TISKOVINA U R f) D n I POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 2250 PTUJ Vsebina 87. TEHNIČNI PRAVILNIK o javnem vodovodu na območju Mestne občine Ptuj 88. TARIFNI SISTEM ZA OBRAČUN STORITEV JAVNE SLUŽBE RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI 89. SKLEP o uskladitvi cene programov v Javnem vzgojno - varstvenem zavodu Vrtec Ptuj 90. SKLEP o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra 91. PROGRAM PRIPRAVE lokacijskega načrta za del poselitvenega območja Pl 1-R4 Toplice - območje hotela in lokalne obvozne ceste 92. JAVNI RAZPIS za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem 93. JAVNO ZBIRANJE PONUDB za prodajo stvarnega premoženja last Mestne občine Ptuj 94. JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov in projektov, namenjenih pospeševanju kulture, športa in rekreacije v Primestni četrti Grajena v letu 2004 87. Na podlagi 6. člena Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/04) in 11. čl. Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99-prečiščeno besedilo, 2/01 in 1/03), je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 21. seji, dne 20. septembra 2004 , sprejel TEHNIČNI PRAVILNIK o javnem vodovodu na območju Mestne občine Ptuj I. SPLOŠNE DOLOČBE 7. člen S tem pravilnikom se ureja tehnična izvedba in uporaba javnih vodovodov (v nadaljnjem besedilu: vodovod) na območju Mestne občine Ptuj. 2. člen Pravilnik je obvezen za vse udeležence pri projektiranju, gradnji, komunalnem opremljanju in upravnem postopku za izvajalca javne službe in uporabnike vodovodov. 3. člen Vodovod je sklop medsebojno funkcionalno povezanih naprav, objektov in cevovodov, ki služijo za oskrbo prebivalstva s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: voda). 4. člen Naprave in objekti vodovoda so: - zajetja, - vodnjaki (vrtine), - črpališča, - čistilne naprave, - cevovodi, - prečrpališča, - vodohrani (zbiralniki pitne vode), - objekti in naprave za zniževanje tlaka, - vodovodno omrežje, - omrežje za gašenje požara - hidrantna mreža, - drugi manjši objekti, ki služijo za pravilno in nemoteno obratovanje cevovodov in jih glede na njihovo funkcijo štejemo kot njih sestavni del. 5. člen Lokalni vodovod je samostojni vodovod s samostojnim vodnim virom, ki ni v upravljanju izvajalca javne službe. 6. člen Vodovod za tehnološko vodo ali tehnološki vodovod je sklop medsebojno funkcionalno povezanih naprav, objektov in cevovodov, ki služijo izključno za dobavo, pripravo in oskrbo s tehnološko vodo. Vodovod za tehnološko vodo ne sme biti fizično povezan z javnim vodovodom. II. DEFINICIJE POJMOV 7. člen V tem pravilniku uporabljeni izrazi in pojmi imajo naslednji pomen: - zajetje = objekt za zajemanje vode, - vodnjak = objekt za zajemanje vode, - črpališče = objekt, v katerem so nameščene črpalke za črpanje vode, - prečrpališče = isto kot črpališče s funkcijo prečrpavanja vode v višje ležeči vodohran, - čistilna naprava = objekt za čiščenje in razkuževanje vode, - vodohran ali vodni zbiralnik = objekt za hranjenje vode, - raztežilnik ali razbremenilnik = objekt za znižanje tlaka vode v cevovodu, - reducirna postaja = objekt, v katerem je nameščen reducirni ventil in služi za znižanje tlaka, - cevovod = objekt za transport vode, - vodovodno omrežje = sistem cevovodov, ki ga delimo na magistralno, primarno ter sekundarno omrežje, - magistralno omrežje in naprave: - cevovodi in objekti, ki oskrbujejo z vodo več občin ali regij, - tranzitni cevovodi in objekti od zajetja do primarnega omrežja, - primarno omrežje in naprave: - cevovodi in objekti, med magistralnim in «Pin sekundarnim omrežjem, oziroma cevovodi in objekti od zajetja do sekundarnega omrežja, - cevovodi in objekti za večje naselje, med več naselji ter med večjimi stanovanjskimi ali drugimi območji, - sekundarno omrežje in naprave, ki služijo za neposredno priključevanje uporabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem območju ali za požarno varstveno funkcijo, - zračnik = element za odzračevanje cevovoda, - blatnik = element za praznjenje in čiščenje cevovoda, - priključek = spojni vod od vodovodnega omrežja do vodomera, - jašek = betonski objekt na cevovodu (običajno služi za namestitev zasunov in zračnikov), - vodomerni jašek = jašek, v katerem je nameščen vodomer, - vodomer = naprava za merjenje porabljene vode, - zasun = zaporni element na cevovodu, - hidrant = element v vodovodni mreži, ki služi za odvzem vode iz vodovodne mreže pri gašenju požara (razlikujemo podzemne in nadzemne hidrante), - uporabnik = odjemalec vode iz vodovoda. III. PROJEKTIRANJE IN GRADNJA VODOVODA 8. člen Pri načrtovanju vodovoda se morajo upoštevati poleg drugih predpisov, ki urejajo tovrstno gradnjo, še določila tega pravilnika ter soglasja in smernice, ki jih opredeli izvajalec javne službe. a) Dimenzije cevovodov in vrste cevi 9. člen Pri gradnji vodovoda se smejo uporabljati cevi iz naslednjih materialov: 1. litoželezne cevi iz nodularne litine (duktil), 2. cevi iz polietilena visoke gostote - PE, 3. jeklene cevi, 4. keramične cevi. Vse vrste cevi morajo po kvaliteti odgovarjati veljavnim standardom. 10. člen Cevi PE uporabljamo samo v naslednjih primerih: - za izvedbo priključkov in sekundarno omrežje, - na terenih z nestabilno nosilnostjo tal, - za vgradnjo v zaščitno cev, - v drugih primerih, kjer iz tehničnih razlogov ni možna uporaba cevi iz drugih mate- rialov - spajanje PE cevi se izvaja z elektrouporni-mi sponkami Največji dovoljen premer PE-HD cevi je 110 mm. Za večje premere je potrebno pridobiti soglasje izvajalca javne službe. 11. člen Jeklene cevi se uporabljajo za gradnjo cevovodov, samo kjer zaradi zahtevnosti gradnje ni možna uporaba drugih cevi. 12. člen Jeklene cevi morajo biti pred vgradnjo antikorozijsko zaščitene. Antikorozijska zaščita jeklenih cevi mora biti izvedena z bitumenskim ali drugim ustreznim premazom in povita z zaščitnim trakom na svetlo očiščeno in minizirano podlago. Cev mora biti čiščena s peskanjem ali drugimi mehanskimi pripomočki. Čiščenje cevi s kemijskimi sredstvi ni dopustno. Na mestih, kjer se pojavljajo blodeči tokovi mora biti jekleni cevovod tudi katodno zaščiten. b) Globine 13. člen Za polaganje cevovoda mora biti globina jarka taka, da bo nad temenom cevi najmanj 1,1 m zasipa pri nevoznih površinah in 1,3 m pri voznih površinah. Maksimalna globina cevovoda ne sme presegati 2,5 m od temena cevi, vendar samo v izjemnih primerih. 14. člen Dno jarka za polaganje cevovodov mora biti skopano po dani niveleti s točnostjo */- 3 cm. V jarku, izkopanem v terenu IV. in V. kategorije je za polaganje cevovoda treba obvezno pripraviti posteljico iz sipkega materiala v minimalni debelini 10 cm. Plastične cevi (PE) se smejo polagati samo na posteljico iz peska granulacije 0-4 mm. 15. člen Zasip cevovoda v višini prvih 30 cm nad temenom cevi se sme opraviti izključno s sipkim materialom. Plastične cevi pa s peskom granulacije 0-4 mm 10 cm nad temenom, 20 cm pa s sipkim materialom. 16. člen Kadar se ob cevovodu za lastne potrebe polaga električni kabel mora biti ta položen na posteljico v desnem kotu jarka, gledano v smeri toka vode. Kabel mora biti položen na posteljico in v osnovnem zasipu zasut enako kot plastične cevi. c) Odmiki 17. člen Cevovod mora biti projektiran in položen tako, da je možen dostop z ustrezno mehanizacijo za potrebe vzdrževanja. 18. člen Odmik objektov od cevovoda mora znašati najmanj: - čisti objekti in oporni zidovi 3 m, - greznice, drugi nečisti objekti in deponije z odpadnim in škodljivim materialom 5 m, - posamezna drevesa (drevored) 2 m, - drogovi (električni in PTT) 1 m. 79. člen Komunalni vodi morajo biti po horizontali od cevovoda odmaknjeni minimalno: - kanalizacija (fekalna ali mešana), ki poteka na manjši globini ali enaki kot cevovod, 3 m, - meteorna kanalizacija, ki poteka na manjši ali enaki globini kot cevovod, 1 m, - plinovod 0,5 m, - energetski kabli, telekomunikacijski kabli in kabli javne razsvetljave, ki potekajo na manjši ali enaki globini kot vodovod 1 m, oziroma 0,5 m, če so položeni v kineti ali ustrezno zaščiteni, - toplovod v kineti, ki poteka na manjši ali enaki globini kot cevovod, 1,0 m, - vsi komunalni vodi, ki potekajo v večji globini kot cevovod, morajo biti odmaknjeni minimalno 0,5 m. Pri minimalnih odmikih 0,5 m mora biti vodovod položen tako, da je možen neoviran dostop z ene strani. 20. člen Kolikor zaradi terenskih razmer ni možno zagotoviti minimalnih odmikov iz predhodnih členov, mora izdelovalec projekta z dogovorom z izvajalcem javne službe določiti način izvedbe in vzdrževanja ter možnost dostopa z ustrezno mehanizacijo. d) Križanja 21. člen Za vsako križanje cevovoda s komunalnimi vodi, prometnicami in vodotoki je potrebno pridobiti soglasje izvajalca javne službe obstoječega komunalnega voda. 22. člen Pri križanju cevovoda z železnico mora cevovod potekati v zaščitni cevi ne glede na material iz katerega je cevovod. 23. člen Pri križanju cevovoda s prometnico mora biti ta del cevovoda zgrajen iz jeklenih ali litoželeznih cevi iz modularne litine ali PE cevi z zaščitnim plaščem. 24. člen Minimalni vertikalni odmiki pri križanju cevovoda s komunalnimi inštalacijami morajo biti: 1. če poteka cevovod nad - kanalizacijo 0,3 m, - toplovodno kineto 0,4 m, - plinovodom 0,4 m, - energetskim in telekomunikacijskim kablom in kablom javne razsvetljave 0,3 m; 2. če poteka cevovod pod - kanalizacijo (izjemoma) 0,6 m, - toplovodno kineto 0,6 m, - plinovod 0,6 m, - energetskim in telekomunikacijskim kablom in kablom javne razsvetljave 0,3 m. Minimalni odmik se šteje najkrajša razdalja med obodoma cevi kanalizacije in cevovoda oziroma stene kinete in cevovoda oziroma točke na obodu (zaščiti) kabla do oboda cevovoda. Kot križanja ne sme biti manjši od 45° 25. člen Cevovod ne sme potekati pod fekalno kanalizacijo. Kolikor to ni možno, mora biti križanje s fekalno kanalizacijo v projektu posebej obdelano in v soglasju z izvajalcem javne službe. e) Vgradnja merilno regulacijske opreme, armatur, fazanov in spojnih elementov 26. člen V vodnjake, črpališča, rezervoarje in pomembna hidravlična vozlišča mora biti vgrajena ustrezna merilnoregulacijska oprema. Vrsto in tip ter mesto vgradnje določi projektant v soglasju z izvajalcem javne službe. 27. člen V vodovodno mrežo se smejo vgrajevati samo taki fazonski kosi in armature, ki odgovarjajo veljavnim standardom. Kolikor je zaradi dejanskih razmer na terenu nujna vgradnja nestandardnega fazonskega kosa, se ta izdela iz jeklene cevi, ki mora odgovarjati min. tlaku 16 bar. Fazonski kos mora biti antikorozijsko zaščiten. 28. člen Vijaki, vrata, ograje, stopnice in drugi ključavničarski izdelki, ki se vgrajujejo v vodovodne objekte, morajo biti zaščiteni proti koroziji z vročim cinkanjem ali izdelani iz nerjavečih materialov. 29. člen Zasuni morajo biti obvezno vgrajeni na vsakem odcepu iz primarnega ali sekundarnega cevovoda pred in za zaščito pod železnico, na priključku za hidrant na primarnem cevovodu, pred zračnikom, blatnikom in na vsakih 500-800 m v primarnem cevovodu. 30. člen Zasuni se smejo v omrežje vgrajevati tako, da so na eni strani spojeni z gibljivim spojem. Gibljivi spoj mora biti načeloma za zasunom gledano v smeri toka vode. Pri vgradnji zasuna je treba upoštevati težo zasuna in nosilnost cevi. 31. člen Litoželezne cestne kape se morajo obvezno podbetonirati. Betonske plošče pod cestno kapo morajo biti take velikosti, da glede na nosilnost terena prenaša obtežbo kape brez pogrezanja. f) Jaški 32. člen V omrežje vgrajujemo betonske jaške za vgradnjo armatur in merilnoregulacijske opreme. Minimalna velikost jaškov mora biti: - po višini 170 cm, - po dolžini = vsota dolžine vseh vgrajenih elementov + 40 cm, vendar najmanj 120 cm na cevovodih do fi 150 mm, 150 cm na cevovodih do fi 250 mm in 180 cm na cevovodih do fi 600 mm, - po širini = vsota dolžin vseh vgrajenih elementov na odcepu + 1/2 najširšega vgrajenega el. v osi cevovoda + 80 cm, vendar najmanj 1 20 cm na cevovodih do fi 150 mm, 150 cm na cevovodih do fi 250 mm in 1 80 cm na cevovodih do fi 600 mm, - nad ploščo jaška mora biti minimalno 30 cm zasipa, - dno jaška mora biti z betoniranim dnom s poglobitvijo za črpanje vode, - velikost vstopne odprtine mora biti min. dim. 60 x 60 cm. Locirana mora biti v kotu jaška. Vstopna odprtina se mora zapirati s standardnim litoželeznim pokrovom. Teža pokrova mora odgovarjati prometni obremenitvi, - jašek, v katerem so vgrajeni fazonski elementi težji kot 150 kg, mora imeti tudi montažno odprtino minimalne velikosti 80 x 80 cm neposredno nad elementom, - montažna odprtina se mora zapirati z litoželeznim pokrovom. Teža pokrova mora odgovarjati prometni obremenitvi. Kjer tipizirana velikost montažne odprtine ne zadošča se izjemoma izvede plošča jaška iz armirano betonskih lamel, ki jih je možno odstraniti, - vstop v jašek mora biti opremljen z lestvijo. Nosilna drogova lestev morata biti iz cevi fi 40 mm, nastopne prečke fi 18 mm v razmaku 300 mm. Lestev mora biti pritrjena na steno jaška. 33. člen Jaški v terenih s talno vodo morajo biti vodotesni. Vrh vstopne (montažne) odprtine mora biti obvezno nad visokim nivojem poplavne vode. V dnu jaška morajo imeti poglobitev za črpanje vode. 34. člen Vodomerni jaški so obdelani v poglavju IV/c. g) Hidranti 35. člen Hidrante vgrajujemo v vodovodno omrežje v naselju na razdaljo 80-150 m oziroma v odvisnosti od gostote naselitve prebivalstva v posameznem naselju. Minimalni premer cevovoda, na katerega se priključuje hidrante je fi 100 mm. Pri projektiranju gradnje hidrantnega omrežja, je potrebno upoštevati pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. 36. člen Hidranti so podzemni in nadzemni. Nadzemne hidrante vgrajujemo povsod, kjer ne ovirajo prometa in funkcionalnosti zemljišča. 37. člen Hidrant, vgrajen na primarni vodovodni mreži, mora imeti na priključku zasun. Vsa izlivna mesta pri hidrantu in priključni zasun se plombirajo. 38. člen Hidrant se sme zasipati le z gramoznim materialom. Vrh glave podzemnega hidranta mora biti 10-20 cm pod niveleto terena. 39. člen Hidrantne kape pri podzemnih hidrantih morajo biti podbetonirane. Velikost betonske plošče pod hidrantno kapo mora biti tako velika, da glede na nosilnost terena prenaša obtežbo kape brez pogrezanja. Podbetoniran mora biti tudi N kos, na katerega je montiran hidrant. h) Preizkušanje cevovoda 40. člen Tlačni preizkus je časovno in tehnološko točno določen postopek, s katerim se preverja vodotesnost in kakovost zgrajenega cevovoda. Tlačni preizkus se mora opraviti na vsakem novo zgrajenem cevovodu. O uspešno opravljenem tlačnem preizkusu se napiše zapisnik, ki ga morata podpisati nadzorni organ in vodja gradbišča. Zapisnik je sestavni del investicijsko tehnične dokumentaci- ie- 41. člen Tlačni preizkus vseh vrst cevi se izvaja točno po navodilih proizvajalca. Tlačni preizkus cevovoda iz jeklenih cevi se izvede na 2x-ni delovni tlak, vendar ne manj kot 15 bar. Tlačni preizkus mora trajati min. 2 uri oziroma 60 min/100 m cevovoda. 42. člen Klorni šok je preizkus, s katerim se ugotovi ali je vodovod sposoben prenašati zdravo pitno vodo. Preizkus izvede upravljalec vodovoda v soglasju z Zavodom za zdravstveno varstvo in o preizkusu izda ustrezen dokument. Klorni šok se mora opraviti na vsakem novozgrajenem vodovodu. i) Označevanje vodovodnih naprav 43. člen Zasuni in hidranti morajo biti obvezno označeni z označevalnimi tablicami. Oblika in velikost označevalne tablice je predpisana s SIST 1005 za zasune in SIST 1007 za hidrante. 44. člen Označevalne tablice so pritrjene na vidnem mestu najbližjega objekta. Če v bližini ni objekta se tablica postavi na zato posebej postavljen drog. 45. člen Trasa cevovoda se označuje z opozorilnim trakom, ki se polaga na osnovni zasip (30 cm nad temenom cevi). Nad cevovodi iz plastičnih cevi mora biti položen označevalni trak s kovinskim vložkom. IV. VODOVODNI PRIKLJUČKI a) Postopek za priključitev nepremičnine na javno vodovodno omrežje 46. člen Za priključitev objekta na javno vodovodno omrežje mora naročnik z izvajalcem javne službe skleniti pogodbo o priključitvi. K pogodbi mora priložiti: - situacijo z vrisanim objektom v merilu, ki velja za projektno dokumentacijo, - kopijo gradbenega dovoljenja ali lokacijsko informacijo za izvedbo vodovodnega priključka, - projekt vodovodnega priključka, interne inštalacije oziroma tehnološki projekt, za proizvodne in druge objekte, kjer se bo voda rabila v tehnološke namene, - soglasje občine s potrdilom o plačilu povračila ob priključitvi na vodovodno omrežje, - soglasje upravljalca ceste (v primeru preboja ali rezanja ceste), - služnostno pogodbo sklenjena z lastniki zemljišč (če trasa vodovoda prečka njihovo zemljo). 47. člen Izvajalec javne službe je dolžan skleniti pogodbo o priključitvi ob izpolnitvi tehničnih pogojev, razen v primeru, če naročniku ne more zagotoviti zadostnih količin vode in izpolniti dobavno tehničnih pogojev, ali če bi bila s tem motena oskrba ostalim potrošnikom. V primeru, da iz razlogov iz prejšnjega odstavka ni možno skleniti pogodbe o priključitvi, je izvajalec javne službe dolžan o tem obvestiti pristojni občinski organ, s katerim se naročnik ob sodelovanju izvajalca javne službe dogovori o možnosti načina in tehnične rešitve izvedbe priključitve. 48. člen Na osnovi sklenjene pogodbe o priključitvi izvajalec javne službe naročniku - bodočemu uporabniku vode opravi: - odkaz trase priključka in merilnega mesta, - skladno z dogovorom med naročnikom izdela ponudbeni predračun in pogodbo za izvedbo priključka. 49. člen Izvajalec javne službe izvede priključek, ko so izpolnjeni vsi pogoji iz pogodbe o priključitvi. Po izvedbi del za priključitev na vodovodno omrežje je izvajalec javne službe dolžan vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču na katerem je bil izveden priključek. 50. člen Spremembo lokacije merilnega mesta, trase priključka ali dobavnih količin lahko uporabnik zahteva po enakem postopku kot nov priključek, pri čemer izvajalec javne službe za vsak primer posebej presodi, če je potrebno predložiti ustrezno dokumentacijo v celoti ali samo deloma. 5 7. člen Priključek se ukine na osnovi pisnega naročila lastnika priključka. Stroške ukinitve poravna naročnik. b) Dimenzije priključkov in izvedba 52. člen Dimenzijo priključka določi izvajalec javne službe: - po številu izlivnih mest v priključenem objektu za gospodinjstvo: Število izlivnih mest Vrsta in minimalna dimenzija priključka 5-20 PE DN 32/10 20-30 PE DN 40/10 - če se predvideva, ob upoštevanju vseh podatkov iz projekta interne instalacije oziroma tehnološkega projekta, večjo konično porabo kot 2 l/sek., se dimenzionira priključek s hidravličnim izračunom. 53. člen Za gradnjo vodovodnih priključkov se smiselno uporabljajo določbe v poglavju projektiranje in gradnja vodovoda. c) Lokacija in izvedba merilnega mesta 54. člen Merilno mesto je praviloma v jašku izven objekta, čim bližje javnemu vodovodu. V objektih v katerih je predvidena ločena meritev za več uporabnikov, je lahko register vodomerov v objektu. 55. člen Če je vodomerno mesto v objektu uporabnika, mora biti cev vodovodnega priključka zaščitena s PE cevjo v celotni dolžini od vstopa v objekt do vodomera. V zaščitni cevi mora biti tudi cev priključka, ki vstopa skozi steno vodomernega jaška izven objekta. 56. člen Talni jaški izven objekta so tipski PVC termo jaški ali betonski jaški opisani v 32. členu tega pravilnika. d) Tipi in dimenzije vodomerov 57. člen Vrsto in tip vodomerne naprave, ki se uporabljajo za merjenje porabljene vode, določa izvajalec javne službe, dimenzijo vodomera pa določi projektant ob soglasju izvajalca javne službe. 58. člen Upravljalec plombira ob prevzemu vodovodnega priključka oziroma ob vsaki vgradnji vodomera matični privoj s PVC plombo. Odstranitev, uničenje oz. poškodovanje plombe se sankcionira v skladu z določbami Odloka o oskrbi s pitno vodo. e) nadomestilo stroškov vzdrževanja priključka in menjave ter kontrole vodomerov - vzdrževalnina priključka 59. člen Vzdrževalnina priključka je znesek, ki se mesečno zaračunava za pokrivanje stroškov redne menjave vodomernih naprav v enem menjalnem obdobju. Znesek vzdrževalnine priključka v obračunskem obdobju dobimo kot zmnožek nazivnega pretoka vodomera in cene vode. Vzdrževalnina priključka = Qn (m3/h) x cena vode (SIT/m3) x obračunsko obdobje (mesec) Vodomer DN (mm) 20 25 32 40 50 65 80 100 150 50-k 80-k 100-k 150k Nazivni pretok Qn(m7h) 2,5 6 6 10 15 25 40 60 150 40 60 90 200 • k - kombinirani vodomer 60. člen Izvajalec javne službe lahko na osnovi predvidene porabe vode, upoštevajoč pri tem dinamiko in konico odjema pitne vode pri uporabniku ter hidravlične razmere v vodovodnem omrežju, določi za vgradnjo tudi druge dimenzije vodomerov. V. TEHNIČNO DOBAVNI POGOJI 61. člen Priključitev uporabnika na vodovod je možna ob naslednjih pogojih: - da je kota tlačne črte pri Q max v vodovodnem omrežju najmanj 10 m nad koto najvišjega izliva v objektu, - da bodoči uporabnik s predvidenim odvzemom vode ne bo presegal pretočnih zmogljivosti sekundarnega omrežja in povzročal motenj v oskrbi ostalih potrošnikov. 62. člen Začasni priključek na javni vodovod je možen: 1. za gradbišče (gradbiščni priključek), 2. za bodoče uporabnike na kompleksih, ki niso pokriti s sekundarno mrežo minimalnega premera 80 mm ob pogoju: - da z izgradnjo začasnega priključka ne bo motena oskrba z vodo, - da je s srednjeročnim programom predvidena izgradnja sekundarne vodovodne mreže na kompleksu, kjer je objekt uporabnika, - da uporabnik pred izvedbo priključka podpiše pogodbo z izvajalcem javne službe, kjer bodo natančno opredeljene obveznosti uporabnika do sofinanciranja sekundarne mreže na kompleksu in rok o začasni uporabi priključka. Odločitev o možnosti izvedbe začasnega priključka izda izvajalec javne službe, pri čemer za vsak primer posebej presodi, kakšno dokumentacijo mora bodoči uporabnik predložiti. 63. člen Naprave za zvišanje tlaka v objektih so del interne instalacije in se lahko vgradijo le s posebnim soglasjem izvajalca javne službe. Naprave za zvišanje tlaka se morajo priključiti preko vmesnega rezervoarja, v katerega priteka voda preko vodomera in ventila s plovcem v primerih, ko iz omrežja ni možno zagotavljati črpalne količine vode. Vtok v rezervoar mora biti nad najvišjim nivojem vode v rezervoarju. VI. NADZOR NAD GRADNJO VODOVODA 64. člen Vse vodovodne naprave, ki jih gradi ali rekonstruira katerikoli izvajalec in bodo po dokončanju prešle v upravljanje izvajalcu javne službe, nadzira med samo gradnjo strokovna služba izvajalca javne službe. 65. člen Nadzor iz prejšnjega člena tega pravilnika, obsega kontrolo izvajanja določil izdanih soglasij in tega pravilnika ter kontrolo kakovosti izvedenih del in vgrajenega materiala. VII. PREVZEM VODOVODOV V UPRAVLJANJE 66. člen Investitor javnega vodovoda, če to ni občina, mora tega predati v last občini. Način in pogoje predaje opredelita investitor in občina s pogodbo. Občina preda predmetni vodovod v upravljanje izvajalcu javne službe. Ob primopredaji mora investitor izročiti občini oziroma izvajalcu javne službe naslednjo dokumentacijo: - projekt z gradbenim dovoljenjem, - projekt izvedenih del (PID) v skladu z Zakonom o graditvi objektov (ZGO-1) in po določbah pravilnika o izdelavi in vzdrževanju katastra komunalnih naprav in metodologiji katastra izvajalca javne službe, - zapisnik o tlačnem preizkusu, - atest o izvedenem klornem šoku, - podatke o investicijski vrednosti, - uporabno dovoljenje. Na osnovi zapisnika o prevzemu javnega vodovoda vnese izvajalec javne službe vodovod v kataster komunalnih naprav in v evidenco sredstev v upravljanju. 67. člen Lokalni vodovod prevzame izvajalec javne službe v upravljanje le, če so izpolnjeni pogoji tega pravilnika in je vodovod zgrajen oziroma saniran skladno z vsemi predpisi ter ima vodni vir, ki ustreza pravilniku o zdravstveni ustreznosti pitne vode in urejene varstvene pasove. Vlil. KATASTER VODOVODNIH NAPRAV 68. člen Izvajalec javne službe mora za objekte javnega vodovoda voditi kataster komunalnih naprav. Kataster komunalnih naprav se vodi skladno z določbami pravilnika o izdelavi in vzdrževanju katastra komunalnih naprav in zakona o katastru komunalnih naprav. Podatki iz katastra se izdajo na osnovi pisne vloge, katera mora vsebovati namen rabe podatkov. Za izdajo podatkov iz katastra se plača nadomestilo stroškov priprave in izdaje podatkov. Občini se za njene potrebe izdajo podatki iz katastra brezplačno v dogovorjeni DXF obliki. Prav tako občina izdaja podatke iz katastra izvajalcu javne službe brezplačno. 69. člen Ne glede na določbe pravilnika o izdelavi in vzdrževanju katastra komunalnih naprav pa izvajalec javne službe za operativne potrebe sektorja vodooskrbe vodi katastrski elaborat v obsegu: 1. pisni del, 2. grafični del v državnem koordinatnem sistemu, 3. skanogrami, 4. elaborati. Ad/1 Pisni del vsebuje popisne liste ali tabele po segmentih (točka, sistem daljic ali ploskev). Ad/2 Grafični del vsebuje: a) Podloge: - digitalni katastrski načrt, - digitalni ortofoto načrt, - topografski načrt različnih meril (1:1000, 1:5000, 1:25000 ), - druge podloge. b) Segmente katastra komunalnih naprav: - točkovni (hidranti, zasuni, zračniki ), - linijski (cevovodi...), ploskovni (jaški, vodovarstvena območja ). Ad/3 Skanogrami so digitalna oblika elaborata: a) skanogrami fotografij (jaškov, cevovodov, križanj, zanimivih detajlov ), b) skanogrami topografij, skic, shem in shematskih prikazov , c) skanogrami, druga dokumentacija. Ad/4 Elaborati: Elaborat je zbirka vseh listin, dokumentov, skic in zapisnikov, na osnovi katerih je bil nastavljen pisni in grafični del elaborata, zlasti: - pregledna karta območja novega cevovoda M 1: 500, 1000, 5000, 10000, - situacijski načrt, ki vsebuje geodetski posnetek terena in cevovoda z vsemi pripadajočimi elementi z označbami in podatki, - podolžni profili, - topografije zasunov, hidrantov in podobnih objektov na cevovodu, - oznake detajlnih listov, kjer je cevovod ter številke zapisnikov s podatki meritev, - montažni načrti cevovodov (zasuni, hidranti, zračniki, blatniki, odcepi, priključna mesta, križanja), - dimenzije, materiali, leto izgradnje, - situacijski načrt, topografije in podolžni profili morajo biti v digitalni obliki (dwg, dxf format), - drugi podatki. 70. člen Vzdrževanje katastra komunalnih naprav temelji na prijavah o spremembah na komunalnih vodih, ki se posredujejo izvajalcu, ki vodi kataster. Prijava o spremembi komunalnega voda je pisno obvestilo, ki vsebuje podatke o kraju komunalnega objekta in kratek opis spremembe na objektu. 71. člen Po prejemu prijave o spremembi komunalnega voda mora služba katastra takoj poskrbeti za eventualno potrebno izmero na terenu in vnos spremembe v katastrski elaborat. 72. člen O spremembah na komunalnih vodih se vodi posebna evidenca. IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 73. člen Spremembe in dopolnitve tega pravilnika se sprejmejo po postopku, določenim za njegov sprejem. 74. člen Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Številka: 015-04-10/04-502 Datum : 20. 9. 2004 Dr. Štefan ČELAN, s.r. župan Mestne občine Ptuj 88. Na podlagi Navodila za oblikovanje cen storitev obveznih lokalnih javnih služb (Uradni list RS, št. 56/01 in 41/04- ZVO-1), 73. člena Odloka o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/01) in 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo, 2/01 in 1/03) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 21. seji, dne 20. septembra 2004, sprejel TARIFNI SISTEM ZA OBRAČUN STORITEV JAVNE SLUŽBE RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI 1. člen Ta tarifni sistem določa način oblikovanja cene za storitev gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki na območju Mestne občine Ptuj. 2. člen Mestni svet Mestne občine Ptuj potrdi skupni letni strošek vseh faz obravnave odpadkov za preteklo leto, ki jih izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (v nadaljnjem besedilu: izvajalec) v svojem letnem poročilu o poslovanju podjetja predloži najkasneje do 28. februarja tekočega leta ter na predlog izvajalca, na podlagi podatkov iz poslovnega načrta izvajalca javne službe za tekoče leto, sprejme predvidene stroške za tekoče leto. 3. člen Ravnanje s komunalnimi odpadki po tem tarifnem sistemu zajema zbiranje in prevažanje odpadkov, obdelavo in predelavo odpadkov in odstranjevanje odpadkov. Zbiranje odpadkov zajema vse storitve, povezane z oddajo in prepuščanjem odpadkov, ki nastanejo v gospodinjstvih ter prevzemanjem le-teh in njihov prevoz v obdelavo. Zbiranje in prevažanje odpadkov zajema: - zbiranje in prevažanje ločenih frakcij - zbiranje in prevažanje kosovnih odpadkov - zbiranje in prevažanje nevarnih odpadkov - zbiranje in prevažanje biološko razgradljivih odpadkov - zbiranje in prevažanje preostalih odpadkov - vodenje evidenc - osveščanje. Obdelava in predelava odpadkov zajema: - sortiranje in obdelavo ločenih frakcij na sortirnici, - razstavljanje kosovnih odpadkov in njihova obdelava (stiskanje, mletje), - izločanje ločenih frakcij in biološko razgradljivih odpadkov iz zbranih preostalih odpadkov v sortirnici, - obdelavo in predelavo biološko razgradljivih odpadkov, - začasno skladiščenje ločenih frakcij ter kosovnih in nevarnih odpadkov pred oddajo v predelavo ali odstranjevanje, - oddajanje ločenih frakcij v predelavo. Odstranjevanje odpadkov obsega: - obdelavo ostankov komunalnih odpadkov s stiskanjem in baliranjem odpadkov, - odlaganje ostankov komunalnih odpadkov na odlagališču. 4. člen Obračun storitev javne službe se odmeri: 1. Na podlagi prostornine izračunane količine komunalnih odpadkov, izražene v I, ki nastane v stavbi v enem tednu zaradi prebivalcev s stalnim ali začasnim prebivališčem ali zaradi zaposlenih, ki izvajajo dejavnosti v njej, in sicer: - za storitve ločenega zbiranja in obdelave ločenih frakcij, ki nastajajo v gospodinjstvu in zaradi izvajanja dejavnosti, - za storitve zbiranja in obdelave kosovnih odpadkov, - za storitve zbiranja in obdelave nevarnih frakcij, - za storitve zbiranja, obdelave in predelave biološko razgradljivih odpadkov, - za storitve zbiranja, obdelave in odlaganja ostankov komunalnih odpadkov. 2. Na podlagi mase prevzetih frakcij izražene v kg in m3 za frakcije, ki jih imetniki odpadkov pripeljejo neposredno v zbirni center. Prostornina izračunane količine komunalnih odpadkov iz prve točke prejšnjega odstavka se za posamezno stavbo ali njen del določi na podlagi prostornine zabojnika oziroma skupne prostornina vseh zabojnikov, v katerih povzročitelji komunalnih odpadkov iz posamezne stavbe prepuščajo komunalne odpadke, ki mora zadostovati izračunani količini (IK) komunalnih odpadkov, ki jo lahko tedensko odložijo povzročitelji. Pri določitvi IK komunalnih odpadkov se upošteva naslednje: - ocenjena povprečna tedenska količina odpadkov, ki nastanejo pri povzročitelju in je enaka prostornini 38,2 I, - število članov posameznega gospodinjstva ali oseb s stalnim oziroma začasnim prebivališčem v stavbi, ki prepuščajo komunalne odpadke v istem zabojniku, oziroma zabojnikih. IK komunalnih odpadkov se določi na podla- gi naslednjega izračuna: IK = P . Ok Pri čemer je: IK = izračunana količina komunalnih odpadkov P = število članov posameznega gospodinjstva oz. prebivalcev s stalnim ali začasnim prebivališčem v stavbi, Ok = ocena količine komunalnih odpadkov, ki nastane v enem tednu pri povzročitelju in je enaka prostornini 38,2 litrov. Za počitniško hišo in za stanovanje, ki se ga uporablja kot počitniško stanovanje, je IK komunalnih odpadkov, ki nastane v enem tednu, enaka 38,2 litra, oziroma je obračun storitev enak obračunu storitev za eno osebo na mesec po osnovni tarifi. 5. člen Storitev javne službe se za komunalne odpadke, ki nastajajo v stavbi ali v njenem delu zaradi prebivalcev ali izvajanja dejavnosti v njej, obračuna po osnovni tarifi za 14 dnevni odvoz preostalih odpadkov in za območja večstanovanjskih enot (v nadaljnjem besedilu: osnovna tarifa), in sicer na podlagi naslednjega izračuna: cena za osnovno tarifo= cenazbjranje + cenOobdelava + cenaodlaganje kjer so v: - "cenazbjranje" vključene cene storitev iz 2. odst. 3. člena tega tarifnega sistema, - "cenOobdelava" vključene cene storitev iz 3. odst. 3. člena tega tarifnega sistema, - "cenaocj|aganje" vključene cene storitev iz 4. odst. 3. člena tega tarifnega sistema ter investicijske stroške izgradnje CERO Gajke. Izračunana cena je izražena v SIT/I prevzetega odpadka, upoštevaje pretvorbo, da je 10001 enako Im3 prevzetih odpadkov. 6. člen Na območju starega mestnega jedra se storitev javne službe za komunalne odpadke, ki nastajajo v stavbi ali v njenem delu zaradi prebivalcev ali izvajanja dejavnosti v njej, obračuna na podlagi osnovne tarife povečane za stroške storitev nameščanja zabojnikov iz zbirnega na prevzemno mesto in nazaj, in sicer na podlagi naslednjega izračuna za ceno storitev javne službe: cena za staro mestno jedro= cenazbjranje + cena0bdelavci + cenaodlaganje kjer so v: - "cenazb;ranje" vključene cene storitev iz 2. odst. 3. člena tega tarifnega sistema povečana za stroške storitev nameščanja zabojnikov iz zbirnega na prevzemno mesto in nazaj, - "cena0bde|ava" vključene cene storitev iz 3. odst. 3. člena tega tarifnega sistema, - "cena0d|aganje" vključene cene storitev iz 4. odst. 3. člena tega tarifnega sistema ter investicijske stroške izgradnje CERO Gajke. Izračunana cena je izražena v SIT/I prevzetega odpadka, upoštevaje pretvorbo, da je 10001 enako 1 m3 prevzetih odpadkov. 7. člen Na območju, kjer je uvedeno ločeno zbiranje komunalnih odpadkov, pa povzročitelji le-teh niso ločeno odložili, se storitev javne službe za komunalne odpadke, ki nastajajo v stavbi ali v njenem delu zaradi prebivalcev ali izvajanja dejavnosti v njej, obračuna na podlagi tarife za mešane odpadke, in sicer na podlagi naslednjega izračuna za ceno storitev javne službe: cena za mešane odpadke = cenazbjranje + cena0bdelava -t" 2 x cena0d|aganje kjer so v: - "cenazbiranje" vključene cene storitev iz 2. odst. 3. člena tega tarifnega sistema, - "cenOobdelava" vključene cene storitev iz 3. odst. 3. člena tega tarifnega sistema, - "cenaocj|aganje" vključene cene storitev iz 4. odst. 3. člena tega tarifnega sistema ter investicijske stroške izgradnje CERO Gajke. Izračunana cena je izražena v SIT/I prevzetega odpadka, upoštevaje pretvorbo, da je 10001 enako Im3 prevzetih odpadkov. 8. člen Cenazbiranje se na enoto določi tako, da se ovrednotijo stroški v skladu z veljavnim predpisom o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih lokalnih javnih služb, ki so povezani z zbiranjem in prevažanjem odpadkov ter se porazdelijo na skupno prostornino izračunane količine komunalnih odpadkov za celotno oskrbovalno območje (VI): Cenazbiranje = stroškizbjranje/Vl x 52 kjer je: stroškizbiranje = letni strošek zbiranja in prevažanja odpadkov VI = skupna prostornina izračunane količine komunalnih odpadkov na celotno oskrbovalno območje 52 = število tednov v letu. VI = KI x Pl KI = ocena za najmanjšo količino komunalnih odpadkov, ki nastane v enem tednu na prebivalca in je enaka 38,2 I Pl = število prebivalcev s stalnim ali začasnim prebivališčem na oskrbovalnem področju 9. c/en CenOobjeiava se na enoto določi tako, da se ovrednotijo stroški v skladu z veljavnim predpisom o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih lokalnih javnih služb, ki so povezani z obdelavo in predelavo odpadkov ter se porazdelijo na skupno prostornino izračunane količine komunalnih odpadkov za celotno oskrbovalno območje (VI): Cena0bdelava — stroskl0bdelava/^ * kjer je: stroški0bcje|ava = letni strošek obdelave in predelave odpadkov VI = skupna prostornina izračunane količine komunalnih odpadkov na celotno oskrbovalno območje 52 = število tednov v letu. VI = KI x Pl KI = ocena za izračunano količino komunalnih odpadkov, ki nastane v enem tednu na prebivalca in je enaka 38,2 I Pl = število prebivalcev s stalnim ali začasnim prebivališčem na oskrbovalnem področju JO. člen Cenaocj|aganje se na enoto določi tako, da se ovrednotijo stroški iz v skladu z veljavnim predpisom o metodologiji za oblikovanje cen obveznih lokalnih javnih služb, ki so povezani z obdelavo in odlaganjem ostanka odpadkov ter se porazdelijo na skupno prostornino izračunane količine komunalnih odpadkov za celotno oskrbovalno območje (VI): Cena0dlaganje = stroškiotdlaganje/^ x ^ kjer je: stroškiojiagjjpje = letni strošek obdelave in odlaganja ostankov odpadkov VI = skupna prostornina izračunane količine komunalnih odpadkov, na celotno oskrbovalno območje 52 = število tednov v letu. VI = KI x Pl KI = ocena za izračunano količino komunalnih odpadkov, ki nastane v enem tednu na prebivalca in je enaka 38,2 I Pl = število prebivalcev s stalnim ali začasnim prebivališčem na oskrbovalnem področju 7 7. člen Mesečni strošek za prevzem izračunane količine komunalnih odpadkov, ki nastane v enem tednu na prebivalca se izračuna: MSizračunana količina cena x 38,21 x 52 12 kjer predstavlja: MSi2računana količina = mesečni strošek za izračunano količino komunalnih odpadkov, ki nastane v enem tednu na prebivalca in je enaka 38,2 I Cena = cena storitve javne službe iz 5. ali 6. ali 7. člena tega tarifnega sistema 52 = število tednov v letu 12 = število mesecev v letu 72. člen Predlog cene storitev javne službe se določi na podlagi podatkov iz poslovnega načrta izvajalca javne službe za tekoče leto. Spremembe cen storitev javne službe, ki jih na podlagi predloga iz prvega odstavka odobri Mestni svet Mestne občine Ptuj, začno veljati za storitve javne službe najkasneje do 30. aprila tekočega leta. 73. člen V cenah storitev javne službe niso upoštevane zakonsko predpisane dajatve. 74. člen Cenik storitev javne službe sprejema Mestni svet Mestne občine Ptuj s sklepom. 75. člen Ta tarifni pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Številka: 015-04-9/01-503 Datum: 20. 9. 2004 Dr. Štefan ČELAN, s.r. župan Mestne občine Ptuj 89. Na podlagi 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo, 2/01 in 1/03) in 31. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 12/96, 44/00 in 78/03) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 21. seji, dne 20. septembra 2004, sprejel naslednji SKLEP o uskladitvi cene programov v Javnem vzgojno-varstvenem zavodu Vrtec Ptuj 1. Mestni svet Mestne občine Ptuj uskladi cene programov v Javnem vzgojno - varstvenem zavodu Vrtec Ptuj tako, da znašajo: Zap. št. Starostna skupina oz. storitev Cena 1 od 1 -3 let 90.875,00 2 od 3-4 let 77.921,00 3 od 4-6 let 74.574,00 4 Kombinirani oddelek od 2-4 let 83.116,00 5 Integrirani otrok v redni oddelek 207.811,00 6 Razvojni oddelek 254.827,00 7 Poldnevni program (5-6 urni): 9. STRAN 24. SEPTEMBER 2004 LETO X ŠTEVILKA 10 od 1 -3 let 81.488,00 kombinirani oddelek od 2-4 let 59.603,00 od 3-4 let 57.263,00 od 4-6 let 48.996,00 kosilo 4.864,00 8 Vzgojni program v bolnišnici (cena oddelka) 634.186,00 Cena za otroka na dan (plačuje se po izstavljenih računih domicilni princip) 3.020,00 9 Dodatni programi za otroke 6.371,00 Cena na uro 637,00 10 Opomin 350,00 11 Odbitek za hrano na dan (sorazmerno s starševskim prispevkom) 370,00 12 Dežurstvo (do 1 ure) 348,00 13 Izpad otrok zaradi poletnih izpisov stroške dela pokrije občinski proračun 14 Rezervacija otrok v poletnih mesecih v višini 50% prispevka staršev, določenega z odločbo. 15 Razliko med usklajeno ceno in ceno programov, veljavno od 01.04.2004 (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 3/04), pokrije za starše otrok iz Mestne občine Ptuj proračun Mestne občine Ptuj. 2. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj, uporablja pa se od 1.10.2004. Številka: 380-01-2/04 Datum. 20. 9. 2004 Dr. Štefan ČELAN, s.r. župan Mestne občine Ptuj 90. Na podlagi 23. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02, 97/03 -odločba US, 47/04 in 62/04 - odločba US) in 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj ( Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo, 2/01 in 1/03) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 20. septembra 2004, sprejel naslednji SKLEP o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra 1. S tem sklepom se ukine status grajenega javnega dobra, pare. št. 1533/2 pot, v izmeri 123 m2, vpisana pri vi. št. 1812 k.o. Ptuj, ki je v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Ptuju vpisana kot splošna raba. 2. Nepremičnina iz tč. 1 tega sklepa postane last Mestne občine Ptuj. 3. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Številka: 465-03-5/04-507 Datum: 20. 9. 2004 Dr. Štefan ČELAN, s.r. župan Mestne občine Ptuj 91. Na podlagi 1 2. in 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03-p, 58/03-ZZK-l; v nadaljnjem besedilu: ZUreP-1), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00 in 51/02) ter 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št.6/99-prečiščeno besedilo, 2/01, 1/03), je župan Mestne občine Ptuj, dne 21. avgusta 2004, sprejel PROGRAM PRIPRAVE lokacijskega načrta za del poselitvenega območja Pl 1-R4 Toplice -območje hotela in lokalne obvozne ceste 7. člen (cilj in predmet prostorskega izvedbenega načrta) Cilj je pridobiti lokacijski načrt za del poselitvenega območja P11-R4 Toplice -območje hotela in lokalne obvozne ceste (v nadaljnjem besedilu: LN), ki bo omogočil načrtovano gradnjo topliškega hotela in z vzpostavitvijo nove lokalne obvozne ceste preusmeritev obstoječega motornega prometa. Območje urejanja bo obsegalo površino cca 10,1 ha. S tem programom se podrobneje določijo - vsebina in obseg LN, - nosilci urejanja prostora, ki sodelujejo pri pripravi LN, - način njihovega sodelovanja oziroma naloge in obveznosti, ki jih morajo pri tem opraviti, - roki za posamezne faze za pripravo LN, - sredstva, potrebna za njihovo pripravo, - nosilci strokovnih aktivnosti priprave, in način izbora načrtovalca. 2. člen (ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo LN) Ocena stanja: V odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 8/04) je poselitveno območje Pl 1-R4 Toplice, v skupni površini 32,84 ha, opredeljeno kot območje, namenjeno rekreaciji in turizmu. Plan tudi določa, da se vse gradnje v tem območju urejajo z lokacijskim načrtom. Celotno obstoječe območje Toplic sicer deluje že vsaj 25 let. Vendar pa v tem celotnem času ni prišlo do izgradnje ustreznega topliškega hotela. Nočitvene kapacitete sicer zagotavlja večje število apartmajev, ki pa gostom še vedno ne nudijo pričakovanega. Zatorej je nov hotel v območju Toplic resnično potreben. Ustrezna je tudi odločitev, da se naj promet, ki sedaj poteka po cesti do toplic in nato mimo njih v smeri proti Hajdošam oziroma obratni smeri, preusmeri na lokalno obvozno cesto. Le-to bo predvidoma potekala po sami zahodni meji poselitvenega območja, na zadostni oddaljenosti od topliških objektov, sočasno pa še vedno na dovolj primerni razdalji za nemoteno povezavo avtokampa in teniških igrišč z bližnjimi obstoječimi prometnicami. Tranzitni uporabniki Poti v toplice se bodo lahko izognili potovanju skozi osrčje topliškega kompleksa ter bodo s tem varovali bivalno okolje. Po vzpostavitvi nadomestne komunikacije se bo Pot v toplice dejansko zaključila v toplicah. Terme Ptuj s tem pridobijo možnost navezave bodočih hotelskih objektov s pokritimi bazenskimi kapacitetami, takšna povezava je danes nujno potrebna. Razlogi za pripravo LN: Celotna ureditvena zasnova območja Pll-R4 Toplice sicer obsega skoraj 33 hektarjev veliko površino. Na tej površini so - medsebojno prostorsko ločeni - razporejeni bazenski kompleks z velikimi zelenim površinami, apartmajsko naselje, območje avtokampa in teniških igrišč ter celovita prometna in energetska infrastruktura; v tem območju se pa sicer tudi nahajajo objekti srednje velike kmetije (bivalne stavbe, gospodarska poslopja in pomožni objekti). Dostopi na topliško območje so nefunkcionalni in precej komplicirani. Zraven tega javna obkanalna cesta Ptuj-Hajdoše poteka ob osrednjem bazenskem objektu in preseka povezavo restavracije in bazenov z obstoječimi spalnimi objekti ter predvidenem hotelom. Zato mora ta obkanalna cesta, ki pa sočasno edina omogoča dostope tudi do kampa, teniških igrišč in jahalnega centra, dobiti svoje nadomestilo v lokalni obvozni cesti. Ker so analize termalne vode dokazale njeno zdravilno vrednost, je za celovit razvoj zdraviliškega dela kompleksa Term potrebno zagotoviti tudi ustrezne nočitvene kapacitete višjih kategorij. Verjetno bo hotel v Termah lahko ponudil bivanje tudi gostom vedno bolj poznanega igrišča za golf, lociranega v neposredni bližini toplic. Zato je predvidena izgradnja hotela s cca 250 ležišči, eno ali več restavracijami, s kongresnim delom, bazenskim delom s fizioterapijo, kletnimi garažami in vsemi ostalimi servisnimi prostori. Pravna podlaga za sprejem LN: Prostorski izvedbeni načrt za del bazenskega kompleksa in za območje avtokampa je bil sprejet po določilih takratnega zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. Enako se tokratni LN sprejme z odlokom, po predhodno izvedenih postopkih in rokih, določenih v veljavnem zakonu o urejanju prostora. LN se bo pripravil skladno z določili ZUreP-1 (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03-p, 58/03-ZZK-l) ter skladno z določili Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 86/04). 3. člen (predmet in programska izhodišča LN) Predmet tega LN je - v skladu z veljavno zakonodajo - izdelava takšnega prostorskega akta za del območja P11-R4 Toplice (območje hotela in lokalne obvozne ceste), da bo možna izdaja lokacijske informacije za gradnjo na teh zemljiščih. Na podlagi le-te bo investitor oziroma projektant pridobil pogoje za izdelavo projektne dokumentacije v delih, ki se nanašajo na skladnost objekta s prostorskim aktom, in ob upoštevanju določil 50. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02, 97/03-odl.US, 41 /04.ZVO-1, 47/04, 62/04-odl.US; v nadaljevanju: ZGO-1 A). Programska izhodišča investitorja in smernice za urbanistično oblikovanje ter umestitev hotela in lokalne obvozne ceste v obstoječi prostor so bile že podane in ustrezno zastavljene v osnovni idejni rešitvi območja hotela, pridobljeni z investitorjevim neposrednim naročilom. Kot ena izmed podlag za izdelavo tega programa priprave so tudi pridobljena priporočila, usmeritve in legitimni interesi s prve prostorske konference. Konferenca je bila izvedena dne 12. 8. 2004, udeležili pa so se je predstavniki lokalne skupnosti, gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti. LN mora zajemati vse sestavine in priloge, ki so navedene v določilih 73. člena ZUreP-1. Torej morajo vsebovati: - prikaz celotnega ureditvenega območja LN s prikazom območja obdelave; - umestitev načrtovane ureditve v prostor s prikazom vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji; - načrt parcelacije; - zasnovo projektnih rešitev prometne, energetske vodovodne in druge komunalne infrastrukture območja z obveznostmi priključevanja nanjo, in prikazom morebitnih odstopanj od že izvedene infrastrukture; - etapnost izvedbe prostorske ureditve, če je ta predvidena, ter druge pogoje in zahteve za izvajanje načrta; - rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanje naravne in kulturne dediščine ter trajnostne rabe naravnih dobrin; - rešitve in ukrepe za obrambo ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami; - prikaz površin, ki so namenjene javnemu dobru; - finančno konstrukcijo, kadar gre za več udeležencev pri financiranju prostorske ureditve, določene z lokacijskim načrtom; - program opremljanja zemljišč s komunalno infrastrukturo, s tem, da se program izdela na podlagi LN in v soodvisnosti od sosednjih območij pozidave, pripravi pa ga pristojni organ občinske uprave. LN mora vsebovati tudi tiste priloge, ki so definirane v 23. členu ZUreP-1. To so še naslednje obvezne priloge: - povzetek za javnost; - izvleček iz strateškega prostorskega akta, ki se nanaša na obravnavano prostorsko ureditev (sedaj je to še veljaven dolgoročni in srednjeročni plan Mestne občine Ptuj) - obrazložitev in utemeljitev LN; - strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve LN in seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili pri pripravi LN upoštevani, z njihovimi povzetki, ki se nanašajo na vsebino prostorskega akta; - smernice za načrtovanje in mnenja nosilcev urejanja prostora (oboje pa po postopku in v časovnih rokih, kot jih določata 29. in 33. člen ZUreP-1; - spis postopka priprave in sprejemanja LN. Načrtovalec LN mora predati pripravljalcu, Skupni občinski upravi, tri kompletirane izvode sprejetega prostorskega akta. Po en izvod sprejetega LN bo predan - krajevno pristojni upravni enoti (RS UE Ptuj, Oddelek za okolje in prostor) in - pristojnim inšpekcijskim službam, - en izvod pa bo hranjen na Skupni občinski upravi, kjer bo akt na vpogled dostopen javnosti. Obenem je potrebno celoten LN s prilogami predati v digitalni obliki - CD, tako tekstualni kot grafični del. 4. člen (okvirno ureditveno območje LN) LN se pripravi za območje hotela in lokalne obvozne ceste, in to v naslednjem obsegu: Meje celotnega območja P11-R4 so določene v spremenjenih programskih zasnovah, ki so bile sprejete v letu 2004 (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 8/04). Del celotnega poselitvenega območja Pll-R4 Toplice je tudi območje, ki bo uporabljeno za gradnjo hotela in lokalne obvozne ceste ter meri približno 10,1 ha. Meje območja LN, namenjenega hotelu in lokalni obvozni cesti, so naslednje: izhodišče je stičišče treh parcel št. 928, 929 in 4002 (Mlinska cesta). Potek meje iz izhodiščne točke je podan v sourni smeri. Iz tega izhodišča poteka meja v smeri zahoda ves čas po južni parcelni meji Mlinske ceste (parcela št. 4002) vse do njene skupne točke s parcelama št. 912/1 in 916. V tej skupni točki se meja obrne proti severu, seka parcelo št. 4002, ravno preči v smeri severa parcelo št. 898 do skupnega stičišča parcel št. 893, 894 in 898; od tod v ravni črti seka parceli št. 893 in 892/2 do skupnega mejnika treh parcel št. 892/1, 892/2 in 4001 (občinska pot); poteka po južni meji parcele št. 4001 do skupnega stičišča s parcelama št. 888 in 889; se tu obrne proti severovzhodu in poteka naravnost do poligonske točke št. 37; od tukaj v ravni liniji s smeri proti stičišču parcel št. 803, 802 in 3973/1 (Pot v toplice); na tej svoji poti preči parceli št. 849/9 in 3973/1. V skupni točki parcel št. 803, 802 in 3973/1 se meja obodne parcelacije obrne v smeri proti jugovzhodu in poteka po severovzhodnem robu Poti v toplice (parcela št. 3973/1) do skupne točke s parcelama št. 933/1 in 932. S te točke nato poteka v ravni liniji na tromejo parcel št. 962/1, 962/2 in 930 (sprehajalna pot na zelenici) in na tej svoji poti preči parcele št. 932, 930, 931/2, spet 930, 931/1, ponovno 930, 964 in še zadnjič 930. S tromeje parcel št. 930, 962/1 in 962/2 poteka meja obodne parcelacije na skupno točko parcel 962/1, 961 in 962/2. V tej točki se obrne v smeri juga in poteka v ravni liniji na skupno točko parcel št. 3973/1 (Pot v toplice), 972/1 in 972/2. Nato poteka v smeri zahoda na tromejo parcel št. 972/2, 969/4 in 969/2, s te tromeje pa v smeri severa na skrajno južno stičišče parcel št. 968/2 in 849/3. S tega južnega stičišča obodna parcelacija obravnavanega območja ves čas sledi jugozahodni in/ali jugovzhodni meji parcele št. 849/3, vse do jugozahodnega stičišča mej parcel št. 849/3, 849/7 in 849/5 in nato v isti smeri po severozahodni meji parcele št. 849/8 do parcele št. 4001 (pot). Tu se obrne proti jugovzhodu in po severovzhodni meji parcele št. 4001 poteka do Mlinske ceste (parcela št. 4002), jo v tej približni smeri tudi preči in se zaključi v izhodišču (tromeja parcel št. 928, 929, 4002), ki je opisano zgoraj. Vse navedene zemljišče parcele se nahajajo v katastrski občini Ptuj. Površine (ali samo njihov del) v tem ožjem območju, ki se ne uporabijo v sedanji fazi gradnje hotela in lokalne obvozne ceste, se namenijo za zelenice; lahko pa ostaja na teh površinah dosedanja raba tudi nespremenjena. 5. c/en (nosilci urejanja prostora, ki dajejo smernice in mnenja ter drugi udeleženci, ki bodo sodelovali pri pripravi LN) Pripravljalec oziroma nosilec strokovnih aktivnosti pri pripravi LN sta Mestna občina Ptuj in Skupna občinska uprava, Mestni trg 1, Ptuj. Investitor gradnje oziroma posegov v prostor, naročnik vseh strokovnih podlag ter naročnik LN, je družba Terme Ptuj, d. o. o.. Pot v toplice 9, 2250 Ptuj. Izdelovalec LN mora izpolnjevati pogoje iz 156. do 160. člena ZUreP-1. Pripravljalec po sprejemu tega programa priprave pozove pristojne nosilce urejanja prostora da podajo v roku 30 dni smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve. Nosilci urejanja prostora dobijo ob pozivu tudi sprejeti program priprave LN za obravnavano območje hotela in lokalne obvozne ceste. Opomba: Glede na izrecno določilo prvega odstavka 50.člena ZGO-1 A, da če se izdeluje projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekt na območju, ki se ureja z lokacijskim načrtom, se šteje, da so soglasja pristojnih soglasodajalcev k projektnim rešitvam že pridobljena z dnem izdaje njihovih mnenj k lokacijskemu načrtu, je - ob zahtevanih smernicah - potrebno pridobiti tudi projektne pogoje. Več o pridobivanju projektnih pogojev in soglasij ter o stroških projektnih pogojev in soglasij navajata 50. in 51. člen ZGO-1A. V primeru, da nosilci urejanja prostora v 30 dneh po prejemu poziva ne bodo podali smernic, se bo v skladu z določili 29. člena ZUreP-1 štelo, da smernic nimajo. V primeru, da smernice nekaterih nosilcev urejanja prostora ne bodo podane, mora načrtovalec LN kljub temu upoštevati vse veljavne predpise in druge pravne akte. Pristojni nosilci urejanja prostora za izdajo smernic oziroma projektnih pogojev za pripravo LN so: - Ministrstvo za okolje, prostor in energijo. Agencija RS za okolje, Izpostava Maribor, Krekova ulica 17, Maribor (za področje voda); - Ministrstvo za okolje, prostor in energijo. Agencija RS za okolje, Vojkova IB, Ljubljana (za področje varstva okolja in za področje ohranjanja narave); - Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Območna enota Maribor, Slomškov trg 6, Maribor (za področje varstva narave); - Ministrstvo za kulturo RS, Maistrova ulica 10, Ljubljana (za področje varstva kulturne dediščine); - Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor, Slomškov trg 6, Maribor (za področje varstva kulturne dediščine); - JP Elektro Maribor, Vetrinjska ulica 2, Maribor (za področje oskrbe z električno energijo); - Adriaplin d.o.o., Ulica heroja Lacka 10, Ptuj (za področje oskrbe s plinom); - Komunalno podjetje Ptuj d.d, Puhova ulica 10, Ptuj (za področje oskrbe z vodo, odvajanja odplak in vzdrževanja lokalnih cest); - Telekom Slovenije d.d., Poslovna enota Maribor, Titova cesta 38, Maribor (za področje telefonije) - Cestno podjetje Ptuj, Zagrebška cesta 49, Ptuj (za področje prometa, za državne ceste) - Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni inšpektorat RS, Enota Maribor, Izpostava Ptuj, Prešernova ulica 29, Ptuj (za področje sanitarnega varstva); - Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Izpostava Ptuj, Slomškova ulica 10, Ptuj (za področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami); - Mestna občina Ptuj, Oddelek za gospodarsko infrastrukturo in okolje, Mestni trg 1, Ptuj (za področje prometa, za občinske ceste); - Mestna občina Ptuj, Svet Mestne četrti Breg, Mestni trg 1, Ptuj. V kolikor se pri pridobivanju smernic ugotovi, da jih je potrebno pridobiti tudi še od drugih nosilcev urejanja prostora, se le-te pridobijo v tem istem postopku pridobivanja. 6. člen (seznam potrebnih strokovnih podlag in način pridobitve strokovnih rešitev) Strokovne idejne rešitve za izgradnjo hotela in lokalne obvozne ceste na delu območja Pl 1-R4 Toplice so izdelane tako, da sta bila zanje podlaga in osnovno izhodišče že pridobljeni idejni projekt z variantnimi arhitekturnimi rešitvami ureditev območja. Investitor lahko posreduje natančne podatke projektanta idejne urbanistične in arhitekturne zasnove objektov kompleksa na obravnavanem območju. Druga gradiva, ki jih je potrebno upoštevati pri izdelavi LN, so: - obstoječa dokumentacija in dejansko stanje komunalnih vodov in naprav v širšem delu območja. S podatki razpolagajo upravljale! posameznih infrastrukturnih objektov; - mnenje Službe mestnega arhitekta k urbanistični postavitvi in oblikovni zasnovi predvidene pozidave. 7. čl en (pridobitev geodetskih podlag) Geodetske podlage za izdelavo LN si je izdelovalec dolžan pridobiti na Geodetski upravi RS, Območni geodetska upravi in izpostavi Ptuj, Krempljeva ulica 2, Ptuj. 8. člen (potek in roki za pripravo LN) Roki priprave in sprejemanja LN: Prva prostorska konferenca je bila s svojimi priporočili podlaga za dokončno oblikovanje in sprejem tega programa priprave. Pridobitev smernic za načrtovanje: Pripravljalec LN takoj po sprejetju programa priprave pozove pristojne nosilce urejanja prostora, navedene v 5. členu tega programa, da v roku 30 dni podajo svoje smernice za načrtovanje predvidene strokovne rešitve. K pozivu se priloži ta program priprave ter kopijo izbrane urbanistične zasnove in idejnega projekta kompleksa. (avgust, september 2004). Zbiranje ponudb: Za izbiro izdelovalca LN se izvede postopek zbiranja ponudb. Izdelovalec LN mora biti strokovna organizacija, ki je registrirana za opravljanje tehnično strokovnih nalog v zvezi z urbanističnim načrtovanjem v skladu z veljavno zakonodajo. Izdelovalca izbere naročnik; z izborom izvajalca pa mora soglašati pripravljalec. Izdelava LN: Izdelovalec bo izdelal osnutek LN - najkasneje v roku 30 delovnih dni od dneva podpisa pogodbe in predložitve prejetih smernic oziroma projektnih pogojev ter ga dostavil Skupni občinski upravi (september, oktober 2004) Druga prostorska konferenca: Najmanj 14 dni pred javno razgrnitvijo osnutka LN, pripravljalec skliče in vodi zbor druge prostorske konference, na kateri se ugotovi, ali so priporočila s prve prostorske konference in podane smernice upoštevane v pripravljenem predlogu. (oktober 2004). Sprejem sklepa o razgrnitvi: Zupan sprejme sklep o javni razgrnitvi LN. Javna razgrnitev in javna obravnava: Osnutek LN se javno razgrne za obdobje najmanj 30 dni. (november 2004). V času javne razgrnitve se izvede javna razprava o osnutku LN. Občani, organi in organizacije, krajevne skupnosti ter drugi zainteresirani oziroma prizadeti lahko dajo pisne pripombe in predloge v času trajanja javne razgrnitve. Rok za dajanje pripomb poteče s potekom javne razgrnitve. Predlog strokovnih stališč in odgovorov na pripombe in predloge, podane v času javne razgrnitve, pripravi izdelovalec LN, v sodelovanju s strokovnimi službami Mestne občine Ptuj, Skupne občinske uprave, pristojnimi institucijami in investitorjem. Rok za pripravo predloga stališč in odgovorov na pripombe in predloge, podane v času javne razgrnitve, je 15 dni po končani javni razgrnitvi (december 2004). Prva obravnava na Mestnem svetu Mestne občine Ptuj: Predlog stališč in odgovorov obravnava Mestni svet Mestne občine Ptuj in zavzame do njih svoja stališča. Tako sprejeta stališča so podlaga za dopolnitev LN. (januar 2004). Izdelava dopolnjenega LN in pridobitev mnenj: Sprejeta stališča Mestnega sveta Mestne občine Ptuj so podlaga izdelovalcu za dopolnitev LN; izdela jo v osmih dneh. Pripravljalec LN pozove nosilce urejanja prostora, določene v 5. členu tega programa priprave, da podajo mnenje k dopolnjenemu predlogu LN. Mnenje morajo podati najkasneje 30 dni od dneva poziva. (januar 2005, februar 2005). Druga obravnava na Mestnem svetu Mestne občine Ptuj in sprejetje odloka: Dopolnjen predlog LN, skupaj s soglasji in mnenji ter priporočili obeh prostorskih konferenc, posreduje župan v sprejem Mestnemu svetu Mestne občine Ptuj v drugo obravnavo. Mestni svet Mestne občine Ptuj obravnava tako usklajen predlog LN in ga sprejme z odlokom. (februar, marec 2005). Odlok se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. (marec 2005). 9. člen (obveznosti v zvezi s financiranjem LN) Stroške izdelave LN ter soglasij krije naročnik. 10. člen (končna določba) Ta program priprave se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Številka 350-04-52/04 Datum 21. 8. 2004 Dr. Štefan ČELAN, s.r. župan Mestne občine Ptuj 92. Na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 69/03 in Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 14/04 - v nadaljevanju Pravilnik), Mestna občina Ptuj objavlja JAVNI RAZPIS za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem 1. PREDMET RAZPISA 1.1. Upravičencem bodo oddana v najem za nedoločen čas vsa neprofitna stanovanja, ki bodo v času veljavnosti prednostne liste, izdelane na osnovi tega razpisa, izpraznjena ali na novo pridobljena. Oblikovani bosta dve ločeni prednostni listi: - lista A za prosilce, ki glede na socialne razmere po 9. členu Pravilnika niso zavezanci za plačilo varščine in lastne udeležbe, - lista B za prosilce, ki so glede na dohodek zavezani plačati varščino in lastno udeležbo. 1.2. Najemnina za neprofitna stanovanja bo določena na podlagi Uredbe o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (Ur. list RS, št. 131/03). Za povprečno veliko dvosobno stanovanje v izmeri 55,00 m2, točkovano s 320 točkami, znaša najemnina v mesecu avgustu 2004 35.248,00 SIT. 1.3. Pri dodelitvi neprofitnih stanovanj bodo upoštevani površinski normativi iz 14. člena Pravilnika. 2. RAZPISNI POGOJI 2.1. Upravičenci za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem so državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno prebivališče na območju Mestne občine Ptuj in na naslovu tudi prebivajo. Upravičenci so tudi ženske in ženske z otroki, žrtve družinskega nasilja, ki prebivajo na začasnem bivališču in so iz območja Mestne občine Ptuj. 2.2. Prosilci so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja, če dohodki njihovih gospodinjstev v letu 2003 ne presegajo v točki 2.3. za listo B določenih odstotkov od poprečne neto plače v državi, ki je v letu 2003 znašala 159.051,00 SIT. Glede na višino dohodka gospodinjstva, kot je razvidno v točki 2.3., prosilci kandidirajo za stanovanja po listi A - brez varščine in lastne udeležbe ali po listi B - z varščino in lastno udeležbo. 2.3. Prosilci za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem se ločijo na tiste, ki so glede na višino dohodka gospodinjstva oproščeni plačila varščine in lastne udeležbe - lista A in na tiste, ki so dolžni plačati varščino in lastno udeležbo - lista B: Velikost gospodinjstva LISTA A LISTA B meja dohodka meja dohodka 1 - člansko do 90 % 143.146 do 200 % nad 143.146 do 318.102 2 - člansko do 135 % 214.719 do 250 % nad 214.719 do 397.628 3 - člansko do 165 % 262.434 do 315% nad 262.434 do 501.011 4 - člansko do 195 % 310.149 do 370 % nad 310.149 do 588.489 5 - člansko do 225 % 357.865 do 425 % nad 357.865 do 675.967 6 - člansko do 255 % 405.580 do 470 % nad 405.580 do 747.540 Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se lestvica nadaljuje s prištevanjem 20 odstotnih točk za spodnjo mejo in 25 odstotnih točk za gornjo mejo. 2.4. 2.4.1. Vsi upravičenci za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem morajo poleg navedenih pogojev izpolnjevati še naslednje splošne pogo- ie: - da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni najemnik neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z neprofitno najemnino ali lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, razen če je stanovanje ali stanovanjska stavba po zakonu oddana v najem za nedoločen čas z neprofitno najemnino; - da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni lastnik drugega premoženja, ki presega 40 % vrednosti primernega stanovanja. 2.5. Na razpisu ne morejo sodelovati: - tisti, ki jim je bilo v času do uveljavitve stanovanjskega zakona v letu 1991 že dodeljeno družbeno stanovanje in so po sklepu sodišča stanovanjsko pravico izgubili; - tisti, ki jim je bila najemna pogodba, sklenjena po letu 1991, po sklepu sodišča odpovedana iz krivdnih razlogov; - tisti, ki so se neupravičeno vselili v stanovanje brez soglasja lastnika in se morajo izseliti po pravnomočnem sklepu sodišča. 3. KRITERIJI IN MERILA ZA OCENJEVANJE STANOVANJSKIH IN SOCIALNIH RAZMER PROSILCEV Pri dodelitvi neprofitnega stanovanja imajo prednost mlade družine in mladi, družine z večjim številom otrok, invalidi in družine z invalidnim članom, družine z manjšim številom zaposlenih, državljani z daljšo delovno dobo, ki so brez stanovanja ali pa so podnajemniki, ženske in ženske z otroki - žrtve družinskega nasilja, osebe s statusom žrtve vojnega nasilja. Prednostne kategorije se točkujejo z naslednjim številom točk: zap. št. prednostne kategorije prosilcev lista A lista B 1 mlade družine, mladi 30 40 2 družina z večjim številom otrok - najmanj 4 oziroma več 20 15 3 invalidi in družine z invalidnim članom 10 10 4 družina z manjšim številom zaposlenih (3 druž.člani 1 zap.) 20 - 5 državljani z daljšo delovno dobo (M 13, Ž 12 let) 10 10 6 ženske in ženske z otroki - žrtve družinskega nasilja 10 10 7 osebe s statusom žrtve vojnega nasilja 10 10 4. VARŠČINA IN LASTNA UDELEŽBA Varščina so denarna sredstva, ki so ob morebitni izselitvi najemnika iz stanovanja potrebna za vzpostavitev stanovanja v stanje ob vselitvi, ob upoštevanju običajne rabe stanovanja.Višina varščine znaša tri mesečne najemnine za stanovanje, ki se dodeljuje v najem, skupaj z lastno udeležbo pa znaša 25,00 EUR na 1 m2. Varščina se vrne ali poračuna ob prenehanju najemnega razmerja. Lastna udeležba pa se vrne najpozneje po desetih letih oziroma v roku 15 dni po predaji stanovanja, z 2 % obrestno mero. 5. RAZPISNI POSTOPEK Prošnjo za stanovanje morajo interesenti vložiti na obrazcu, ki se dobi v sprejemni pisarni Mestne občine Ptuj. Prošnje se vložijo na naslov: Mestna občina Ptuj, Mestni trg 1, najkasneje v roku 30 dni od dneva objave. K vlogi je potrebno priložiti naslednje listine, navedene pod točkami 1,2, 3 in 5, druge listine pa le, če na njihovi podlagi uveljavljajo dodatne točke: 1. izpolnjen obrazec prošnje, 2. potrdilo o premoženjskem stanju prosilca in njegovih družinskih članov, 3. zjavo o premoženjskem stanju, s katero prosilec in drugi polnoletni člani gospodinjstva dovoljujejo vpogled v svoje osebne podatke pri drugih upravljavcih zbirk podatkov, 4. potrdilo o neto dohodkih in drugih denarnih prejemkih prosilca in družinskih članov za leto 2003 (davčna napoved), 5. potrdilo o nezaposlenosti prosilca ali drugega družinskega člana (izda Zavod RS za zaposlovanje), 6. najemno pogodbo, overjeno pri registrskem organu občine (Upravna enota Ptuj) oziroma izjavo prosilca, zakaj pogodba ni sklenjena, 7. potrdilo o rednem šolanju otrok, ki so starejši od 15 let, 8. odločbo socialne službe o ločenem življenju roditeljev in mladoletnih otrok zaradi neprimernih stanovanjskih razmer (rejništvo, oskrba v tuji družini, zavodu, če so razlog oddaje neprimerne stanovanjske razmere), 9. dokazilo o statusu roditelja, ki sam preživlja otroka (samohranilec) - potrdilo, da je preživnina neizterljiva oziroma določbo o prejemanju preživnine iz preživninskega sklada, 10. potrdilo ustrezne institucije, če je prosilec ali njegov ožji družinski član gibalno ovirana oseba, trajno vezana na uporabo invalidskega vozička ali trajno pomoč druge osebe, 11. dokazilo o invalidnosti I. kategorije in invalidnosti zaradi okvare čuta - slepota, gluhost (odločba Centra za socialno delo, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Zavoda za zdravstveno zavarovanje RS), 12. odločba o razvrstitvi otroka, mladostnika ali mlajše polnoletne osebe glede na zmerno, težjo ali težko duševno ali težko telesno motnjo ali izvid in mnenje specialistične pediatrične službe, 1 3. strokovno mnenje Centra za socialno delo ter vladnih in nevladnih organizacij (materinski domovi, zatočišča - varne hiše, zavetišča, centri za pomoč žrtvam kaznivih dejanj), ki nudijo ženskam in ženskam z otroki psihosocialno pomoč ob nasilju, 14. potrdilo o statusu žrtve vojnega nasilja. Potrdila, ki ne izkazujejo trajnega statusa, ne smejo biti starejša od 30 dni od objave tega razpisa. 6. SPLOŠNE DOLOČBE Komisija, ki jo imenuje župan, bo preučila utemeljenost pravočasnih in popolnih prošenj na podlagi prejetih listin, potrebnih za oblikovanje prednostne liste za oddajo neprofitnih stanovanj v najem. Komisija si bo stanovanjske razmere prosilcev tudi ogledala. Prednostna lista upravičencev bo javno objavljena na enak način kot razpis v štirih mesecih po zaključku razpisa. Udeležencem razpisa bodo vročene odločbe o uvrstitvi oziroma neuvrstitvi na prednostno listo upravičencev. Če se posamezni udeleženec ne bo strinjal z odločitvijo, se bo lahko v 15 dneh po prejemu odločbe pritožil. Vse informacije lahko dobite osebno na sedežu Mestne občine Ptuj ob uradnih urah ali na naslednji telefonski številki: 748-29-64. Opomba: prošnje za prijavo na razpis morajo obvezno oddati najemniki občinskih stanovanj, ki imajo stanovanja za določen čas. Mestna občina Ptuj ---cmsemm*- Vestnik 93. Mestna občina Ptuj objavlja na podlagi 47. člena Uredbe o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Uradni list RS št. 12/03 in 77/03) in sklepa Mestnega sveta Mestne občine Ptuj sprejetega na seji, dne 20. septembra 2004, JAVNO ZBIRANJE PONUDB za prodajo stvarnega premoženja last Mestne občine Ptuj 1. Predmet prodaje je nepremičnina, ki jo tvori pare. št. 480/1 njiva, v izmeri 39.725 m2, vpisana pri vi. št. 1818 k. o. Ptuj, 2. Nepremičnina navedena v točki 1., se nahaja v ureditvenem območju mesta Ptuja Pil-Pl Industrijska cona in je namenjena za potrebe industrije in obrti. Nepremičnina se prodaja kot celota, njena izhodiščna vrednost pa znaša 237.654.812,50 SIT Komunalna oprema nepremičnine in priključki na obstoječo primarno komunalno infrastrukturo, v celoti bremenijo investitorja - kupca nepremičnine. 3. Ponudbo za nakup nepremičnine lahko dajo fizične osebe, ki so državljani članic Evropske unije, pravne osebe s sedežem v državah, ki so članice Evropske unije in tujci kot jih opredeljuje zakon o zagotavljanju vzajemnosti in ki izpolnjujejo pogoje veljavne zakonodaje za pridobitev lastninske pravice tujcev na nepremičninah v RS. Ponudniki za nakup zemljišča svoje pisne ponudbe v zaprti kuverti pošljejo ali osebno oddajo do vključno 8. oktobra 2004, na naslov: Mestna občina Ptuj, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, z oznako "Ne odpiraj - ponudba za nakup zemljišča." Osebno prinesene ponudbe je potrebno do navedenega datuma oddati na Mestno občino Ptuj, Oddelek za gospodarsko infrastrukturo in okolje, soba št. 54/3, najkasneje do 12. ure. Ponudbi priložijo: •Potrdilo o vplačilu varščine, ki znaša 10 % izhodiščne vrednosti zemljišča, ki se prodaja in mora biti nakazana na transakcijski račun Mestne občine Ptuj pri Banki Slovenije, številka 01296-0100016538. Neuspelemu ponudniku se varščina vrne brezobrestno v osmih dneh po končanem postopku javnega zbiranja ponudb, uspelemu pa poračuna pri plačilu zemljišča po sklenjeni pogodbi o prodaji. Če uspeli ponudnik brez opravičenega vzroka odstopi od nakupa, varščina zapade v korist Mestne občine Ptuj. • Potrdilo o državljanstvu za fizične osebe, oz. originalni izpisek iz sodnega registra za pravne osebe, za zasebne podjetnike priglasitev na davčnem uradu. Dokazila ne smejo biti starejša od 30 dni. •Višino ponujene cene, ki ne sme biti nižja od izhodiščne vrednosti nepremičnine. • Pisno izjavo, da se s pogoji javnega razpisa strinjajo. 4. Pravočasno prispele ponudbe bo odprla in pregledala komisija, ki jo imenuje župan Mestne občine Ptuj, dne 12. oktobra 2004, ob 12. uri, v prostorih male sejne sobe št. 2/1 na Mestni občini Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj. 5. Pri izboru najugodnejšega ponudnika bo komisija upoštevala kot edini kriterij višino ponujene kupnine. 6. Z uspelim ponudnikom se sklene prodajna pogodba najkasneje v 15 dneh po končanem postopku javnega zbiranja ponudb. 7. Plačilo nepremičnine se opravi najkasneje v roku 8 dni po podpisu prodajne pogodbe. V kolikor uspeli ponudnik v dogovorjenem roku kupnine ne plača, se mu obračunajo zakonite zamudne obresti, ali pa se pogodba razveljavi. 8. Kupec nepremičnine, ki je predmet javnega zbiranja ponudb, mora plačati vse stroške sestave pogodbe, DDV in stroške zemljiškoknjižnega prenosa. Zemljiškoknjižni prenos se opravi po plačilu nepremičnine. 9. Obveznost prodajalca, da sklene pogodbo s ponudnikom, ki ponudi najugodnejše pogoje, je izključena. 10. Vsa pojasnila v zvezi z javnim zbiranjem ponudb dobijo interesenti pri Mestni občini Ptuj, Oddelek za gospodarsko infrastrukturo in okolje, Mestni trg 1, soba št. 56/3, tel.(02) 748 29 68 - kontaktna oseba: Majda Bregar. Mestna občina Ptuj 94. Na podlagi 1. in 175. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 47/03 in 67/03 - popr.) Mestna občina Ptuj, Primestna četrt Rogoznica, Slovenskogoriška cesta 1 8, Ptuj, objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov in projektov/ namenjenih pospeševanju kulture/ športa in rekreacije v Primestni četrti Grajena v letu 2004 1. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje programov in projektov, namenjenih pospeševanju kulture, športa in rekreacije v Primestni četrti Rogoznica v letu 2004, in sicer: A. Pospeševanje kulture Na tem področju se sofinancira: - organizacija seminarjev, tečajev in delavnic - kulturne prireditve - drugi projekti, ki pomenijo bistveno popestritev kulturne ponudbe v Primestni četrti Rogoznica. B. Pospeševanje športa in rekreacije Na tem področju se sofinancira: - športne prireditve in akcije - rekreativne aktivnosti. 2. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci: Pod A.: - kandidirajo lahko kulturna društva ter druge pravne osebe z ustrezno registracijo in samostojni kulturni delavci ali posamezniki, ki se ukvarjajo s kulturno dejavnostjo; - da imajo sedež oziroma stalno prebivališče na območju Primestne četrti Rogoznica. Pod B.: - kandidirajo lahko športna društva ter druge pravne osebe z ustrezno registracijo in samostojni podjetniki ali posamezniki, ki se ukvarjajo s športno dejavnostjo; - da imajo sedež oziroma stalno prebivališče na območju Primestne četrti Rogoznica. 3. Programi bodo sofinancirani po naslednjih merilih: - kvaliteta predloženega programa oziroma projekta, - število sodelujočih in drugih udeležencev /obiskovalcev, gledalcev/ programa oziroma projekta - preglednost, ekonomičnost in realnost finančne konstrukcije. 4. Okvirna višina sredstev, ki so na razpolago za predmet javnega razpisa: Pod A) 300.000,00 SIT PodB) 150.000,00 511. ŠTEVILKA 10 24. SEPTEMBER 2004 LETO X STRAN 16 csMsaran Posamezni program oziroma projekt bo sofinanciran največ v višini 50 % stroškov projekta oziroma programa. 5. Rok za prijavo na razpis je 30 dni od te objave. Prijave morajo biti oddane v zaprti kuverti z oznako "ne odpiraj - prijava na razpis Primestne četrti Rogoznice" na naslov: Mestna občina Ptuj, Primestna četrt Rogoznica, Slovenskogoriška cesta 18, Ptuj. 6. Razpisno dokumentacijo lahko dvignete na sedežu Primestne četrti Grajena, Grajena 57, Ptuj in sicer v ponedeljek, od 9. do 11. ure in v četrtek od 14. do 16. ure. 7. O izbiri izvajalcev in višini sredstev bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po izteku roka za prijavo na javni razpis. 8. Kontaktna oseba za dodatne informacije Primestne četrti Grajena: Branka Vičar (tel. 751 21 71). Mestna občina Ptuj Primestna četrt Grajena Predsednik sveta Andrej Rebernišek, s. r.