KATOLJSK CERKVEN LIST. »Danica« izhaja vsak petek na celi poli in velj* po poŠti za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 60 vinarjev, za četrt leta 2 kroni. V tiskarni sprejemana za celo leto6 kron, za »/» leta 3 krone, za '/«leta 1 krono 50 vin., ako bi bil petek praznik, izide »Danica« dan poprej. Teiaj LIV. V Ljubljani, 22. novembra 1901. List 47. Mladinina bisernica. (Dalje) XIX. Čistost, sad angeljskega kruha. Pomenljiva so zakramenta sv. Rešnjega Telesa lepa imena. „Kruh angeljki," se zove; „pšenica izvoljenih'1; rvino, iz katerega se deviške duše rode". rKruh angeljski!u Čist, v stanu milosti božje mora biti človek, ki ga hoče uživati, an-gelju naj bo podoba. Ako ga uživamo vredno, krepi nas v dobrem, zlasti v čistosti. Iz an-geljske jedi izvirajo angeljske čednosti. Kako znani so bili Izveličarju boji našega mesa in naše krvi. Hotel je, da smo mu vedno podob-neji, in ni hotel človeškega rodu le samo odrešiti, nego tudi posvetiti in sebi podobnejega storiti. Zato je podelil po njem ustanovljeni cerkvi največji zaklad milosti, ki ga nam v svoji vsemogočnosti, velikodušnosti, darežljivosti sploh podeliti zamore, — podelil nam je v zakramentu samega sebe. Pšenica izvoljenih!" Xe pravi li Izveličar sam: rKdor je moje meso in pije mojo kri, ostane v meni in jaz v njem?'4 (Iv. 6, 57.) Kjer biva Jezus, tam biva čistost. In če Jezus prihaja prav pogosto v tvojo dušo in jo nasi-tuje, krepi, blaži, posvečuje, kako da ne bi za-mogla postajati tvoja duša vedno krepkejša, svetejša. Kako da ne bi postala vzvišena nad vse zemeljska in vsega dobrega zmožna? „Vino, ki deviške duše rodi!44 >aj je tu v zakramentu Kristova kri; kri najčistejšega Boga-človeka. In ta sveta kri je tu naša pijača. V Kristovo meso in v Kristovo kri se preminjamo mi sami. Čudežne prikazni devištva v novej zavezi, junaška dejanja najčistejših src so bila mogoča le po vplivu presvetega zakramenta. Po n;em okrepčane in kakor levinje močne so nastopile te čiste duše v trdih bojih zoj)er meso, svet, hudobo: a zmagale so in prejele palmo nekrvavega ni učeni štva: tako piše sv. Ivan Zlat« »usti. Mladenič, ako ljubiš čistost, bodi vselej vnet častilec presvetega zakramenta! Ce ti je le mogoče, prihajaj vsak dan k sv. masi. Hodi pogosto, zelo pogosto in dobro pripravljen k mizi Gospodovi. Ko pa si v zakramentu prejel svojega Boga. bode naj vsikdar ob takih prilikah tvoja prva prošnja ta-le: Prečisti Jezus, stori me čistega! „ Cisto srce vstvari mi o Bog!4' (Ps. 50, 12.) Tako vselej reci. * Tudi na knežjih dvorih bivajo angelji. Taki angelji se dobe med dečki, ki so za plent-čiče odločeni v spremstvo knjeginjam in knezom. Tako je bilo na španskem dvoru v letih 15SI do 15K4 Trinajstletni grolič Kastilijonski, Alojzij Goncaga, je bil v tem času za paža pri cesarici Mariji in pozneje na dvoru prestolonaslednika Jakoba. Živel je tu med plemenitimi dečki in svetnimi dvorjani prav kakor angelj. Tudi tu na dvoru je vsak teden prejemal presv. Rešuje Telo. Tako je tukaj pazil na svoje oči, da je le videl, kar je videti moral; ničimrnega ni videl ničesar. Mnogi tovariši-plemčiči so se mu rogali, a Alojzij je vstrajal, enak Danijelu, ki je s cela obvarovan prišel iz levnjaka. (Dan. (i, 27.) enak onim mladeničem v ognjeni ]>eči. katerim plamen ni nsinmlil niti lasu. Mladenič! Pač red kol »a. — Na dragem dvoru, to je na savojskcm, se je so.šel Alojzij nekokrat s starim dvorjanom. Ni ga bilo sram tega starca nekoč v pričo Alojzija in več drugih inladeničev izpregovoriti n 4po-dobnili besedi. Kako strogo ga je zavrni« an-geljski mladenič! ,,Sramujte se svojih sivih las. Misliti l>i se smelo, da je vsaj v vaših letih čemu takemu konec:** tak«» mu je Alojzij govoril. I'žaljen v dno svoje čiste duše je odšel na to Alojzij in se v samoti vglobil v duhovno berilo. * * Je li tudi tebi. mladenič, nebeška mana najslajša jed? Seveda le trdni veri se odpirajo tu v zakramentu skrit* zakladi. A ko bi pa tvoja vera 1k»1 j mlačna bila. potem, se ve, ne moreš popoluoiia umevati dobrote „angeljskega kruha". Potem jasno it vidam, zakaj da te ne vleče k altarju. k tabernakelju, k Gospodnji mizi — k oni mizi. ki je prav ]x>sel>ej pogrnjena čistnikoni! L. P. Dalj«* prid*. Kristov in Antikristov prihod. • Za zasko? „Vstali bodo krivi Kristi. ki bodo delali velika znamenja in čudeže, da bi bili zapeljani tudi izvoljeni, ko bi bilo mogoče." (Mat. 24. 24). Sin človekov pride iskat sadove odrešenja, v slavju pride kot zma-galee nad satanom. Ob njegovem prihodu se popolnem zatre moč pekla. Ne bo mu dana več prilika razprezati svojih mrež in v nje loviti neumrljivih. s krvjo Sina božjega odrešenih duš. Zato pa hudobni duh dobro porabi priliko, ki se mu še nudi pred Gospodovim prihodom. Vso svojo moč vporabi, da zatre kolikor mogoče sad odrešenja in povzroči ono strašno stisko, katero napoveduje pred dopolnitvijo časov tako živo že prerok Danijel (pogl. 7—12) in katero napoveduje tudi Gospod. Prorok Danijel govori o strašni pošasti, ki bo begala pred prihodom Sinu božjega ljudi, in sv. očetje pravijo, da to proro-kovanje kaže na krivega Krista, ki kakor poslanec satanov izvrši njegov posel in on antikrist — zopernik Kristov — prav on bode glavni povzročitelj stiske pred sodnim dnevom. On je tisti krivi prorok, kateri pride v ovčjih oblačilih, a se pokaže zgrabljivega volka. Sv. očetje nam opisujejo njegov nastop, njega delovanje in njegove vspehe. Po besedah sv. Hijeronima in Gregorlja bo rojen v Babilon i j i: n f i 1 i n s peccati" ga imenuje sv. pismo, „sin greha" bode, sin nezakonskih starišev. To trdita sv. Avguštin in Ivan Damascen in pristavljata, da zasluži to ime zlasti, ker poskusi zasejati seme greha, seme spačenosti. Od-goji se med čarodejci, vražarji in tu se navzame duha satanovega. Kot „sin postave14 pride v mladeniški dobi v Jeruzalem in se da obrezati. Tu preživi svoj čas zvest postavi Mojzesovi; odliktijoč se v vseh čednostih, tako, da ob njih zaslovi pri vseh narodih njegovo ime, da za-se pridobi vse in da ga v navdušenju zanj venčati mislijo za svojega kralja. A zdaj pa porabi zaslepljenost ljudij in se proglasi za dolgo pričakovanega Mesijo. Sv. pismo nam napoveduje, kako veliko jih v veri nanj pojde za njim. Veliko jih pade po njem v satanove mreže. Saj pa porabi Antikrist tudi vso svojo spretnost in moč. One zaslepljence, ki še pričakujejo Mesijo, prevari s svojim nastopom in svojo kraljevsko oblastjo. Mlačne kristjane zapelje v razkošje, deleč iim blagoslova in časti. Njim odpre svoje zakladnice, odpre jim žile zlata in srebra, ki jih krije zemlja. In veliko jii. pade v antikristove mreže. Da jim vzame ves dvom, spriča s čudeži, nad katerimi zastrmi ves svet, da je on, ki reši ta svet. In lahko poseje v lahkoverna, zapeljana srca pogubljive svoje nauke. D.iber bode namreč vsem, ki bodo verovali vanj. To jim bode ob enem potrdilo, da je res on rešenik sveta, ki naj prinese na zemljo blagoslov. A veliko jih bode, ki v živi veii v Krista spoznajo duha krivega Krista; saj jim je Krist slovesno obljubil: „Po njihovih delih jih spoznate!41 Ne dade se premotiti slepečemu sovragu, vjeti se ne puste z miRalnimi obljubami — da bi njegovim naukom verjeli, to je pa sploh nemogoče. A satanov sluga se potrudi, da i te pripelje v nasprotni tabor. Zoper te vporabi vso svojo moč. V mučilnice spremeni svet, v katerih grozne muke pretrpe oni, ki imajo neomajeno vero v Krista. In za nje nastane velika »tiska. Križ odrešenja, dragocena svetinja za vernega kristijana, izgine in drugo znamenje postavi antikrist: „Nego Jesum — Jezusa ne poznam." Pač se omahljivec omaje v svoji mlačni veri, a nikakor pa ne oni, ki se ?aveda v svoji živi veri, da je to satanovo delo, | in ne delo njegovega Izveličarja. — Njim da Bog dovolj moči, da prestanejo boj z lahkoto in v trdnem neomajenem verskem prepričanju počakajo Onega, ki pride kmalu po tej stiski. Pride pa Jezus v slavi k poslednji sodbi, in zbere nas vse v dolini Jozafat. — V dva tabora se razdele. Jedni stopijo pod Kristovo, drugi pod Antikristovo zastavo. Tedaj Soduik pokonča satanovo slugo, za vedno stare satanovo i moč. Brez voditelja bodo nasprotniki sodečega Boga. Kako strašne bodo njim besede: „Izpred i mene v večni ogenj" ; a kako pa prijetne prijateljem Kristovim besede: »Pridite izvoljeni, po-sedite bivališča, ki so pripravljena za vas pri mojem očetu!" — Tako nam slikajo sv. očetje Kristov in antikristov prihod. — Radovedni smo pač, kedaj pridejo ti časi: radovedni kako nastopi nasprotnik Kristov. — A nam ne nudi tudi sedanji čas pravo podobo one stiske, ki bode pred Kristovim prihodom? Ni-li že ločen svet v dva nasprotna si tabora, v katerih jednem velja geslo: „Za Krista!u v drugem „Proč s Kristom !tt Ne zametajo li nasprotniki vsega, kar je svetega, ne teptajo li v prah svetinj vernega kristijana, ne vporabijo li verski nasprotniki vseh »redstev, da trgajo vernike iz naročja sv. cerkve? Nastopila je že sedaj stiska, sedaj že vlada antikrist, ne sicer po osebi, pač pa po duhu. — Tudi danes moramo vstrajati v boju, brez boja ni zmage, brez zmage ni venca. L. P. Sv. Cecilija (22. novembra.) Sv. Cecilija je bila hči plemenitih starišev; živela je od prve mladosti prav pobožno. Zgodaj se je zaročila z nebeškim ženinom, in ko so jo stariši silili, naj stopi v zakon s plemenitim Rimljanom Valerijanom, privolila je v ta zakon. Takoj po poroki pa je rekla možu: „Valerijan, neko skrivnost imam, povem ti jo, če je ne poveš drugim." Obljubil ji je, in ona mu je povedala skrivnost: „Vedi, da je angelj varuh moje nedolžnosti in mojega devištva: ne drzni be torej tega na kak način razžaliti." Zahteval je, naj mu ga pokaže. Zatrdila m;i je, da ga more le tedaj videti, kadar postane kristijan in se da krstiti. Vrnivši se od sv. krsta je videl svojo nevesto zatopljeno v molitev, poleg nje pa angelja, ki je pletel dva venca. Pokleknil je poleg nje in km^lu čutil, da je položil na njegovo glavo božji varuh venec, ki mu je kmalu kakor sv. Ceciliji postal mučeniški venec. L. P. Sv. Ivan od Križa. (24. novembra.) Ta svetnik je imel silno veliko prestati zaradi vere v Krista. Preganjali so ga. in nakopičil se je nad njim nebroj težav. V molitvi začuje neko noč glas: „Ivan, kako plačilo zahtevaš za vse, kar ti je prenesti radi mene?" Trikrat se ponovi glas, predno da odgovori. Spoznavši, da je ta glas božji glas, pravi: „Go-spod, ne zahtevam drugega plačila od tebe, nego za te trpeti in biti zaničevan." L. P. V čast sv. Katarini. (25. novembra'. PriSla je velika nadloga. (Baz. 7. 14.) Trojno plačilo, trojna krona je pripravljena vsem svetnikom v plačilo za trojno zmago v boju. Devicam ie pripravljena posebne vrste krona v plačilo za zmago v boju zoper meso. svet in hudobnega dul a. Druge vrste krona je pripravljena m učencem, ker so oni spoznali vse veselje v Bogu in v tem veselju vtopili vse časne nadloge. Tretje vrste krona pa je pripravljena u č e n i k o m, ki izganjajo hudobnega duha iz svojih src in iz src ljudij z izgledom, besedo in z opominova-njem. Vse trojne je prejela sv. Katarina, ker ona je zmagala v boju zoper meso. zoper svet in hudobnega duha. Bila je devica, neomadeževana devica do zadnjega izdiha. Živeti med svetom, kjer stavijo čistosti mreže drzni sovražniki, je boj. hud boj. Sv. Ambrož pravi, da je vsaka devica kraljica, ker kraljuje nad vsim, kar zamore človeka vkleniti v zanič'jivo sužnost. Taka kraljica je sv. Katarina. Ona je vedela, da je njeno telo tempelj božji in da v njem Duh božji prebiva (1. Kor, .'», 16.) vedela je, da mora braniti to svetišče skrbno in čuječe, ker je veliko nevarnih, sovražnikom dohodnih mest v tej trdnjavi. Vedela je dalje, da je čistim dušam odločeno po- sebno veselje v nebesih, ker sv. pismo pravi o čistih: „Xovo pesem pojejo, za Jaa:-njetom hodijo, kamorkoli gre." (Raz. 14, 4.) Zato je rada pretrpela najgrozovitejše muke, prestala in vstrajala je v najhujših bojih, da je zamorila m »č izkušnjav, da je ohranila dušno in telesno čistost. Rada je trpela vse za ta dragoceni biser, da bi bila le deležna posebnega plačila. posebne krone, posebnega blagra, ki velja čistim: ..Blagor jim. ki so čistega srca: ker oni bodo gledali Boga." iMat. 5, H.) Bila je tudi mučeniea. Bila je v mladosti še zagrnjena v temo paganstva. Po čudežni prikazni se da poučiti v sv. veri in jo z veseljem sprejme, da si je vedela, kaj vse čaka kristijane. Vedela je, kaj pomenjajo besede Kri-stove: ..Pred poglavarje in cesarje vas popeljejo zavoljo mene, vsi vas zavržejo zavoljo mojega imena. I Mat. 10, 18. 22.) Pride celo ura, da vsak, kateri vas umori, meni, da Bo/u službo stori. Iv. lb, 2.) Sv. Katarina je pač poznala te besede »n njihov pomen, a poznala je tudi druge besede, v katerih blagruje isti Izveličar vse. ki trpijo zavoljo niegovega imena. Vedela je. da je njim obljubljeno posebno plačilo v besedah: Blagor zavoljo pravice preganjanim, ker njihovo je nebeško kraljestvo!" Trpljenja sv. Katarine skoraj ne moremo popisati: nad njo so se izpolnile vse bestde, kar jih je napovedal Krist o mučencih: nad njo se je izvršilo vse, kar si zaroore izmisliti kruto nevernikovo srce. Plačilo za vse to pa je došlo njej v nebesih, kjer je prejela krono mučeništva in palmovo vejo. O njej velja, če o katerem mučeniku. da „ j e prišla iz velike nadloge, zato pa sedi sedaj pred sedežem božjim." »Raz. 7. 14.; Sv. Katarina nam je tudi u č e n i c a. In bila je naša svetnica močna zagovornica sv. vere. Vemo iz njenega življenja, da je slavno zavrnila vse ugovore proti sv. veri, katere ji je stavil zviti Maksim, hoteč jej izpodkopati trdno versko prepričanje. Petdeset nevernih modrijanov jo je poslušalo: soproga cesarjeva, Porfirij, vodje vseh čet, veliko število vojakov, vse je strmelo nad jasnimi odgovori njenimi, in vsi razun tiranskega vladarja so odprli srca prepričevalnim besedam junaške zagovornice sv. vere. Vsi so se spreobrnili in vsi z njo trpeli mučeništvo. Kako je proslavil Krist sv. devico-mučenico pred vsemi dvorjani in pripustil, da so se do besede izpolnile na nji obljube, ki jih je dal preganjanim: ..Pred poglavarje in kralje vas popeljejo zavoljo mene v pričevanje njim in never- nikom. Kadar vas pa izdajo, ne skrbite, kako in kaj bi govorili, zakaj da se vam tisto uro, kaj govorite. Niste namreč vi, ki govorite, ampak Duh vašega Očeta je, ki govori v vas." (Mat. 10, 18—20). Koliko dobro delo je stopila sv. devica tem neverni kom. Nevedni so bili in jih je poučila, dvomljivci so bili, pa jih je pritrdila s svojo odločnostjo in srčnostjo: gledala je morilno orodje, gledala drzen p< rled vladarjev in ročnost mučilcev, a predno se je podala v trpljenje, skazala je dobro delo vsem nevernim, ki so bili pričujoči. O njej veljajo zato besede prorok i Danijela, v katerih obljubuje njim, ki si prizadevajo za to dobro delo, v večnem življenju \išjo stopinjo izveličanja in večjo čast: „Kateri jih veliko poučujejo v pravici, bodo kakor zvezde na vse večne čase. (Dan. 12, 3.) Prapor mučeništva je višje cenila, nego obetani kraljev purpur. Zato pa je prejela v nebesih dragocenejšo obleko in dragocenejši sedež, nego je kraljev sedež Katarina je najboljši del izvolila, ki ji ne bo odvzet. L. P. Naša izpoved naj bo — odkritosrčna. Kadar se kdo sramuje odkritosrčno se izpovedati svojemu izpovedniku, in ga hudobni duh izkuša, naj ta ali oni večji greh zamolči, takrat naj le to premisli: 1.) Smrtnega greha, katerega sedaj mislim zamoleati, se moram enkrat — prej ali slej — na vsak način izpovedati, ker sicer sem večno pogubljen: če se t'»rej nočem sam pogubiti, moram se ga izpovedati, in to čim prej tem bolje: kajti v smrtnem grehu živeti ni niti prijetno, niti varno. „Ne veste ne dneva ne ure " (Mat. 25, 13.) 2.) Izpovednik je pod zelo težkim grehom vezan k izpovedni molčečnosti. Bog duhovnika v tem oziru zelo podpira, tako da duhovnik raje da svoje življenje nego da prelomi molčečnost. Nekaj slučajev o tem je znanih. 3.) Duhovniki so tudi ljudje, podvrženi slabostim. Človek človeku vendar lahko zaupa. Kakor zdravnik pozna vse telesne, tako pozna duhovnik vse dušne bolezni. Za stareje izpoved-nike ni nobene stvari pri izpovedi nove. 4.) Izpoved večjih grehov nam je posebno še v tem v prid, ker se s samoobtožbo vadimo v ponižnosti in v trdnih sklepih ne več storiti tega greha, katerega smo se izpovedali tako težko. Zgodba očeta St. Clair-a. Posetil sem prvikrat svojega najdražjega tovariša, dijaka iz Oksfoda, na domu pri sta-riših. Bili smo skupaj pri prijatelju jaz in še štirje mladi možje in tudi oče mojega prijatelja ter njegov sorodnik o. St. Clair- Govorili smo tisti večer o prikaznih in podobnih stvareh Oholi kakor mladi ljudje in ponosni na svoje znanje smo se le pomiloValno posmeho\ali vsem nadnaravnim prikaznim in smo pritrjevali mlademu lordu Beauclerku, ki je kadeč ravnokar izpustil iz ust velik oblak dima v zrak in zategnjeno rekel: .,Ha — indigestija (t. j. nepravilnosti v prebavljanju) in nič druzega — prav nič dru-zega!" Opazil sem, da je molčal o. St. Clair, ki je sictr navadno imel prvo besedo in je bil izvrsten govornik. Nekdo se je obrnil proti njemu in ga vprašal: „Kaj pa vi menite o tej stvari, o. St. Clair?" Nastal je kratek molk, in nato prične o. St. Clair z lesketaj oči m i se očmi: ,,Ena beseda „indigestija" z oblakom dima vržena v zrak — to je, gospodje, premalo!" Prav milim izrazom nadaljuje potem o. St. Clair naslednje govoreč: „Prepričan sem. da se o tem predmetu sploh še ni izrekla zadnja sodba, kakor še tudi ne o mnogih drugih stvareh na svetu. Dovolite mi, da vam povem dogodek iz svojega duhovskega življenja. Preje pa naj še omenim, da moje študije dokazujejo, da sem se v svojem življenju tudi nekoliko bavil z vednostjo." Pri teh besedah se je nasmejal, kajti vsakdo je poznal St. Clair-ovo učenost in mnoga odlikovanja, ki si jih je pridobil kakor učenjak, potemtakem se morebiti smem predrzniti reči, da 8em pri zdravi pameti in da prav sodim, in naposled zagotavljam lorda Beauelerka. da nisem še nikdar imel bolezni, ki daje ključ k njegovi teoriji o nadnaravnem. Pred nekaj leti sem šel z o. A. v mesto k posvetitvi cerkve. Cerkev smo posvetili petek in nedeljo sem v nji pridigoval. Med poslušalci mi je največjo pozornost vzbujala gospa, stara okrog* rO let. V njenem obrazu sem opazil izraz strahu in upa. Videti je bilo, kakor da je rav- . nokar prestala veliko skrbi in bolečin. Takoj po pridigi sem šel proti domu. B.l je prijeten poletni večer, in ljubek mir je vladal okrog mene. Prehodil sem že nekako četrt milje, kar mi pride nasproti ona ženska, ki je vzbujala v cerkvi mojo pozornost. Čudil sem se, da mi je mogla že priti nasproti, ker sem izvrsten pešec. A mislil sem si, da me je prestregla po kaki bližnji poti. za katero nisem vedel. Ko sem korakal mimo nje. stopila je k meni in mi rekla z lahkim, naglim glasom: „Oče. vrnite se, prosim: v mestu je mlad mož, katerega morate obiskati, dokler ni prepozno, ker kmalu umrje.** To mi je rekla z nekim zapovedujočim glasom, ki je izražal \eliko skrb. Zdelo se mi je. da mi ne preostaja drugega, nego da se ž njo vrnem. Tako je šla hitro, da sem jo komaj dohajal: in dasi sem se trudil kaj več poizvedeti o možu, » i nič pazila na moja vprašanja. Zdelo se mi je, da jo preovladuje le ena velika bojazen. Pri hiši v stranski ulici se je ustavila in rekla: „Tukaj stanuje — umira — Vi prihajate še prav o pravem času." Nato je hotela odditi. a rekel sem še hitro- „Sc nekaj, kako se pa imenuje mladi mož?" Povedala mi je ime. Toda dovolite mi, da zamolčim ime in rabimo drugo znamko n. pr. Jurij Green. Sel sem po stopnicah in sem dvakrat pozvonil pri prvih vratih. Nikogar ni bilo, da bi mi odprl. Ze sem hotel odditi in mislil sem si. da vse skupaj nič ni. in da je hotela ona žena se z menoj le pošaliti. A kar naenkrat slišim stopinje in neka ženska mi odpre vrata Ko me je zagledala, bila je nekako preplašena. Vprašala me je, kaj hočem. Povem ji, da se mi je reklo, da je v tej hiši na smrt bolan mlad mož b kateremu moram :z verskih ozirov. Morebiti, da sem nekoliko preveč predrzno govoril, če se pomisli, kako zelo temen mi je bil ves položaj. Toda čutil sem važnost svojega obiska iz nekega mi neumljivega vzroka. Ženska me je začujeno gledala, in že sem mislil, da bo pred mano zaprla vrata. A namesto tega se mi je sramoti jivo zasmijala in mi rekla: rIdite semkaj in se ga naglejte." Sla je pred menoj, odprla vrata in zaklicala: „Gosp«xl vas želi obiskati." Ko sem vstopil, zaprla je za menoj vrata. Cul sem še njen smeli, ko je šla doli po stopnicah. Seveda sem se nadejal, da vstopim v bolniško sobo k umirajočemu, toda o vnem tem ni bilo niti sluha. Soba je bila taka, kakoršne imajo mladi možje, ki so izobraženi in jim je okus za lepoto. Jurij Green, ki je sedel pri mizi s kartami v rokah, je name napravil vtis odličnega moža. Toda, ko se je obrnil, opazil sem na obrazu poteze razkošnega življenja. Bil je pač j^erne-nitaš in me je tudi sprejel kakor tak. dasi mi ni mogel zatajiti svojega začujenja radi mojega nenavadnega obiska. Pripovedoval sem mu, kako me je ženska pozvala, naj grem k njemu. Green mi je vljudno prikimoval. Toda zapazil sem, da mi ni nič kaj verjel. Gotovo si je mislil, da sem le pod to pretvezo k njemu prišel v kak drug namen. — Opravičil sem se in že hotel oditi, kar zagledam na steni v krasnem okvirju veliko, lepo fotografijo. Nehote sem se zganil in sem kazaje na podobo \zkliknil: „Torej io poznate? To je ona gospa, ki me je semkaj poslala.u Green je bil smrtno bled, nato zopet rdeč. S hripavim in izpremenjenim glasom mi je rekel: ..Ne lagajte, to, kar vi govorite, ni mogoče." Svečano sem zatrjeval svojo izjavo. „Povem Vam, da je to nemogoče.44 zavrnil me je ostro, „to so moja mati. ki so pa že mrtva." Nastal je molk, gledala sva se drug drngega. Neka groza je oba navdala, vsaj mislim, da je bilo njega prav tako groza kakor mene. Obrnil se je, da bi pogledal fotografijo. Njegov obraz je pokazal bolestne poteze. Gledal sera mladega moža in ga vzljubil. — „Ste li katoličan, gospod Green?" vprašal sem ga mimo. „Nikakor ne morem razumeti, kako vi pridete do tega, da poznate moje razmere." rekel mi je nekako ponosno ter nato nadaljeval: „B«1 sem nekdaj ud vaše cerkve, dragi gospod.- — „Knkrat bil pomenja ved no,u sem ran odgovoril: „in vaša mati?" — „Katoliška cerkev ima med svojimi udi svetnike, in moja mati je bila svetnica.- odgovoril je z mirnim gladom. „Zatorej.- sem ga zavrnil, »skrbi tudi za vas: danes je prišla k meni in mi rekla, da kmalu umrjete: poslala me je k vam in sedaj sera tu!- Kaj je temu sledilo, gospodje moji, nočem pripovedovati." O. St. ('lair je molčal in povesil za nekaj trenutkov glavo, nato je nadaljeval; „Preden sem se tisto noč od njega poslovil. izpovedal se je skesano in prejel odvezo naše svete cerkve: tudi mi je obljubi), da drugi dan zjutraj pride k moji maši. A zjutraj sem zastonj iskal med ljudmi Jurija (Ireena. Ves presenečen sem hitel takoj po sv. opravilu v njegovo stanovanje. ZensKa, ki mi je prejšni večer odprla vrata, prišla je tudi sedaj odpret. a z objokanimi očmi. Govorila je: ..Jurij Green je leža! v svoji sobi mrtev. Kakor vsako jutro, tako je tudi tisto jutro se šel kopat v bližno reko. Ko je bil v vodi. prijel ga je krč in je utonil. Pomoč je priš a prepozno. Pripeljali so ga mrtvega doraov.- Vse je bilo tiho, ko je nehal govorit o. St. ('lair. Nato se je drznil vprašati Beauclerk: ^Ali imate kako teorijo, da pojasnite te dogodke? O. St. (lair je ponosno vzdignil glavo in rekel: „Moja teorija je jasna kakor luč, a velika kakor vesoljstvo in vse obsegajoča. Verujem v ttoga in njegovo sveto cerkev: verujem v občestvo svetnikov in večno življenje. To je moja teorija." f: UH jbtkfrpi — po „ Wahrh(it*frennedij. „Narodni dom*4 je zapravo rPosojilnica-, hiša družbe, ki prihodnje leto obhaja dvajset - letnico. ^Dom*4 je bil dograjen pred dvema letoma. Gospodarstvo ^Posojilnice*4 je v jako spretnih rokah, za to stoji rna trdnem*4 — in ima tudi precej ugleda celo pri nasprotnikih slovenskega podjetja. Za zgradbo ima največ zaslug poso-jilnično ravnateljstvo s svojim vrlim predsednikom g. dr. Jernejem Giančnik. Ta pač najlepša mariborska zgradba je stala preko 260.000 goldinarjev. Že ta denar je dobra prtfa njene krasote. Dvorišče te stavbe je prostoren gostilniški vrt z verando*4, v katero stopiti in ogledovati njeno olepšavo je res pravi duševni slaj. Na njeni steni so namreč" na presni zid naslikani slavnoznani slovenski kraji: Zlata Praga. Bled, Triglav. Gospej-svetski stol (vojvodski stol), sloveča Plitvička jezera (iz nekdanje vojaške Granice^ in razvaline starega gradu (dotičnega imena ne vem). Misel, olepšati verando s takimi slikami, ki so ponos slovanske domoviue, se v resnici zamore imenovati: zlata misel. A žal. moj čas je prehajal. Bližala se je vedno bolj peta popoldarska ura; ve«"-emice v sprelepi fran- čiškanski cerkvi pa nisem maral zamuditi. Poslovim se torej od znancev in prijateljev, ter se podam proti imenovanemu svetišču. Ob tri četrt na pet jelo je skupaj zvoniti; ljudstvo je vrelo od vseh strani proti cerkvi. Ko se približam vhodu, puhtela je že vročina iz nje, kakoi iz plaveža. Vender grem v njeno notranjost, misleč, da bode prostora še za-me. A, jako sem se motil. Cerkev je bila že zadrenjana, sedeži pa že zdavnej zasedeni. Stati bi se bilo zamoglo sicer še, a to v veliki gnječi. Kaj takega bi pa moje rahlo zdravje gotovo ne bilo zamoglo prenašati dolgo. Zato sem spoznal za bolj modro iti zopet na sveži zrak. Ker bi se bil pa vender le rad vdeležil večernice, poskusil sem drugega sredstva. Naš pregovor namreč pravi: „Svoji k svojim!*' Mislil sem torej: kaj pa. ko bi poskusil priti na mnzični kor? Poiščem torej č. br. Josipa Ploj-a in ga prosim, naj bi mi kakor organistu preskrbel vstopa k orglam. Kade volje se je vstreglo moji prošnji, s tem pa sem prišel tudi na prostor, od kjer sem zamogel sicer nekako porailovaje ogledovati silne trume ljudstva, ki se je gnetlo po cerkvi in napolnjevalo vse njene prostore. Ogledoval pa sem od tod tudi lahko cerkveno zgradbo in njeno okrašenje mirno in bolj natanko, se ve, kolikor mi je to dovolilo moje opešano oko. Naj spregovorim zato še nekoliko o sprelepoti in prekrasoti cerkvene notranjosti, kar pa nikakor ni mala reč. To se namreč da le gledati, občudovati; nikakor ni pa ne lahko popisati. Trdim le: Mnogo, mnogo prelepih cerkva vid.ti mi je bila že sreča — a vrsti najlepših moram prištevati to! Xo d učitelj Josip Lfvičnik. i Da I je.» Književnost. Knjige ,.Družbo sv. Mohora." Vrla ta družba — ponos vseh vernih in zavednih Slovencev, doma in na tujem živečih — šteje letos 7G.110 udov. Ogromni in raznovrstni družbi pripravlja dušno hrano; slavni odbor se za to tudi potrudi, da podaja vedno kaj iz-bornesra. vsakega uda zadovoljujočega. Književni nje letošnji dar je sledeči: 1. Zgodbe s v. p i s m a. VIII. snopič. To za Slovence res epohalno delo je zasnoval prerano umrli dr. Frančišek Lampe in ga tudi dokaj izvršil. Ob njegovi žali smrti se je bilo bati, da izvrstno in pre-koristno to delo izpreneha. Vender, našel se je, ki je to delo prevzel z veseljem in veliko vnemo. Ime samo novega izdajatelja in spisatelja „Zgodeb- nam nudi nado, da bode delo v započetem načrtu napredovalo. To nado nam utrjuje osmi snopič, ki je potekel izpod veščega njegovega peresa. 2. Pamet in vera. I. del. Spisal I. M. Seiger-schmied. To delo, ki se začenja z lepo urejenim in sestavljenim I. zvezkom, bo izobražencu in prostaku izvrstno orožje zoper neopravičene napade na temeljne resnice naše sv. vere. Dober pripomoček bo vsakemu, da si okrepi versko zavest in versko prepričanje, da se otrese verske malomarno?ti in se obvaruje kužnega duha, ki širi sovraštvo in zaničevanje do katoliške cerkve. Ta knjiga naj bi se pridno prebirala v krščanskih družinah, ta knjiga naj bi uvedla novega duha v versko brezbrižna srca. •■>. Za srečo! Povest. Pr. Malograjski. Pripro-stemu narodu prav dobrodošla knjiga. Povest nega berila si želi narod in s to knjigo mu je ustreženo. Dolgi zimski večeri bodo ob berilu kratki. Sem pa tje se pobere iz te povesti koristuo seme Slovencem prepo-trebnega nauka, ravno sedaj ko se trumoma praznijo domača tla najboljših delalcev in močij in se polnijo z njimi negotova tuja tla. 4. Umni kletar. Anton Kosi. Veliko društve-nikom je ustreženo s to knjigo. Po vinogradnih krajih slovenske domovine bo v slučaju, da se vinogradniki oklenejo tega dela. veliko storila v povzdigo vinarstva. Ozira se na vse zadeve vinorejcev, vse omenja, kar je treba vinorejcu vedeti. Tudi po drugih krajih, zlasti kjer prospeva sadjereja. doseže obilo vspcha. Le naj bi vsi kmetovalci prav pridno rabili in se po njej vedli. 5. Slovenske Večernice. 53. zvezek. Ta od priprostega naroda najbolj zaželjena knjiga ima letos podrobno, dobro izbrano vsebino. Odbor prav ustreza naročnikom, da je pozoren prav na to knjigo in podaja po njej v posvetnem, kakor poučnem delu dokaj koristnih naukov. Večernice ljudstvo najprve prečita in če mu je tn vstreženo, loti se z veseljem ostalih knjig. Upati je. da bode ta knjiga ugajala sploh vsem udom. (>. Koledar za leto 1 902. Prav umestno je vsakoletno izdanje društvenega koledarja; danlanes se koledarji množijo in prav vravnani veiiko koristijo. V letošnjem letu je preskrbljeno za obilno mikalno raznovrstnost; v zvezi z Večemicami je Koledar v letošnjem izdanji vsestransko skrkel za vedrilo in pouk. I m e n i k v s e h družbenih udov pa je že zato tolike važnosti, ker se v njem beležijo skoraj vsa lepa rodov inska imena med Slovenci. Kdor bere ta imenik, ve ob enem ktero rodbinsko ime rabi bolj temu. ktero bolj onemu kraju med nami. Velik nazadek slovenske naobrazbe bi bil. ko bi se opustil kedaj ta imenik. Svoj čas namreč je nastala zoper njega huda vojska. Slavnemu odboru vsa čast, hvala in zahvala za trud in vspeh! Marljivim poverjenikom pa bodi na srcu skrb za naraščajoče število udov. Zavest, da store v tem oziru, kar morejo storiti za čednost, narodnost, vednost med Slovenci — ta zavest jim je dosti veliko plačilo. Prekoristni družbi iskreni: Vivat. »rescat. Floreat! /,. /'. Rimsko. Leona XIII. je časopisje, posebno še evropsko, pretečene dneve položilo na mrtvaško postelj. „ Danica*' in slovensko ljudstvo mora dobro vedeti, da se brezdvombeno večno ne vzdrži blizu 92letni starček in da je nam vsem prav posebna naloga prositi za kolikor mogoče dolgo njegovo živenje. — A poroča pa se sedaj iz papeževe rimske palače, iz Vatikana, da so nevtemeljene bile vse one vesti. Pripoveduje se ob enem, da je sv. Oče smehljajoč se izustil naslednje besede o priliki, ko so mu to pravili, kaj časniki pišejo o njem: rBržčas jim primanjkuje senzacij ona I neira gradiva;" je rekel „toda še nimam časa — izvršiti mi je poprej še mnogo imenitnega dela.- — Po njega duhovitosti in pa njega osebni čudi soditi ne bi bile te navedene besede iz njegovih ust tako neverjetne. Kakor znano, pražnnje se leto 1903. petin-dvajsetletnica papeževanja Leona XIII. Slavnostni odbor skrbi za to. da se ta slavnost začenja v raznih slovesnostih že v predidočem letu. V mesecih marcij, april j in ir.ajnik se iz tega namena vrše romanja v večni Rim. Italijanska železniška društva so sklenila za to priliko izdatno znižati vozne cene. Ta odbor namerava podariti jubilarju zlato tijaro, katero, če kdo, zasluži Leon XIII. v svoji čudoviti modrosti. A govori se, da bo prav ta točka njihovega programa črtana, ker je sv. oče v zadnjem času prepovedal vsa predragocena darila z željo, naj se porabi raje denar v dobrodelne namene. L. P. Razgled po domovini Vesti iz Herceg.-Bosne. Dne 13. oktobra je ob- , hajal svoj redovniški jubilej o. Paškal Buconjič, biskup mostarski. Kojen je v Drinovcu pri Ljubuški. lTletni mladenič je vstopil v frančiškanski samostan na Širokem Brjegu blizu Mostara ter oblekel dne 13. oktobra 1*51 redovno obleko sv. Frančiška. Izredno nadarjenega so poslali v Laško v Ferraro, kjer je slušal modroslovje in bogoslovje. V Boioniji je potem z odličnim uspehom položi! izpite 1. 1859. Nato so ga dali v K i m, kjer je bil 8 let profesor na visoki šoli -Aracoeli"1. Ker je pa primanjkovalo duhovnih močij doma v Hercegovini. poklicali so ga domov. L. lw74 je bil izbran za kustosa frančiškanski redodržavi her-cegovački in je ostal prav do 1. 1878. Ob okupaciji je vodil hercego vinsko depntacijo pred cesarja in izročil vladarju adreso. v kateri se izraža želja, naj bi se kaj kmalo združili Bosno in Hercegovino z m a t e r j o - z e m 1 j o Hrvatsko pod žezlom habsburške hiše. To adreso so podpisali tudi vodje mahomedancev in razkolu ikov. dobro vedoči. da Bosna in Hercegovina pripadata po naravnem in zgodovinskem pravu kraljestvu hrvatskemu. — Škof Buconjič se je mnogo trudil, da bi se uvedlo slovansko bogoslužje po Bosni in Hercegovini; hotel je. naj bi se bogoslovci učili tudi stamslovenske službe božje. Pridobil si je mnogo zaslug za narodno hrvatsko stvar v Hercegovini; katoliški cerkvi je bil velika opora zadnja leta turškega go>podstva. — Njegovega slavlja so se veselili vsi. katerim je poznana častitljiva oseba biskupa Buconjiča. Castitali so mu tudi mahomedani in n zkolniki. vsa svetna oblastva v Mostam. Najbolj veseli so bili pa njegove slave brača njegova tranjevci. v čijih krogu je sprevel seratinski jubilar ta dan. Še poseben značaj je dobilo slavlje. ko je prisostvoval svečanosti stari hiskupov prijatelj hrvatski Homer — tudi Slovencem poznani pesnik fra Grgo M a rtič. Oba naj Bog poživi do skrajne meje življenja. Velika p r o v i n c i j a 1 n a sinoda se pripravlja za Bosno in Hercegovino. Nadbiskup Stadler se je o tem posvetoval z banjaluškim biskupom o. M. Markovičem in mostarskim biskupom o. P. Buconjičem. Da bi rodila veliko vspeha! X. L Br&tovske zadeve molitvenega apostolstva. a) Glavni namen za mesec november 1901: Krščanska tismil/enost. (Spis potrdili in blagoslovili sv. Oče.) /•) Posebni nameni: 24 ) St. Ivan od Križa. Posvečevanje nedelj in praznikov v cerkvenem duhu. Lazaristi in usmiljenke. 25 1 Sv. Katarina. Družba sv. Ciiila in Metoda. Tretje-redniki in tretjerednice. Verske družbe na Francoskem. 26.) Sv. Konrad. Katoliški učenjaki in pisatelji. Izgubljeni sinovi in hčere. Cerkev na Španskem in Portugalskem. 27.) Sv. VlglliJ. Pospešen ateiji pobožnosti Srca Jezusovega in molitvenega apostolstva. Milost srečne zadnje ure. 2S.i St. Eberhart Slovenski delalci in delalke po tovarnah. Železničarji in rudarji. Osiroteli otroci. 29.) St. S&tnrnin. Družba sv. Mohorja. Resnicoljubnost v katoliškem časopisju Izgojevališča. HO.) St. Andrej. Nasprotniki sv. cerkve. V novembru umrli udje molitvenega apostolstva in bratovščine Srca Jezusovega. S II. Bratovske zadeve N. 1]. Gosp* presv. Jezusovega Sroa. Zahvala. Čast in hvala Jezusovi presveti rani. Materi Božji. sv. Jo« žefu in sv. Antonu, ker na njih priprošnjo sem bila rešena hude očesne bolezni. Obljubila stm. ako bodem uslišana, zahvalo v >Zg. Danici« objaviti. Zato spolnujem zdaj svojo dolžnost. I