinski na- j j,rjii tu.di severni magnetni tečaj, kjer se je X; ~ __ . , ,» i i i,-. nrlaril r P, na Spitsberge. Nansen se je od la- 190a in 1906 stanujoče na področju oblasti tpr nnskugaj ne§ doseči severni te- Ljnbljanskega velikega župana .in dne 6. ma- tijo. Najboljši igralec na polju je bil brez dvoma mladi talentirani Vrtačnik. Tekmo je sodil vrlo dobro g. Ahčan. SK ILIRIJA : ASK PRIMORJE 0 : 1 (0 : Oj. Takoj v začetku diktira Primorje močan tempo, ki traja približno 12 minut. V tem času se igra samo na polovici Ilirije. Nato Primorje popusti in igra valuje po obeh polovicah. Primorje zastreli po Zemljaku 11 metrovko. Koti so bili v prvem polčasu 8 : 0 za Primorje, iz česar se tudi razvidi pritisk Primorja v začetku. V drugem polčasu Primorje precej popusti vsled blesure svojega srednjega krilca Buljeviča. Ilirijanski napad, kii je v prvem polčasu dosledno ignoriral svoje levo krilo Kreča, ga začne uporabljati v drugi polovici. Kreču se posreči precej krasnih akcij, ki pa vsled popolne indisponiranosti ostalega napada končajo deloma v outu, deloma v rokah odličnega vratarja Ermana. Nekako v sredi drugega polčasa zapusti ilirijanski vratar svoje svetišče in Primerjan Uršič izrabi ugodno priliko in tolče v prazna vrata. Ilirija skuša na vsak način vsaj izenačiti, kar se ji pa vsled popolne nesposob- nosti napada (z izjemo Kreča) ne posreči. — V Primorju sta se posebno -odlikoala vratar Erman, srednji krilec Bulje-vič in branilec Jančigaj. V splošnem je primorsko moštvo naredilo utis vigrane celote, medtem ko moštvo Ilirije tega nikakor ni pokazalo. Najslabša točka iliri-janskega moštva je bil desno krilo Zupančič, dober pa vratar Miklavčič in v drugem polčasu tudi dr. Tavčar. Tekma je potekla fair, publika se je zadržala izredno mirno, rediteljska služba je funkcionirala vzorno; vreme po voljno, igrišče v dobrem stanju. Poset publike je dosegel rekorden poset za igrišče ASK Primorje — ca. 1500 ljudi. Sodnik Hus dober. Hazena - SK ILIRIJA : TKD ATENA — 5:6. Tekma se je vršila dopoldne v dežju na igrišču TKD Atena. Tekmo je sodil zagrebški sodnik preveč rigorozno. Publike precej. Pametna odredba. Češko notranje ministrstvo je z ozirom na pogoste nesreče pri nogometnih tekmah, naprosilo prosvetno ministrstvo, da prepove mladini pod 14. letom obisk nogometnih tekem, !ker vplivajo te na mladino veliko bolj kvarno kakor kino. ja 1926 za one, ki prebivajo na področju oblasti mariborskega velikega župana. Vsaik nabornik 9e mora izkazati z rednim Ssl. potnim listom ali domovnico teir prinesti s -saboij 70 dinarjev kot pristojbino za zdravniški pregled. Naborom se morajo odzvati tudi vsi oni letnikov 1898—1903, ki do sedaj svoji naborni dolžnosti iz kateregakoli vzroka niso zadostili. Zoper vsakogar, ki se ne odzove temu pozivu ter ne zadosti svoji naborni obveznosti se bode postopalo v smislu braimlb- nega zakona. 1— Meč kralja Aleksandra I., pravilnik za meč in slika zmagovalne vrste ljubljanskega Sokola, ki si ga je na tekmah priborila so razstavljeni v izložbenem oknu modne trgovine Kette na Aleksandrovi cesti. — Himen. Poročil se je blagajnik mestne zastavljalnice Rudolf Est z gospodično Viktorijo Lavričevo. Podružnica Jugoslovanske Matice za Kolodvorski okraj. V sv rti o čim večjega ia£-iniaJja obrambnega dela se osnuje isporazUJH-J’°,s 'pralnim odborom v Ljubljani nova pm-ruzmea Jugosioveniske Matice za Kolodvorski okraj. Pripravljalni odibor vabi nove in tudi stare člane iz tega lokolisa na ustanovni oibčmi zbor, ki se 'bo vršil v četrtek dne 22. apnila ofb 8. uri zvečer iv dvorani Akademskega doma na Miklošičevi cesti. Maribor. m— V sanitetni svet kraljevine SHS je mariborsko zdravniško društvo določilo: I**1’ mairija dr. Mirka Černiča, kirurga;-v in dr. Ferdinanda Trenaa, tapJa^a ^rav-nika na Dobrni, ^lezmžkega rdTavn^ d . Ant. Klasinca na Pragerskem po kot namesi "'mi- Esperantska skupščina, v Mariboru. Kot ismo že poročali se vrši o binkoštaih praznikih v našem .mestu kongres vseh esperantistov cele države. Došlo jih bo do 300. S tem bo .izkazana čaist in zahvala najstarej-šemiu esperantistu naše države, že uimrlemu dr. Haasu, odvetniku v Mariboru. Protekto-Pat 'tega izlbora je prevzel «am župan mesta Maribor dr. Leskovar. m Nemški poslanik in polnomočni mini- -ster na našem dvoru gotstp. dr. Franz Ohlhau-»en in g Franz Seiler, nemški kojtzul v Za-«rebu sta se mudila v petek v Mariboru. Semkaj sta prispela z avtomobilom ter bila "a daljšem pose tu pri velikem županu. Po 'astni i/iavi je njuno potovanje .nforma-»vaega značaja, da vpozuata nase kraje m ' Prilike. Med potoma sta si ogledala naso kai. 'Junico Lepoglavo in zdravilišče Rog. aia- Iz Maribora sta se podala v dravsko do-'»o in Si med ostalimi ogledata tudi etek-f4*Oo Falo, nakar se vrneta domov. r itK- v gt liju pri Mariboru je ibil 2bletm zaposlen s popravilom cerkvenega ,;a‘Pa. Med delom umi spodrsne in pade na : a- Ztami.1 si je dbe rolki in glavo močno po-skadovai. Mariborski rešilni oddelek mu je nudil prvo pomoč. m— Rezervnim častnikom! Glavna uprava v 'Beogradu nam sporoča, da naj obvestimo vso one rez. oficirje, ki niso državni ali »a-ntoupravm uradniki in 'ki so bili v preteklem teta 1925 na vežbi, pa nis« prejeli plafe, " la. Nj. Veličanstvo trdi, da dela na prošnjo papeža. Odslej bo nastopala na dvoru samo še v zaprtih bluzah, dolgih rokavih in z vlečko. Ali se bodo lepe Špa-njolke ravnale po njenem vzgledu? Tež-, ko. Nekoč je hotel prepovedati neki papež ua prošnjo nekega pobožnega frančiškana bikoborbe, hotel je prepovedati duhovnikom, dajati ljudem, ki se udeležujejo bikoborb, odvezo, toda španski kralj mu je poslal dopis, v katerem mu je sporočil, da bi se Španci odpovedali rajši katoliški veri kot pa bikoborbam. Po tem odgovoru papež ni več vztrajal na svoji zahtevi. Jaok London: 01 Morski vrag. »Ako pride od te strani,« je rekel, »ter nas postavi na priveterno stran čolnov, bodo ležišča na sprednjem delu ladije v medkrovju prazna.« Okoli enajstih je morje postalo gladko kot steklo. Opoldne je bila vročina neznosna, dasi smo bili precej v severnih višinah. Ozračje ni bilo sveže. Bilo je soparno in me je spominjalo na tisto vreme, ki mu pravijo v Kaliforniji potresno vreme. Nekaj grozilnega je bilo v njem in nekam nedoumno smo čutili, da pride do kaj hudega. Vse vzhodno nebo se je pečasi prepreglo z oblaki, ki so se pošastno dvigali nad nas, uprav kakor črna sierra (gorski greben) iz peklenskih pokrajin. Tako jasno si videl v njih canone, globeli in prepade, pa sence, da si se nehote cziral, kje bi ugledal belo črto obrežnih valov in votline, kjer morje buta ob suho zemljo. A še vedno smo se le rahlo zibali; nobenega vetra ni bilo. »To ni nevihta z navadnimi sunki vetra,« je dejal Wolf Larsen. Metala pa nas bo, Klada, da bomo srečni, če se bomo izvili s polovico čolnov. Najbolje bo, ako zlezeš gor in zrahljaš vrhnja jadra.« »Kaj pa, če bo vihar pošteno tulil, ko sva samo dva?« sem vprašal z ugovarjajočim glasom. E, morala si bova pač pomagati pri prvem sunku, kakor bo mogoče, in voziti proti čolnom, predno nam prtrga jadra. Po tem mi je prav vseeno, kaj se zgodi. Drogi, bedo že prenesli, midva bova pa tudi morala. Tišina je še vedno trajala dalje. Obedovala sva v naglici in jaz sem bil v skrbeh za osemnajstorico mož daleč na morju in za narastjo zemeljske obale, ko so se tiste gore oblakov počasi premikale proti nam. Wolf Larsen ni bil videti nič kaj v skrbeh; vendar sem opazil, ko sva se vrnila na krov, da so mu nosnice rahlo vtripale. Obraz je bil resen, poteze so postale trde, in vendar mu je v očeh — modrih, svetlomodrih ta dan — žarel nek čuden sij, neka svitla iskreča se svetloba. Zdelo se mu je, da je bil vesel, nekam divje vesel, da ga je prešinjala zavest, da se bliža zanj dan onih velikih trenutkov življenja, ko življenje močno vzvalovi. Enkrat se je na glas zasmejal, porogljivo in kljubovalno, proti bližajočemu se viharju, ne da bi se bil zavedal, da se je ali da sem ga jaz videl. In vendar ga še vedno vidim v duhu, ko je stal tam kot pritlikovec iz Tisoč in ene noči pred kakim orjaškim hudobnim duhom. Izzival je usodo in ni imel strahu Odšel je h kuhinji. »Kuhare, ko pomiješ posodo, le bomo potrebovali na krovu. Bodi pripravljen, da te pokličem.« Klada«, je rekel, ko se je zavedel, da zrem ves zavzet nanj, »to je boljše kot žganje; tukaj je tudi tvoj Osnar pomanjkljiv. Mislim, da je koncem koncev vendarle samo napol živel.« Zapadna polovica neba se je bila pomračila. Solnce je zatemnilo in nam izginilo izpred oči. Bilo je dve popoldan in nad nas se je zgrnil pošasten mrak, ki so ga prešinjali rdečkasti svetlobni siji. V tej rdečkasti svet- lobi je Wolf Larsenov obraz tako žarel, da je bilo v moji razpaljeni domišljiji videti kakor bi ga obdajal nekak obsij. Nahajali smo se sredi grozljivega miru, vse okoli nas pa so bila jasna znamenja bližajočega se gibanja in glasov. Pot mi je zalival čelo in mi kapljal po nosu. Slabo mi je prihajalo in iztegnil sem roko po ograji, da bi se vzdržal po konci. Baš tedaj je šinil mimo sila rahel šepet zraka. Pri' šel je od vzhoda; kot šepet je prišel in prešel. Nenapeta, ohlapno viseča jadra se niso ganila, a vendar je moj obraz občutil zrak, ki ga je hladil- »Kuhar«, je zaklical Wolf Larsen s tihi«1 glasom. Mugridge se je prikazal z bledim, prestrašenim obrazom. »Izpusti tiste vrvi sprednje spodnje jadrenice in kedar bo jadro voljno, jih hitro potegni noter. Ako jih zamotaš, bo to tvoje poslednje delo. Razumeš?« »Gospod Van Weyden, bodi pripravljen, da spustiš jadra na sprednji jambori. Potem pohiti k zgornjim jadrom in jih razvij kolikor hitro le moreš — čini hitrejše jih, te mlažje boš videl, da pojde. Ako se Kuhar ne bo hitro obračal, butni ga med oči.« Čutil sem poklon in bil zadovoljen, ker ni navodilom zame dodal nobene grožnje. Ladija je bila obrnjena z rilcem proti severozapadu in njegov namen je bil, da pri prvem sunku vetra zasuka jadra. »Veter bomo imeli od zadaj,« mi je pojasnjeval. »Ko smo dali zadnjikrat znamenje s streli, so čolni vozili malce proti jugu.« (Dalje prih.) 30 ** tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi najtlnejši in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa. O jm* ZAHTEVAJTE PONUDBO I -»C Tehnično In hlgljcnlčno najmoder-neje urejena klsarna v Jugoslaviji. Pilama: ljubljena, Dunajska cesta Sl. la, II. nadstropje. arararap Vrtnarske zadeve posreduje Goikova „Vrtnarska šola" v Kranju. •Srajce. promenadne, bele In barvaste, o-vratnike vseh vrst in foson, pentlje, samo veznice, Šepne robce, nogavice v rasnih barvah za gospode in dame, naramnice, toaletne - potrebščine, svilene trakove, čipke in vezenino. • Nizke cene. — Velika izbira samo pri JOSIP PETELINC-U LJUBLJANA bliisu Prešernovega spomenika o£> vndi MALI OGLASI Cena oglasom do 20 besed Din 5'—, vsaka nadaljna Deseda 50 par. Postranski zaslužek primerno vsakogar. — Pojasuila proti znamki 1 dinarja. Propagandna reklamna družba z o. z., D0ŠL0! DOŠLO! Vrtnice, dalije, gladiole ravnokar došle v različnih barvah. Lepo-tična grmovja, sadike evet-lic in zelenjadi priporoča Stekleno . strešno opeko imajo »tal-,, | no v m logi Združeno ope-I karne d. d. v Ljubljani. ! Damam in gospodom ne nudi lep zaslužek z razpečavanjem parfumerije. Potreben kapital 200 Diu za vzorce. — Pismene ponudbe pod »Postranski zaslužek«; na Propaganda, d. r ! t. t:...... fifvlan. Sejmska restavracija se odda za dobo letošnjega velesejma od 26. junija do 5. julija. Kraseu paviljon je opremljen s kuhinjo. Odda se tudi vinotoč (lep paviljon na vinskem oddelku velesejma). Pouudbe je vložili pismeno do 15. aprila t. 1. na Urad Ljubljanskega vele-' sejma, ki daje tudi vse informacije. Uradnica s prakeo, ve56a knjigovodstva, korespondence. strojepisja ter vseh pisarniških del išče službe za takoj ali pozneje. Ponudbe na urpavo dnevnik« pod šifro »Agilna 50«. Oglašujte v »Narodnem Dnevniku«! vse druge Lastna knjigoveznica. uradne tiskovine. ft|UBUANA - SIMON OKJEOORČIČEVA US*. 13. - TE&EFON 552 T.e#wrr.' iBfejatatj la odgovora! vodnik ALEKSANDRE 2KLEZN1KAB - K n tiskarno »Merkur« v Ljubljani Amircj S«»cr.