LefO LXYTI Polfafna plattet V gefevlnL f Cjdbtjan!, v гтеЗеТТо, ?ne TI Jiffilli 193! Rev. Ш Ctna 2 din Naročnin« mkčm 29 Dia, u tnozem« itro 40 Din — oo-del jak« izdaj« celoletno 96 Din, ze inozemstvo 120 Din Uredeiltve )• * Kopitarjevi »l.b/Ш VENEC Čekovni rečen Ljubljena številks i0.030 ia I0.J4V ze inierete. U pr«vas Kopitarjeve alle« številke Telefoni aredaiitva Ia eprave: 40-01, 4041, 4)>rekmurekega tedna«, s katerim hoče pokazati gospodarsko in kulturno delo tega našega najbolj obrobnega ozemlja, kl je šele pred dvajsetimi leti prišlo v našo slovensko skupnost, pa je vsa stoletja prej « ponosom trdilo, da je Slovenska Krujina, tleti del Slovenije, ki je gledal sveta solunska brata in vzdrževal i. zadnjim slovenskim knezom Kocljem najdlje slovensko državno samostojnost. Prekmurje in Kela Krajina — dve naši obrobni pokrajini na skrajnem severnem in južnem vzhodu slavita dane« svoj dan, ki ne sme ili mimo celotne slovenske javnosti. Da, to J? praznik naših obrobnih krajev, ki danes bolj kot kdaj teže k središču in ki jih bolj kot kdaj tudi fcrediščo samo želi približati k sebi in jim dati od svojih oživljajoČih moči. Prekmurje I Onstran Mure, ki je oddelila Slovence in jih priključila Madžarom, je trpela Slovenska Krajina vsa stoletja največje nasilje na svoji slovenski duši in jeziku. Bila je najbolj raznarodovanju izpostavljen del slovenstva, bila najmanj povezana z. narodnim središčem in najbolj pozabljpna tudi od Slovencev! Toda v njih •amih je bilo toliko življenjske moči In toliko privezanosti na pristno slovensko preteklost, da kljub vsemu 11 »vondsko govoreči Madžari« niso pozabili evoje narodnosti. — Ce tudi odmaknjeni vsemu narodnemu in političnemu življenju Slovencev — so ustvarili sami iz «ebe svojo knjiiev-noat v lastnem narečju, ki živi še danes in ki je nekaj tako samosvojega, milega in svetega, napolnjenega a tako ljubez.nljo do domače grude in domače besede, kakor Slovenci v drugih krajih ničesar podobnega pokazati ne moremo. Iti iz tega dela starih Kilzmičev, BakoSev, Severjev, Terplanov, katoliških in protestantskih slovpnsklh duhovnikov, ki so v ljubpz.nl in žrtvah z duhovnim berilom ohranjali ljubwn do Boga in jezika, je zrastpl nov rod prekmurskih prpporoditeljev koncem prejšnjega in začetkom tega stoletja. Ta rod z Ivanocyjpm, Basom, Kuharjem, obema Klekloma in drugimi je pripravil podlago za narodno skupnost In osvobojenje, za kulturno in gospodarsko rast. Delo teli ljudi, organizatorja lvanocyja, ka-tpremu zdaj odkrivajo spomenik, Baša in urednika Klekla, je prenovilo Prekmurje, ga zbudilo lz madžarskpga uspavanja ter ga iz največjega suženjstva preiieljalo v svobndo, v meje Slovenije. Kleklov »Marijin list«. Se bolj pa njegove »No-vine«, «o razgibale slovenstvo lednj, ko ta del našega naroda še ni imel izobražencev, razen duhovnikov in odpadnikov, ter ga je z lastno življenjsko nevarnostjo reševal v stiskah, ga navduševal tpr sp strnil z njim v eno, du je postal resnični predstavnik te zemlje. In kot tnk jim je osvobojenje pred dvajsetimi leti naznanil z vri-skajočlinl besedami: »Veseli ee, dobro elovensko lildstvo, vura tvoje slobnde je odbila, vernnet tvoja je plačo dobila! Zajovči 1'rtkmurecl Radostno prepevaj in hvali Boga!« In zdaj hoče s »prvim prekmurskim tednom« la pokrajina pokazati svoje dplo v dvajsetih letih svobode in skupnega življenja v Sloveniji, pokazati, koliko je prejela od središča in koliko je dala skupni kulturi iz svojih lastnih moči. In prav tu moramo poudariti, da smo Slovenci nasproti našim mejnim krajem, ki so naši obrambni zidovi na zunaj in morajo biti naša zedinjajoča težnja na znotraj, premalo storili, da smo oo premalo zavedali pomena obrobnega slovenstva, premalo mu nudili gospodarske opora In ga tudi kulturno zapostavljali. Nasprotno pa je Prekmurje «Arno v zadnjih letih dalo pozitiven prinos našemu kulturnemu delu, dalo iz sebe več svežih muči — zemlja, ki je počivala toliko let, ter nam prineslo nov zvok in novo barvo, novo podobo. Dalo Je svoje pesnike, svoje pisatelje, svoje umetnike, svojo znanstvenike: Prekmurje živi in diha z dihom Slovenije in rasle in slavi danes svoj god, praznik svojega gosjiodarekega in kulturnega uspeha. Delo prebudileljev Slovensko Krajine Je rodilo plodove: oživilo je že skoraj za slovenstvo mrtvo zemljo, ki zdaj daje sad. In ta pada na skupen vrt Slovenije, v katere mejah Prekmurje ilvl in se samo v njej In v okvirju države lahko tudi razvija v še lepšo bodočnost ler v še tesnejše sodelovanje obeli strani, tako da ne bo razliko niPd gladino kulture tu in v središču, le da bo ena panonska, druga savska, obe pa — slovenski. In Bela Krajina! Pastorka naša in naša ljubpzen. Zvok na naši nojlepäi plščnll: pesem Zupančičpva! 2iva prvotnost naših običajev, gib naših plpsov, živahnost kresovanj, narodnih iger, vraž in rekov. Lc|iota noš in Jezika na preloku v nove odtenke, ki nas vežejo z jugom. Pnkrajina onstran (Jorjancpv, polnih bajk, in hrvatske nižine onstran Koljie, 2ivopi«na kakor se ozreš: na nizke griče in polja, na cerkvici» In vinograde in na cvetoče češnje, ki danps posebej vabijo tujce. Ne. ne več tujce: drage gnete, ki bodo š« In še obiskovali našo belo Belo Krajino, da pokažejo, da n« teži samo ena k Ljubljani z vsemi svojimi gospodarskimi ln kulturnimi žilami, temveč da tudi mi težimo k naši Krajini ob poti na morje, Želeč zaživeti znova v davni pristnosti in prisrčni lepoti, ki Je v središču ne poznamo več. Belo Krajina je naša posebna barva In pospben glas v zboru slovenskih pokrajin, častitljivo |ppa v «voji bel! prvotnostl, kraj. ki naj postane Slovencem največja turistična privlačnost. Vredna je ljubezni vsega naroda, tudi tistega, ki uravnava pravilni razvoj vseh slovenskih delov in skrbi za Čim večji blagoslov zemlje in l|udi. In tem, ki so Ji — izsušeni — dali že vodo. se Bela Krajina še najbolj priporoča v veri, da Ji bodo dali hidl kruha. Uslrga, za katerim so sp sinovi selili v Ameriko in je doma oslal samo vdovire jok... Ko danes oživljajo naši obrobni deli, Je to znak, da je življenjska moč naroda prišlo iz srra le tudi v ude in da slovenstvo raste v gospodarski In kulturni obliki v tistih krajih, v katerih si tega poudarka najbolj žalimo In smo ga nsjbnlj potrebni. Slovpncl rastemot Rostemo tudi na svojih robovih! Ti pa, Ljubljana, srce ntle, dal lej rastl srčne krvi in daj ji pogona, da bodo tudi ob- Tajinstvena nesreča francoske podmornice S podmornico „Phoenix" je utonilo 71 mož posadke Strašno odkritje v ameriški vojni luki Francoska podmornica »Perseus«, ki jo prav takšna, kakor Je bil« »Phoenix«. Paris, 17. junija. TO. Francoska podmornica »Phenix« se je v tajinstvenih okoliščinah potopila ob indokitajski obali. Pri nesreči je našlo smrt 71 mož posadke. Niti edpn ni bil rešen. Vest o nesreči Je na pariško prebivalstvo napravila grozen vtis, saj je to že tretja podmorniška nesreča, ki se je pripetila v razdobju treh tednov. Povsodi se sprašujejo, če nI na delu tajinstvena roka sovražnikov, ki uničujejo ladje. Vse mornariške kroge je objela nervozna zaskrbljenost. »Phönix« je bila dolga 101 m in je imela 1300 ton ter je spadala med najmodernejše ln največjo podmornice. Kako se |e zgodila nesreča Saigon, 17. Junl|a. АЛ. Podmornica »Phenlx« je imela dne 15. Junija zjutraj vaje skupno s podmornico »Espoir« in raznimi drugimi pdini-catnl pred Komprono. Potem ko se je »Phenlx« epustila pod površino se ni več pojavila. Iskanje ве jo začelo takoj ter je trajalo 24 ur, vpndar ni bilo uspeha. Pri iskanju Je sodelovala vsa mornarica in vse vojno letalstvo Indoklne. Morska globina na kraju, kjer se je potopila podmornica, znaša okoli 100 m. Pasi nI nobenega upanja več, da bi s« rešila posadko, so dela za reševanje nadaljujejo. V podmornici Je hllo 71 mol posadke Po večurnem brezuspešnem iskanju so prišle pomorsko oblasti do zaključka, da se je podmornica »Phenix« potopila nn dno morja. V času katastrofe se je podmornica nahajala ob obal! In-dokine, ter bi bila morala doseči opoldne svoj cilj. Del pola je podmornica napravila pod površino. Vrhovni poveljnik mornarice je izdal takoj zapoved, naj vse vojne ladje in letala v Indokini Iščejo podmornica Kje počiva Pariz, 17. junija, b. Uradno poročajo, da je mornariško ministrstvo izgubilo vsako upanje za rešitev posadke francoske podmornico »Phenix', ki so Je potopila v Aziji. Na kraju, kjer se ju podmornica potopila, so opazili velike množino olja in petroleja. Navzlic temu pa vsled veliko globine, v kateri leži podmornica, doslej ni bilo mogoče točno ugotoviti njeno ležišče. Domnevajo, da so podmornico morske strujo brez dvoma zanesle na drug kroj. Sledovi olja na morski gladini v bližini zaliva Legamlana dajejo možnost ugotoviti kraj, kjer leži v glohinl več 100 metrov podmornica »Phenix«. Znano je, do Jn poveljnik podmornico »Bushakur« po mornariških običajih sporučil, da se bo podmornica »Phenix« potopila in da se bo po toliko in tolikih minutah spet pojavila. Podmornica »Phenix« Je bila zgrajena za globino 100 m in za pritisk več ko 10 kg na kvadratni centimeter. Daladier o nesreči Pari«. 17. Junija. AA. Hovas: V zvezi s katastrofo podmornice »Phenix« je podal predsednik vlade Daladier danes ob 13. v imenu vlade tole izjavo: Ves narod je danes prelet s Ista mislijo in ijijoklije pokojnike, ter se pohnino pridraiuje žalosti 'drutln, 71 pogumnih mni posadke »Plie-nlxn«. vendar vidi v njihovi trt vi tudi icled tistih. ki so ustvarili Francijo. Vlada pošilja poslednji pozdrav naroda štabu in posadki podmornice »Phenix«. Vlada je odredila, da bodo zastave mornarice, kopenske vojske, letalstvo, in kolonij«kih čet povsod razohešene na pol droga, v slavo tistih Francozov, ki so '««ubili z i v 1 jen je v službi domovine. Uradno poročilo Mornariško ministrstvo sporoča: Skrb glede podmornire »Phenix« je bila na žalost utemeljena. Podadmlr.il, poveljnik daljnovzhodne mornarico je Izjavil ministru, da velja podmornica Phenix« za izgubljeno. Iskanje se kljub temu nadaljuje brez prp.slanka. Pri tem sodelujejo vse enote vojno mornarice in letalstva, s katerimi razpolaga pomorsko poveljstvo v Indokini. Pododmirol je imenoval preiskovalno komisijo, ki naj pojasni okoliščine, v katerih se jo pripetila katastrofa- Njeni vzroki so dozdaj še neznani. Žalovanje v Franciji Pariz, 17. junija, e. Jutri bo dan narodne žalosti za ponesrečene!, ki so našli svoj grob v podmornici. V v»ej Franciji vejejo z vseh uradnih poslopij zastave fia pol droga, prav tako pa se bodo žalovanju priključile tudi vse kolonije. Zaradi nesreJe s podmornico »Phoenix« je mi- nistrstvo za vojno mornarico odpovedalo vae prireditve vojne mornarico, prav tako pa »udi zaključno slovesnosti ob odhodu mornariških kadetov iz mor-noriikih »ol po oprav!lenih izpitih. V Parizu hi moral bili oh tej priliki velik mornariiki ples in slavnostni koncert n» mornariški šolL Vse te prlredlve so v znak žalovanja odpovedane. Jutri hi morale biti velike «lavnostl voine mor-narivce v Le Havreu in bi moral priti v Le Havre tudi minister vojne mornarice Campinchi. Campnchi je udeležbo odpovedo! in oatan« jutri vei dan v Parizu v svojem ministrstvu- Hitlerjevo sožalje Berlin. 17. junije, c. Hitler ie postal predsedniku republik» Lebrunu sožalno brzojavko zarsdi nesreče podmornice »Phoenix«. Strašno odkritfe v San Diegu Japonci bi bili z neko tajinstveno tekočino skoraj potopili vse ameriško brodovje, ne da bi bil padel en sam strel 1»'a*Mn0fon, 17. Junija, c. Nova nesreča velike moderne podmornice je zopet /•pravila na povrije Ufte, ki spravljajo e temi dogodki v svc:o najnevcrjelnejie domneve. Tako te sednj Url veti, da je ame- ritka :re:na policija nedavno odkrila r amerUkem vojnem pristanišču ob Pacifiku, v Han Diego tajinstveno zaroto. Tam je policija ie dalj fata opazovala »ku-pino Japoncev, ki je bivala v skromni baraki v ]>ristaniiču. Ko je policija vdrla v barako in uvedla strogo preiskavo, je naMa cevi s tajinstvenimi kemitnimi tekočinami. Zaplenili ko steklenico in jo ponesli na policijo. Komaj je policija zapustila barako, je ie zletela v zrak. Ko so na policiji preiskali to teko-fino, so ugotovili, da je njena učinkovitost s train a. Cevka te tekoline bi zadostovala, da bi p določenem polkrogu na morju razjedla vse kovinske predmete, ki so bili zasidrani v pristanišču. Tedaj je bilo v vojnem pristanišču skoraj celotno ameriško vojno brodovje. Ne da bi bil torej oddan niti en strel, bi Japonci lahko uničili celotno ameriško vojno brodovje. CHINE tionqkonc =. Pri Tjencinu vedno huje Anglija grozi z najhujšimi protiukrepi denarja na Zemljevid, ki kaše kraj nesreče robne pokrajine, kakor po svoji lepoti In po delu svojih ljudi zaslužijo, vzcvetele in da bo vsa Slovenija v celoti lep, tudi ob mejah cvetoč vrt, najlpjišl vhod v Jugoslavijo, kjer bo lepo in dobro prebivati! Pa tudi vamol td Tfencin, 17. junija ЛА. Havas: Danes četrti dan blokade tujih naselbin je dopoldni, vladal popoln mir. V britansko naselbno ni priil» nobena posilika blajt» in tudi ne odtfa iz nje. Ulicc so pust« m prazne, trgo-vjna je pa mrtva. Medtem ko začenia v britanski naselbini primanjkovali raznega živeža, je francoska doslej «e dohro preskrbljena. Protkth« angleške naselbine z življenjskimi potrebičinami |e vedno tlabia. Japonci •o poostrili blokado na reki « številnimi motornimi čolni, ki zavračajo vse ladje, ki dovažaio sočiv|e m druge življenjske potrebščine v konc«si|0 Blokada postaja na ta nai*i vedno ostrejia. Angleški protiukrepi London, 17. junija, h. Člani ang!e*k« vlade osla-nejo čez nedel o v Londonu, ker m Ukljtttsno, da bo aklicana izr«dna seje briUkefla kabmeta. m sicer iz teh-le razlogov: ,■.„«.« л 1 Ako bi se zgodile veži« stvari «h če bi se do-tfodki razvijali tako, da bi bila Anglija prisiljen« odgovorili no napad. Merodajni politični kro