Poštni urad 9021 Celovec — Verlagspostamt 9021 Klagenfutt lihaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt Posameini iivod $ ši!., mesečna naročnina 12 šilingov P. b.b. VSAKO PREŠTEVANJE JE BREZOBZIREN DIKTAT ki ga koroški Siovenci ne bomo sprejeii Na skupnem cetodnevnem seminarju, ki sta ga pretekio :oboto, dne 17. 1. 1976, v Biičovsu priredita Zveza siovenskih organizacij na Koroškem in Narodni :vel koroških Siovencev, so odborniki obeh osrednjih organizacij, zastopniki Študentskih društev ter gostje razprav-tjaii o trenutnem poiožaju, ki se v njem nahajamo koroški Siovenci. Giavna tema posveta je biio s strani Avstrije načrtovano ijudsko Metje posebne vrste oziroma ugotavijanje manjšine. Udeieženci seminarja so poudariti, da ugotavijanje manjšine nikjer ni predvideno kot pogoj za reševanje manjšinskega vprašanja in da je v očitnem nasprotju s sedmim čienom avstrijske državne pogodbe. Zato so preštevanje enotno odkioniii. Koroški Siovenci bomo izvedbo ugotavijanja manjšine z vsemi močmi preprečiti. Kot eno izmed obiik odpora proti ugotavijanju manjšine so udeieženci enotno označiti soiidarnostno gibanje siovenskih in nemških demokratov. Poino podporo so izrekii Soiidarnostnemu komiteju za pravice koroških Siovencev. V izčrpni razpravi so udeleženci seminarja temeljijo in vsestransko osvetlili vprašanja, ki se postavljajo v zvezi z nameravanim preštevanjem ali ugotavljanjem. Pri tem je bMo posebej ooozorjeno na dosedanjo prakso pri ijudskih štetjih v Avstriji, ki je „uspela" prebivalstvo južne Koroške razdrobiti kar "a 25 kategorij, kar je brez dvoma svetovni rekord. „To je primer po-Poine maniputacije, ki jo iahko imenujemo statistični genocid in vi-iek diskriminacije," je bilo poudarjeno. Na podlagi dokumentacije o poteku dogajanj za državno Pogodbo in posebej za člen 7 je bilo opozorjeno na bistveno razliko med senžermensko mirovno pogodbo ter državno pogodbo iz leta 1955, kar se tiče manjšinske zaščite: medtem ko prva zagotavlja Pravice in zaščito manjšinam na splošno, ne glede na ozemlje, kjer živijo, je v členu 7 točno določeno ozemlje, na katerem mora veljati manjšinska zaščita. Zato je vsako ugotavijanje manjšine v načeiu nasprotno dotočiiom državne pogodbe in protizakonito, ker ne priznava zaščite manjšine kot ceiote na njenem ozemiju. Prav tako tudi mednarodna praksa kaže, da uveljavljanje pravic manjšin ne more biti odvisno od številčne moči manjšin. Torej je praksa, ki se je posiužuje Avstrija, ne ie edinstvena v svetu, ampak predvsem tudi v nasprotju s tozadevnimi načeii Združenih narodov in raznih mednarodnih ustanov. Končno pa je pri obravnavanju tega vprašanja treba upoštevati še najrazličnejše psihološke in psiho-sociološke elemente narodnega boja, kjer bomo zelo hitro ugotovili, da v razmerah, kakršne vladajo na Koroškem, ne more biti govora o svobodnem opredeljevanju. To pomeni, da kakršno koti preštevanje ati ugotav- tjanje v teh razmerah ne more dati resničnih oz. vetjavnih rezuttatov; zato more imeti tako štetje edini namen, da razdrobi nasetitveno ozemlje manjšine ter zoži njene pravice. Kot podlaga za razpravo so poleg drugih prispevkov služile tudi teze, ki jih je pripravila ZSO in v katerih je med drugim opozorjeno: # Ozemtje, na katerem živimo koroški Stovenci, je znano tako iz naselitvene zgodovine kot iz raznih upravno-administrativnih ukrepov s strani avstrijskih oblasti; celo Himmlerjev odlok iz leta 1943 je priznaval skler.jenost tega ozemlja, kar velja posebej še za odredbo koroške provizorične deželne vlade o dvojezičnem šolstvu po zlomu fašizma. Šele v najnovejših publikacijah ni več govora o dvojezičnem oženju oziroma o ozemlju dvojezičnega šolstva, temveč le o posameznih občinah, v čemer se kaže očitni namen, da bi manjšinsko ozemtje razdrobiti no nekaj otočkov sredi nemškega nasetitvenega prostora. # Za Izpolnitev obveznosti, ki jih nalaga Avstriji državna pogodba glede slovenske in hrvaške narodne skupnosti, omenjena pogodba ne predvideva predhodnega ugotovtjanja oz. preštevanja manjšin. V členu 7, ki je sad naše borbe proti fašizmu, ni niti sledu o takem pogoju. Nasprotno: vse znanstvene publikacije o poteku pogajanj za državno pogodbo izpričujejo, da je bil zavrnjen britanski predlog, ki je Zadnji ukrepi vlade so sprožili široke razprave V začetku prejšnjega tedna je imeia zvezna vlada skupaj s socialističnimi deželnimi glavarji ter vodstvom soctalistične stranke svoje prvo letošnje klavzurno posvetovanje, na katerem so bile postavljene smernice za Politiko prihodnje dobe. Zasedanje je bilo bolj kot sicer v središču širokega zanimanja, saj je bilo že vnaprej znano, da bo ob tej priložnosti prišlo do sklepov, ki bodo precej neprijetno prizadeli celotno prebivalstvo "ase države. Da se je tudi Avstrija, ki se je v primerjavi z mno-8'mi drugimi državami razmeroma dolgo kar precej uspešno branila pred gospodarsko krizo, zdaj znašla v rasnih težavah, gotovo ni več treba posebej omenjati. . °rej se je morala vlada baviti z vprašanjem, kako 'skati in najti pot iz teh težav. Poleg tega pa je treba Poskrbeti tudi sredstva za izpolnjevanje neštetih tekočih "ajog, ki se postavljajo pred vlado. Na klavzurnem zasedanju prejšnji teden in na posebni gospodarski konferenci ta teden je prišlo do ustreznih sklepov: za po-2:v)tev gospodarske rasti bo vlada skrbela z državnimi subvencijami in naročili, z izrednimi davčnimi olajša-vami in drugimi oblikami pomoči; potrebna dodatna sredstva v določene namene (zlasti na področju izgrad-"jc prometnih zvez) pa bo dobil finančni minister s pomočjo raznih podražitev (npr. bencina) in zvišanja dav-,Y ("pr. davka na motorna vozila), tako da bodo mo-rah posebno globoko seči v žep lastniki motornih vozil, ' j'h poleg tega čaka še občutno zvišanje obveznega zavarovanja. Seveda pa bodo ravno podražitve prometa v dogled-cm času povzročile dvig cen tudi na najrazličnejših drugih področjih, da niti ne govorimo o vseh tistih ..drobnih" podražitvah, ki jih bolj ali manj na tihem doživljamo enkrat tu in drugič tam. Sklepi klavzurne-ga posvetovanja v tej luči gotovo niso popularni, vendar morajo tudi v opozicijskih krogih priznati, da v danih razmerah tudi sami ne bi mogli dosti drugače ukrepati. In celo tisk, ki socialistični vladi nikakor ni naklonjen, najde poleg ..obvezne" kritike še priznanje, da vlada s svojim odločnim ravnanjem dokazuje svojo sposobnost. Javnost pa zaposluje tudi vprašanje, kdaj in v kakšni obliki bo kancler Kreisky izvršil napovedane spremembe v zvezni vladi. Gre za naslednike vicekanclerja in socialnega ministra Hauserja (za mesto vicekanclerja omenjajo finančnega ministra Androscha in dunajskega župana Gratza, za položaj socialnega ministra pa predsednika zveze socialnega zavarovanja Weissenberga ter poslanca Dallingerja in Sekanino), zunanjega ministra Bielke (najboljše izgtede ima predstavnik Avstrije v OZN Jankowitsch, navajajo pa tudi generalnega sekretarja zunanjega ministrstva Haymerla) in kmetijskega ministra Weihsa (ki ga bo po vsej verjetnosti nasledil sedanji državni sekretar v tem ministrstvu Hai-den). Odločitev bo padla morda že 28. januarja na zasedanju vodstva SPd, sicer pa na kongresu stranke, ki bo meseca marca. In ta odločitev je posebno važna zlasti glede osebe novega vicekanclerja, kajti precej gotovo je, da bo to hkrati tudi že bodoči naslednik kanclerja dr. Kreiskega samega, ko bo le-ta ob koncu sedanje le-gislativne dobe, torej v štirih letih, zapustil areno aktivne politike. Lastne smrtne obsodbe koroški Siovenci ne bomo podpisati torkov; seji Mroš^e deže/ne c/ade je deže/ni g/dfdr V7dg-ner 7?zfd drMg/n? poroča/ t^dz o r^zni/? fpmšdnjzV?, /d so pofeza?M z TTMnjšzHs^o prop/enMfiM. 7Mo je Mo govora o zadnjem ruz-govorK sodstev tre/? t? p%r/%77!eMtK in deže/nent z/*or% zastopani/; strani dne 1$. decetn/ra 1973 na Danaja (za danes je predviden nov sestanek, ^jer naj in kancler Xreis&y poroča/ o svojem razgovora s predsednikom Titom),- prav tako pa je č/anom deže/ne v/a-de poroča/ tadi o in/ormativnik razgovorik, ki jik je ime/ /očeno s predstavniki okek s/ovenskik osrednjik organizacij ter koroškega T/eimatdiensta. V tej zvezi je deže/ni g/avar „z okža/ovanjem" opozori/, da s/o-venske organizacije odk/anjajo načrtovano jezikovno štetje, ter je osta/e č/ane deže/ne v/ade pozva/, naj se „in/ormativno in pojasnje-va/no" potradijo, da ki tadi na s/ovenski strani doseg/i „priprav/je-nost za kompromis". Ok znanem sta/išča, ki ga v tem vprašanja že od vsega začetka od/očno in dos/edno zavzemata oke osrednji organizaciji koroškik 5/ovencev, pa tadi po odgovora, ki ga je prav v tej zvezi doki/ kanc/er Areisky od najvišjik predstavnikov /agos/avije, se je res treka vprašati, kje jem/jejo merodajni dejavniki v deže/i in državi trmo, s katero kočejo mimo vsek pomis/ekov in argamentov krez-okzirno vsi/iti diktat agotav/janja oz. preštevanja. Ok diktata ene strani vendar ne more kiti priprav/jenosti za kompromis na dragi strani, z/asti če gre — kakor v konkretnem primera — za kiti a/i ne kiti, saj je vendar znano, da pomeni kakršno ko/i preštevanje v resnici /e izpo/nitev zakteve nemškik naciona/istov, ki se po ne-aspe/em /izičnem iztrek/jenja koroškik S/ovencev za časa nacizma že vsa povojna /eta tradijo, da ki svoj „ci/j" doseg/i s statističnim genocidom. Pričakovati in ce/o zaktevati, da komo na tako smrtno ok-sodko da/i podpis tadi kcoški 5/ovenci, je pač — da se mi/o izrazimo — skrajno neokasno/ ^_______________________ predvideval uresničitev manjšinskih pravic le tam, kjer znaten del prebivalstva pripada manjšini; obveljal! Ije sovjetski predlog, ki je odklanjal vsako povezovanje oz. pogojevanje manjšinskih pravic s številčno močjo manjšin. Zato načrtovano ugotavljanje manjšine odnosno ijudsko štetje posebne vrste ni nič drugega kot poskus revizije državne pogodbe. # Zahteve po ugotavljanju manjšine so se pojavile že kmalu po podpisu državne pogodbe, namreč na zborovanju nemškona-cionalističnih si) septembra 1957 v Maria Trostu. Nosilci teh zahtev so pripadali in še danes pripadajo srednjemu meščanskemu sloju, ki se na Koroškem tradicionaino nagib-ije k vejenemštvu. Zaradi tega, ker sta obe veliki stranki sprejeli v svoje vrste veliko število bivših nacistov, ki si jih želi pridobiti za bolj ostro in neprikrito protislovensko nacionalistično politiko tudi svobodnjaška stranka (na Koroškem poleg KHD prva zagovornica ugotavljanja), sto se zahtevi priključili tudi UVP in SPO z namenom, da ne zgubita svojih pristašev in hkrati z željo, da odvrneta pozornost od drugih družbenih problemov. # Pr) lem gre za liste siie, ki so ie enkrat povzročite propad demokratičnega družbenega reda v državi, propad Avstrije kot neodvisne države; sile, ki so načrtno izvajale nasilje nad pripadniki rasnih in etničnih skupin (predvsem tudi koroških Slovencev) ter demokratičnimi in revolucionarnimi Avstrijci, ne glede no njihovo narodno, politično in versko pripadnost. Te sile so še danes pripravljene omalovaževati in zagovarjati fašistično nasilje ter se ponovno skušajo organizirati. # Manjšina mora biti subjekt svojih teženj in zahtev, zato imo (Da/je na #. stran/) Kancler Kreisky petinšestdesetletnik Včeraj je zvezni kancler dr. Bruno Kreisky obhajat svojo petinšestde-setletnico. Ob tej priložnosti je bil deležen številnih počastitev in v najrazličnejših prispevkih je bila orisana njegova osebnost. Bruno Kreisky — tako so si ocene precej enotne — nedvomno sodi med velike avstrijske državnike povojne dobe in hkrati med tiste politike, ki so se neizbrisno vpisali tudi v knjigo svetovne zgodovine, zlasti pa zavzema njegovo ime pomembno mesto v vrstah socialne demokracije. Pod njegovim vodstvom si je SPd priborila absolutno večino in zdaj že drugo dobo sama nosi odgovornost za razvoj v Avstriji. Prvenstveno njegova zasluga pa tudi je, da si je Avstrija pridobila mednarodni ugled kot nevtralna država v krogu tistih sil, ki si prizadevajo za zmanjševanje napetosti in za sožitje v svetu. Tudi v ožjem koroškem merilu in posebej v našem vprašanju je SPO pod vodstvom Kreiskega napravila začetni korak v novo smer: Manjšinska vprašanja je začela reševati v sodelovanju s prizadeto manjšino in prvič v zgodovini je bil zaveden Slovenec na socialistični listi izvoljen v deželni zbor. Ravno ta prelom s koroško tradicijo pa je priklical na plan nacionalistične sile, ki so čutile nevarnost, da zgubijo svoj vpliv na narodnostno politiko. In tukaj je treba prav tako ugotoviti, da je SPO pod vodstvom Kreiskega žal kapitulirala in se v manjšinski politiki z OVP in FPO znašla na skupni liniji podrejanja željam in zahtevam nemških nacionalistov, kakor najbolj prepričljivo kaže enotni sklep treh strank o nedemokratičnem in protiustavnem ugotavljanju manjšine oziroma ljudskem štetju posebne vrste. Brezposeinost narašča ^ Posebno je prizadet južni dei Koroške Vse do nedavnega je vsaj no zunaj izglodalo, da je Avstrija nekakšen .otok blaženih": medtem ko so se v drugih državah množili znaki resne gospodarske krize in je nenehno naraščalo število brezposelnih, je bilo v naši državi slišati le o polni zaposlitvi. Zdaj pa se stvari hitro spreminjajo tudi pri nas. Vicekancler Hauser kot pristojni minister za socialno uprovo je na torkovi seji ministrskega sveta poročal, da je letos računati s tem, da bo povprečno število brezposelnih naraslo od Ionskih 55.000 na 72.000, odnosno se bo odstotek brezposelnosti povečal od 2,1 na 2,6 "/o od celotnega števila zaposlenih. Take napovedi so vsekakor resne in kažejo, da gospodarstvo še ne bo tako hitro našlo izhod iz sedanje krize — kljub velikim podporam, ki 'jih je vlada prav te dni sklenila v obliki državnih subvencij in naročil, odpisov pri davkih, subvencij in drugih Mma po-šfemT? namenov ifdor se v manjšinsirj poMiin posJušu;e renegrafov ..NrnažZ so z<2 Rffjf/" Tn^o Z32 poJo/2- 320 SC g/<2$/ 23%pOVfJ /30S22332CZ32ZA Č%SO- prsov 7M Aorol^frri ;n sp/0/3 v ztvsfrtp, ^o poročajo o re/M, ^22^0 ;c ^orr/crcrrM ŽKpdMou „/rr"o