Ljubo Lah
ŠTANJEL 1998
Arhitekturna delavnica v okvirih izvajanja programa Phare v Sloveniji
2oo2/2
AR
prejeto 5.12.2002
(Projekt po pogodbi Phare -CBC- Štanjel SL-9506.03.01.0001)
Štanjel - biser Krasa - je eno izmed najbolj slikovitih naselij v Sloveniji. Ima izjemno bogato kulturno dedisèino. Obmoèje zgodovinskega jedra je kulturni spomenik velike nacionalne vrednosti z bogato arhitekturno, arheološko, utrdbeno, grajsko, cerkveno, etnološko in vrtno dedišèino. Kljub temu, da je zgodovinsko jedro naselja proglašeno za spomenik državnega pomena, njegova stavbna dedišèina nezadržno in sramotno propada.
Arhitekturna delavnica v Štanjelu je potekala v okviru izvajanja programov Phare v Sloveniji. Organiziranaje bila v neposrednem sodelovanju s takratnim Zavodom za varstvo naravne in kulturne dedisèine Gorica za potrebe priprave "Konservatorskega programa" in "Programske zasnove Štanjela". Za strokovno vodenja arhitekturne delavnice je skrbela Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Cilji delavnice so bili usmerjeni predvsem v arhitekturno dokumentiranje izbrane stavbne dedišèine za katero se je prièakovalo, da bo lahko v bližnji prihodnosti predmet prenove in novih investicijskih vlaganj. Kot dopolnitev in nadgradnjo osnovnega dokumentiranja so študentje pod mentorskim vodstvom izdelali tudi ocene in kriterije za nadaljnje poseganje v obravnavane stavbe oziroma predloge za njihovo varstvo. Na tak naèinje bilo obdelanih štirinajst (14) stavbnih enot.
Na arhitekturni delavnici so sodelovali študentje èetrtega letnika v šolskem letu 1998/1999.
Študentje:
Nada Besenicar Peter Borko Gregor Homšak Maja Matešic Petra Medvešcek Katarina Kern Nika Prešeren Anita Pucko
Tanja Radej Primož Roškar Marko Rozman Polona Ruparcic Sabina Šemrl Borut Šoba Andreja Troha Christian Volpi
Strokovno vodenje in mentorstvo s strani Fakultete za arhitekturo:
prof. dr. Peter Fister, univ. dipl. inž. arh, asist. dr. Ljubo Lah, univ. dipl. inž. arh.
Koordinacija s strani Zavoda za varstvo naravne in kulturne
dedišcine Gorica:
Eda Belingar, dipl. etn.
Demonstratorstvo pri dokumentiranju:
Katja Cimperman, abs. arh., Anton Marn, abs. arh.
Delo na terenu je potekalo v èasu od 16. novembra do 20. novembra 1998.
Problem zaustavitve propadanja in vračanja življenja Štanjelu je izjemno kompleksen in ga je potrebno reševati celovito. Zagotovo presega ozko arhitekturno-oblikovalsko raven. V zadnjem petdesetletnem obdobju so se prizadevanja države in lokalne ravni v povezavi z oživljanjem Štanjela v večini pogledov izkazala za zelo omejeno uspešna, saj niso bile usmerjene v izoblikovanje dolgoročne razvojne vizije. Posledica tega so bili negativni trendi selitve prebivalstva iz zgodovinskega jedra
Štanjela, preusmeritev investicijskega in razvojnega potenciala v bližnja območja in razvojna neučinkovitost varstvenih in zašcitnih posegov.
Razreševanje problema terja sistemski pristop, kompleksnost izvedbe in sodelovanje najmanj treh ravni akterjev: lokalnega prebivalstva oziroma lastnikov skupaj z lokalnimi oblastmi, države in njenih organov ter različnih strokovnih institucij. Ob tem je nujno zavedanje, da problem zgodovinskega jedra Štanjela ni rešljiv zgolj znotraj svojih meja, marveč le v tesni povezavi s širšim vplivnim območjem celotnega Krasa, z vključevanjem celotnega potenciala okoliške regije in ob ustrezni sistemski podpori države. To ugotovitev so močno poudarili tudi eksperti Sveta Evrope, ki priporočajo celovito reševanje razvojnih in varstvenih vprašanj na način, ki bi presegel dosedanje parcialne pristope. Zavzemajo se za zagotovitev trajnostnega, integralnega in usklajenega razvoja Krasa, katerega pomemben del je tudi Štanjel.
Ponujeno sodelovanje v okvirih "Pilotnega projekta Kras" z akcijskim delom usmerjenim tudi v revitalizacijo Štanjela, je bila odlična priložnost, da se študentje že med svojim študijem seznanijo s stvarnimi problemi delovanja arhitekture kot stroke v tovrstnih izjemnih okoliščinah.
Z izvedeno arhitekturno delavnico, ki je potekala usklajeno s priporočili ekspertov Oddelka za kulturo in kulturno dediščino pri Svetu Evrope, je Fakulteta za arhitekturo pripomogla k morda, zadnji priložnosti, da Štanjel, občina Komen, Kras in država Slovenija udejanijo prizadevanja za preobrat negativnih teženj, da zgodovinsko jedro Štanjela postane v prihodnosti le zavarovano območje "arheoloških ostalin". Štanjel si zasluži mnogo več: lahko je prvovrstno promocijsko središče bogate in raznovrstne kulturne dediščine Krasa in živo naselje muzej na prostem - ki bo privlačno za bivanje domačinov in za obiskovalce.
Rezultate in način dela v okviru arhitekturne delavnice sta publicirala demonstratorja v prispevku v reviji Kras (v dveh nadaljevanjih):
CIMPERMAN, Katja, MARN, Anton. Prispevek za ohranitev in razvoj štanjelove stavbne dediščine. Kras 38/39: str. 72-74, apr. -maj.2000,inKras40:str.35-39,junij.2000.ISSN- 1318 3257.
Študentje so se na arhitekturni delavnici usposabljali za samostojno dokumentiranje. Nekaj znaèilnih sestavin arhitekturnega dokumentiranja / topografiranja: izrisi tlorisov, fasad, prerezov, detajlov,^ Izdelek skupine: Neda Besenièar, Petra Medvešek, Tanja Radej in Christian Volpi (ki je tudi kabinetno obdelal naèrte in jih izrisal po meritvah na terenu).
Skupina šestnajstih študentov je v Štanjelu podrobno arhitekturno dokumentirala na sliki oznaèene stavbne celote. S podobnimi akcijami bi bilo mogoèe v relativno kratkem èasu pridobiti kvalitetne osnove za celotno zgodovinsko jedro.
Demonstratorja - absolventa Katja Cimperman in Anton Marn - sta poskrbela za nazorne razlage in uporabo osnovnih merilnih orodij. Kolegom študentom sta razkrivala vešèine in "skrivnosti" dobrih in uèinkovitih meritev, niveliranja, zapisovanja izmer, skiciranja,^ in vsega kar sodi k osnovam arhitekturnega dokumentiranja.
Christian Volpi se je "žrtvoval" za najbolj zahtevna dela skupine v kateri so bile še: Neda Besenièar, Petra Medvešek, Tanja Radej
Življenjski utrip na delavnicah, ki se odvijajo na terenu, je vselej raznovrsten: pojedina v grajski sobani, obisk na dvorišèu, na vrtu in v (prazni) kleti nekdanje domaèije Maksa Fabijanija v Kobdilju (pri S'rzentovih).

Dekleta pri "zahtevnih" meritvah: Anita Puèko, Sabina Šemrl in Andreja Troha
Težko merljivi detajli: Gregor Homšak pri delu "na višini"
V Štanjelu je življenjski utrip marsikje zastal - tudi na hišni številki 26