Izhaja vsak petek.
B a
Uredništvo:
Kopitarjeva ulica štev. 6.
Narsčnina znaša:
celoletna .... M 4 —
poiuletna.........2 —
četrtletna. . . . „ V— Fošamezna štev. „ 010
15 AVSTRIJSKE KRŠČANSKE TOBAČNE DELAVSKE ZVEZE. I
St. 22
V Ljubljani, dne 30. maja 1913
Leto VI.
Velika ničla z dolgim repom.
Rdečkarija je v Belgiji, kakor zna-ko, hotela povzročiti splošno stavko: hoteli so, naj vse delo počiva. Ker liberalci v Belgiji hočejo vreči s pomočjo socialne demokracije katoliško vlado, zato so o tej rdeči stavki tudi tako pisali, kakor da stoji vse belgijsko delavstvo v rdečem taboru. Potrebno pa je, da je o tej spakedrani stavki belgijske rdečkarije poučeno tudi slovensko krščansko socialno delavstvo.
Koncem junija leta 1912., isti dan, ko so sklenili vodje krščanskih strokovnih društev v Belgiji, da svoje zveze preosnujejo po vzorcu krščanskih strokovnih zvez v Nemčiji, so pa belgijska socialnodemokraška stranka in njej priklopljena strokovna društva sklenila, da izvedejo »strašen, neizprosen in miren generalni štrajk« zato, da se uvede v Belgiji splošna in enaka volilna pravica, ki je sicer v Belgiji splošna, a tako, da imajo nekateri vo-Ulci po več glasov.
Rdečkarji pri tem niso toliko zato, ha izvojujejo res tudi enako volilno Pravico, marveč v prvi vrsti so hoteli zlomiti organizacije krščansko misle-cega delavstva, dasi seveda tega javno Piso povedali.
Krščanske strokovne zveze v Belgiji od lani niso držale rok križem, hiarveč so delovale, kar so le mogle. Pomladili so pravila svojih društev, ojačili svoje finančno stanje, dvignili Število članov skoraj na 100.000 in izvedli več mezdnih gi' anj. Stavka tekstilnega delavstva v Roulersu, ki je pod vodstvom krščanske strokovne organizacije trajala pol leta, se je za delavstvo ugodno končala, dasi je rdečkarija nagajala, kjer je mogla.
Kaj so pa počeli voditelji rdečih strokovnih organizacij v tem času? Nič drugega, kakor da so delavstvo v sPlošno stavko hujskali. Njih strokovne organizacije so se predvsem s polivko pečale, zanemarjale pa delavske stanovske zadeve. Nikakor pa ni prav Jn dobro, če se strokovne delavske organizacije tudi s političnimi zadevami Pečajo. S temi se morajo marveč polivene stranke pečati. Izdala so tudi strokovna društva veliko denarja, za agi-tacijo glede na poličen generalni štrajk, ki ga je glavni belgijski rdeči ^'onpelj Vandervfdde r.azval »veliko ni-ct° z dolgim repom«. Število člajgov rdečih strokovnih organizacij znaša Ze leta sem samo kakih 135.000, radi Zadnjih dogodkov bo še najbrže padlo, k Geslo za splošno' stavko so izdali v gelgiji ob zadnjih zborničnih volitvah ' Belgiji lani. Liberalci in rdečkarji so °h teh volitvah navalili skupno na ka-
toličane. Liberalen fabrikant je objemal socialnodemokraškega delavca, združila ju je strast proti katoličanstvu. Račun je seveda moralo delavstvo plačati: Posledica divjega zakona liberalcev z rdečkarijo: katoliška večina v Belgiji se je od 6 na 16 pomnožila! Ker se je pod geslom splošne in enake volilne pravice volilo, je vlada iz teh volitev izvajala posledice, ker so volitve pokazale, da večina prebivalstva noče, da se ustava v Belgiji tako izpremeni, kakor so to liberalci in socialni demokrat j e zahtevali. Izjavila je pa že, da je voljna prepustiti miimo in nestrastno razpravo o volilnem vprašanju, ker so to tudi krščanski delavci želeli. Odklonila je pa vlada in sicer sporazumno z nesocialnodemokraškim delavstvom, da si ne pusti izsiliti po rdečem pritisku izpremembo ustave. Rdeči delavci so se medtem pripravljali za splošno stavko. Navdušenja za njo je pa bilo vedno manj, osobito med socialno demokraškimi voditelji. Vlada, oziroma katoliška večina belgijske zbornice je izjavila, da se groženj ne boji. Vandervelde, voditelj belgijske socialne demokracije, se je pa najbrže spomnil, kar je o splošni stavki sam pisal po ponesrečeni splošni stavki v Belgiji leta 1912., da zamore splošna stavka doseči uspeh le, če je vlada slaba. Nadalje so se tudi liberalni tvorni-čarji vedno bolj socialni demokraciji umikali, ko so grozili socialni demokrati s splošno stavko novembra 1912, nato pa spomladi letos. Odtujenje se je občutilo tako, da so izgubili simpatije javnosti in pa da je odpadlo upanje, da bodo liberalni denarni mogotci z denarjem stavko podpirali.
V teh razmerah ni čudno, če so iskali socialno demokraški voditelji slamice, da izležejo iz močvirja, v katero so zabredli. Mislili so, da so dobili zaželjeno slamnato bilko, ko je belgijski ministrski predsednik 12. marca, 1913. izjavil, da je vlada pripravljena podpirati komisijo, ki naj izkusi staviti predloge za izpremembo občinskih in deželnih volilni hredov, a ne tudi zborničnega volilnega reda.
Na podlagi te izjave so voditelji rdeče stranke predlagali rdečemu delavstvu, da naj se splošna stavka toliko časa odgodi, da komisija konča svoja posvetovanja. A strasti, ki so jih rdeči voditelji z vztrajnim hujskanjem vzbudili, niso mogli kar tebiničmeninič pomiriti. Vročekrvni Valonci predvsem so pustili voditelje na cedilu «n sq zahtevali, da se mora* splošna stavka brezpogojno izpeljati.
Dne 22. marca je sklenil rdeči strankarski zbor, da naj se prične splošna stavka 14. aprila in da se ne
sme končati na povelje voditeljev stranke, marveč da* jo sme le zbor strankinih zaupnikov končati.
Takozvana rdeča splošna stavka se je pričela 14. aprila 1913. Stavkalo je po najzanesljivejših pod;jtkih 250.000 do 300.000 delavcev. Ker je v Belgiji samo tvorničarskih delavcev približno 985.000, ni torej niti takrat, ko je stavka dosegla višek, stavkala ena tretjina vsega delavstva. Najboljša udeležba je bila pri stavki na meji Belgije. Iz priložene razpredelnice je razvidno, da v dveh provincah Belgije sploh niso stavkali.
Dežela:	Delavcev je:	Štrajkalo jih je:	Na sto delavcev je stavkalo:
Antwerpen .	120.000	13.000	10,83
Brabant	. .	150.000	26.000	17,33
Hennegau	240.000	147.800	61,25
Lüttich	170.000	82.606	48.59
Vzh.Flanđersko 130.000		16.000	12,30
Zali.Flandersko	90.000	1.000	11,11
Namur . . ,	50.000	5.000	10.00
Limburg	25.000	0	—
Luksemburg .	10.000	0	—
	895.000	291.406	
O splošni stavki se v takih razmerah pač niti govoriti ne more!
Rdeča stavka je trajala do dne 22. aprila 1913, ko so s tričetrtinsko večino zaupniki belgijske rdeče stranke sklenili, da naj se stavka konča. Kaj li se je pripetilo? Ali so socialni demokrat j e že popoln uspeh dosegli? »Veliko ničlo z dolgim repom« je nazval konec stavke Vandervelde.Nič drugega se ni zgodilo, kakor da je belgijski mini-trski predsednik še enkrat ponovil svojo dne 12. marca podano izjavo; zbornica je pa to izjavo naznanje vzela. Glede na ta sklep so voditelji rdeče stranke svojemu delavstvu priporočili, da naj prične zopet delati. Doseglo se ni čisto' nič, ker ni vlada ničesar obljubila in se niti ni dotaknila vprašanja, ki je rdeči direndaj povzročilo. Požrli so socialni demokratje celo grenki sklep belgijske zbornice, ki je splošno stavko obsodil.
Ta rdeča komedija razpaljenih ljudskih strasti je deželi seveda gmotno škodila. Liberalno glasilo v Lüttichu ki je z rdečimi štrajkovci držalo, je pisalo: »Kdor bi bil za 14. aprila rekel, da bo za konec splošne stavke zadoščal sklep zbornice, ki je vzel izjavo ministrskega predsednika z dne 12. marca 1913 naznanje in ki je splošno stavko obsodil, bi ga bili takrat za goljufa proglasili.
Umevno je, da je bil shod zaupnikov, na katerem so o koncu splošne stavke sklepali, zelo buren. Kakor so seveda okrajšano poročali rdeči listi sami, so bili osobito valonski zaupniki zelo ogorčeni in‘so izjavili, da se ni čisto nič doseglo in da bodo le radi discipline začeli zopet delati. Ko so prire-
jali rdeči voditelji v deželi shode, da pomire delavstvo, so bili delavci skrajno ogorčeni. Na več shodih so voditelje opljuvali.
Belgijska splošna stavka nas uči, da je naravnost za delavstvo usodno in za delavstvo škodljivo, če se delo v strokovnih organizacijah spaja s političnim delom. Dognalo se je po stavki, da se socialistom )ii posrečilo navdušiti angleška strokovna društva za belgijsko rdečo stavko. Ko so pozivali socialisti angleške premogokope, da bi preprečili dobavo angleškega premoga tistim podjetjem, ki so mesto belgijskega angleški premog naročili, se niti z zadevo niso hoteli pečati in izjavili, da je to stvar transportnih delavcev, ki pa tudi niso hoteli ničesar storiti, ker angleška strokovna društva politične stavke obsojajo.
Drugi nauk: Take stavke delavstvo naravnost demoralizujejo. Ugledni angleški list »Pall Mall Gazette« je pisal glede na rdeči belgijski direndaj:
»Opazilo se je, da so kapitalisti stavkujoče denarno podpirali. Največ, namreč 100.000 frankov, je obljubil vsak teden neki Mar.uet. Ta Marquet, ki je bil še pred 30 leti natakar, je obogatel kot igralec. V Belgiji so hazardne igre prepovedali, Marquet se je hotel maščevati, socialisti pa, ki so še nedavno igralca Marqueta napadali, so denar sprejeli in je tako Marquet njih trda čednostna srca omilil z «denarjem . . .«
Najbrže so voditelji stavko končali, ker so se prepričali, da bi se dlje časa ne mogel mir vzdržati. Izgredi so se namreč že pričeli. Zadnji čas je bil, da so stavko ustavili, ker bi bila sicer kri tekla.
Krščansko-socialno delavstvo se umevnoi rjdečega direndaja ni udeležilo.
Jugoslovan. Strokovna Zveza.
K nezgodi v vevški papirnici se
nam poroča, da sedaj g. ravnatelj nagovarja prizadeta delavca, ki sta bila priči nezgode rajnkega Marolta, naj govorita tako, kot da bi se bil Marolt le po nerodnosti in pijanosti ponesrečil. Tako vplivanje na priče je na vsak način nedopustno, dokazuje pa tudi, da g. ravnatelj glede nesreče Marolta nima čiste vesti. G. ravnatelj naj bi bil o pravem.^ času napravil varnostno ograjo in nesreča bi bila izključena. Ako voznik pelje zvečer brez luči ali pa pusti lastnik ali podjetnik kako jamo nezavarovano in nepokrito, je kaznovan, ravnatelj pa, ki je mastno plačan za to, da nosi tudi odgovornost za pravilnost, in varnost obrata, pa te
. Jörgensen:
ljuba Gospa Danska.
: _ Kadar gre za Jezusa Nazareškc "tako čudno pri nas ljudeh, da bi svnh Vsi njegovi, bodisi kristjani vsi 0cjoniiselci. Vsi se potegujemo zj bi obujemo, da je on z nami, in Se hodil po svetu, potem bi
tovo ; - hodil po svetu, potem bi in jn rzal z nami, stal na naši st Čhtini na® prijatelj in voditelj. Mi nw °’ ha je navsezadnje merodi Proti Va s°hha, in najsi bi bil ves bil n narn’ hi bilo vseeno, samo di dan n Z l^ami! in če ste vi vsi ski truni8 Prt®ii tu sem in prinesli m: istr! i° ®voie&a somišljenika, pomen ni šmfkr01' (la ste ga prinesli pred i Nazarpn ezusov in bi radi čuli iz
terSCeakudob™
Nekateri izmed vas morda' vi da je na svetu kršča^L^ i -v trdi d-i ip p a i v» r. Iscanska družba
slala svojega duhovnika, ki bi eov °h tem grobu. Ta Cerkev torej ni p gansko - evangelska, katere služal
Ko so me vprašali, če bi hotel v°riti ob grobu urednika Wühle
sem ugodil možem delavske stranke, pod tem pogojem, da sem v svojem govoru popolnoma prost. Saj veste, — sem jim odgovoril — da sem že večkrat, ko sem se zavzel za reveže, postavil sebe v veliko nevarnost, tako zadnjič pri veliki stavki pozimi; in to prostost sem si pridrževal vedno, bodisi v cerkvi ali v posvetni družbi. Dovolili so mi torej popolnoma prosto besedo. Povem to, da se izognem vsakemu nerazumevanju.
Naš gospod Jezus Kristus — s tem imenom imenujem Njega, v katerem večina izmed vas vidi samo modrijana, preroka ali voditelja ljudstva — naš gospod Jezus Kristus je rekel sam o sebi, da je p o t in da ne pride k Očetu nihče drugače kakor po tej poti. »Ozka je pot, ki pelje v življenje,« pravi na drugem mestu. Toda on misli večno življenje, nebesa, raj, večno zveličanje, kamor hočemo priti mi vsi.
Nisem tu, da bi sodil mrtvega; Bog ga je že sodil. Upajmo, da je našel sodbo milosti, sodbo po neskončnem usmiljenju božjem; upajmo, da je ta človek v groznem trenotku smrtnega boja, ko je bil zapuščen od vseh in visel nad groznim prepadom in čutil, da ni človeka, ki bi mu mogel pomagati in da
si tudi sam ne more nič več pomagati, upajmo, da je iztegnil svojo tresočo roko po njem, ki edini more rešiti tudi v zadnji uri, v zadnjem trenotku . . . Upajmo, da je ta neumrjoča človeška duša, katere večna usoda je zdaj že odločena, našla milost kakor oni grešnik na križu, ki je čul tolažbepolne besede: »Še danes boš z menoj v raju!«
Nisem poznal umrlega, a pripovedovali so mi marsikaj dobrega o njem. Bil je priden delavec, vnet strankar, zvest in naklonjen prijatelj. Vidi se, da je imel dušo, ki je hrepenela kvišku, ki je bila dostopna dobremu; a kakor vem, se mi zdi, da ni nikdar občutil živega krščanstva, ni nikdar stopil pred obličje Jezusa Kristusa. Zapoved Sina božjega: »Hodi za menoj!« ga je zadela samo iz tolike daljave, da je v šumu sveta slišal samo toliko, da se ta zapoved veže od jutra do večera — da dela. Toda pripovedovali so mi njegove lastne misli, iz katerih lahko sklepam, da je čutil tupatam kesanje, da je. marsikaj obžaloval in bi bil rad drugače živel, ko bi bil le vedel, kako. Pravični Bog, ki računa natančno in pre-šteje vsak las na naši glavi, gotovo ni pustil teh trenotkov dobre volje ne-poplačanih.
Toda treba je pomisliti še nekaj drugega. Bil je priden delavec — toda v č e m ? Ali ni hotel on v svojem listu razširiti evangelije: »Živi, kakor hočeš in umrl, kakor moreš?« Tega dejstva ni mogoče prikriti.
Tudi ne pomaga nič skrivati resnice, da je človek rojen po svojih delih. Tisti, ki so delali dobro, prejmejo večno zveličanje, tisti, ki so delali hudo, prejmejo večno trpljenje. K temu nas vodijo besede sv. pisma in ni je mogoče ovreči.
Na onem svetu je mogoče samo dvoje — nebesa in pekel. Mnogi se ravno dandanes razburjajo nad tem; pravijo in pišejo, da neskončno usmiljeni Bog ne more zavreči svojih stvari. Vendar nihče ne pride v peklo proti svoji volji — tega tudi ne smemo pozabiti; Bog pogubi samo tiste, ki sami hočejo pogubljenje, tiste, ki ljubijo greh, smrt in pogubo.
Mnogi so klicali tudi ime Jezusovo na pomoč — vsi so pisali in mislili, da se izpreobrnejo navsezadnje po dolgem trpljenju in da morajo biti zveličani; toda Bog hoče samo prostovoljnih služabnikov, on noče nikogar siliti k zveličanju.
svoje dolžnosti zanemari, naj pa ostane nekaznovan? Delavec je bil povodom zadnje stavke, če je le preglasno spregovoril ali napravil kako kretnjo, ki očem postave ni bila po volji, strogo kaznovan, g. ravnatelj pa menda misli, da zanj ne veljajo iste postave in da življenje delavca nima nobene vrednosti. Enaka mera za vse!
Skupina J. S. Z. v Trbovljah, ki je najstarejša na Štajerskem, je imela dne 25. maja III. redni letni občni zbor. Posamezna poročila kažejo, da je skupina v pretečenem letu živahno delovala. Članov ima 140, ki svojo članarino redno plačujejo. Dohodkov je imela 870 K 5 vin. Od te vsote je poslala zvezi v Ljubljano prebitek 360 kron 59 vin., bolniških podpor je izplačala v 28 slučajih 400 kron 10 vin., ostalih 105 kron 36 vin. pripade skupinski blagajni, ki je ta znesek rabila za upravo skupine, 50 kron obrestno naložila v hranilnici in ji še ostane 21 kron 38 vin. Skupina je imela redne seje, več rudarskih sestankov in en skupni izlet. Novi odbor se je konštituiral sledeče: načelnik tovariš Zupan Ivan st., njegov namestnik tovariš Kurent Anton, tajnik tovariš Govejšek Anton, blagajnik tovariš Su-pan Ivan ml., njegov namestnik Volavšek Franc; odborniki so sledeči: Kotar Josip, Lamprečnik Ignacij, Kurent Josip, Govejšek Franc, Zupančič Martin; Kramar Franc, Kos Anton, Okoren Jakob, Bizjak Gašpar in Bajda Martin; namestnika odbornikov sta tovariša Stendler Ignac in Forte Dominik; pregledovalca računov ostaneta tovariša Božič Alojzij in Leve Ivan. Pred občnim zborom je bila seja predsedstva rudarskega odseka, pri kateri je bil navzoč kot zastopnik dr. M. Božiča, urednik M. Moškerc in en zastopnik skupine v Skalah. Kaj vse se je na občnem zboru in pri seji predsedstva rudarskega odseka sklenilo, ne bomo navajali tu, pač pa bomo gledali, da se vse resnično izvrši. Na občnem zboru se je sklenila sledeča resolucija: Občni zbor J. S. Z. skupine v Trbovljah, dne 25. maja 1913 pozdravlja poročilo v 33. plenarni seji delavskega sveta, v kateri se je naznanilo, da so pogajanja med zastopniki rudarjev in rudnikov glede na nezgodno zavarovanje rudarjev uspela. Zbor pričakuje, da se po državnem zboru prepotrebno nezgodno zavarovanje za rudarje kmalu vzakoni. Obenem obsoja pisarenje in spletke velekapitalistov, ki hočejo to za rudarje prepotrebno postavo preprečiti.
Iz seje delavskega sveta.
Dne 20. majnika je zboroval na Dunaju delavski svet. Seje se je tudi trgovinski minister dr. Schuster udeležil. Trgovinski minister je izvajal, da se je zadnji čas nekaj stvari za delavstvo izvedlo in da bo bodočo jesen v Bernu zborovala konferenca za delavsko varstvo. Vlada se te konference gotovo udeleži, če se je bodo tudi druge države udeležile. Šlo bo, da se sklene mednarodni dogovor o delovni dobi mladoletnih in delavk, kakor tudi za to, da se uredi domače delo. Delovske-mu svetu se kmalu predloži zakonita ureditev otročjega dela. Član delavskega sveta dr. Hainisch poroča o dokončanih posvetovanjih glede $a domače delo. Sklenilo se je svetovati, da se tudi izdelovanje rokovic priklopi domačemu delu.
O nezgodnem zavarovanju rudarjev
je poročal dr. Kienböck. Nezgodno zavarovanje rudarjev je važno in nujno. Rudarji in lastniki rudnikov so se glede na načela rudarskega nezgodnega zavarovanja sporazumeli. Pač so prvotno rudarji želeli, da naj bi jih priklopili podeželnim nezgodnim zavarovalnicam, a končno pritrdili posebni rudarski nezgodni zavarovalnici, da se cela zadeva pospeši. Rudarski odsek delavskega sveta se je temeljito bavil s celim vprašanjem. Načelna nasprot-stva med podjetniki in rudarji so se le v toliko pojavila, ker so hoteli delodajalci, da naj obsega nova postava vse, kar obsega socialno zavarovalna predloga. Končno so se pa v odseku sporazumeli tako, da sta se oba dela oprijela vladnega zakonskega načrta. Po daljših pogajanjih se je sklenilo, da bodo v načelstvu rudarske nezgodne zavarovalnice dve tretjini odbornikov volili gospodarji, eno tretjino pa delavci. Rente bo odmerjal poseben odbor štirih članov in sicer dobijo v ta odbor delavci dva, gospodarji pa tudi dva odbornika.
Socialno zavarovanje.
Iz poslaniških krogov se poroča raznim listom, da socialno zavarovanje zelo slabo stoji, dasi namerava socialno zavarovalni odsek postavo do srede
julija dokončati. Težave in ovire za socialno zavarovanje šele nastanejo, ko pride predloga v poslaniško in gosposko zbornico. »Deutsche Krankenkassen - Zeitung« piše glede na socialno zavarovanje:	Vladi ni neprijetno,
ker se glede na socialno zavarovanje pojavljajo ovire. Zunanji položaj je povzročil finančno kalamiteto, ka pač gotovo rešitve socialnega zavarovanja ne pospeši, ker bi morala država socialnemu zavarovanju prispevati. Stroški za novo brambno postavo in vojaške priprave stavijo sive lase vladi v glavo. Vladi je v stedanjih razmerah naravnost všeč, da socialno zavarovanje ne gre naprej in ne bo posredovala, da nekaj tisočakov prihrani.
Glasnik
Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze.
Blagajniško poročilo I. četrtletja 1913.
Dohodki:
81.608 tedenskih prispevkov ä 30 h . K 24.482-40 9.309 zveznih prispevkov „ 2 „ . „	186-18
178 vpisnin	„	40	„	.	„	71-20
4 pristojbin za knjižice	„	20	„	.	„	—-SO
Obresti .......................... . „	824‘36
Koledar.............................„	602-50
Brošure.............................„	36-—
Strokovni listi.....................„	16-77
Strokovna komisija..................„	153-20
Povračilo skupin....................„	11-47
Dobro skupin .................• • „	528-21
Razno...............................„	67-70
Vsota	.	.	K	26.980-79
Saldo 31. decembra	1912	.	.	„	34.732-35
K 61.713-14
Izdatki:
Bolniške podpore.................
Podpore porodnicam...............
Mrtvaščine ......................
Pravno varstvo...................
Procenti skupinam................
Agitacija........................
Plače in nagrade.................
Strokovni listi...................
Tiskovine........................
Pisarniški stroški...............
Knjige in časopisi...............
Bolniška blagajna in zavarovanje .
Poučni tečaji....................
Delegacije.......................
Koledar..........................
Strokovna komisija . . . . . . . .
Zaostanki skupin.................
Povračila skupinam ........
Rezervnemu zakladu...............
Prispevki in darovi..............
Krajnim skupinam.................
Razno ...........................
K 12.197-96
V
V
V »
>?
n
v
v
v
v
v
r
v>
r
D
V
V
1.670-— 420-— 34-50 2.443-75 404-51 1.226'— 1.263-97 637 58 520-26 37-42 201-68 82--70-40 15--271-69 510-92 538-21 111-89 77-20-27-40
Vsota . . K 22.782-14 Saldo 31. marca . . „ 38.931-—
■
■ -- /- -
Izkaz premoženja:
K 61.713-14
Blagajnično stanje ...............K 38.931-—
Vrednostni papirji............. • „	2.497-50
Deleži............................ , „	5-100--
K 46.528-50
Porodnice mad poizkusnim letom.
Glavno ravnateljstvo je izdalo odlok, ki se peča s postopanjem nosnih delavk med prvim poizkusnim letom. V tobačne tvornice se smejo sprejeti tudi nosne delavke. Izvzete so pa od sprejema v tvornico delavke od šestega meseca nosečnosti dalje, nadalje take, ki so bolne in tiste, ki jih nosnost ovira glede na njih delozmožnost, kar pa mora tvorniški ali uradni zdravnik izjaviti. Če delavke pri sprejemu zamolče, da so nosne, jih zato ne smejo z dela odpustiti.
Uradniki socialne demokracije v Nemčiji. Za agitacijo in organizacijo razpolaga socialna demokracija v Nemčiji s 153 delavskimi tajniki, s 131 nastavljenici strank, s 70 poročevalci, z 280 uredniki političnih listov, s 122 nastavljenci v rdečih knjigarnah, s 305 ekspedijenti, s 126 poslovodji, z 1937 nastavljenci strokovnih društev, s 100 nastavljenci bolniških blagajen, z 48 pisatelji, s 24 nastavljenci drugih delavskih društev, skupno torej s 3297 nastavljenci. Leta 1902 je imela socialna demokracija v Nemčiji nastavljenih 433, leta 1903 659, leta 1904 829, leta 1905 1095, leta 1906 1432, leta 1907 1871, leta 1908 2215, leta 1909 2474, leta 1910 2717, leta 1911 2948 in leta 1912 3297 uradnikov in nastavljencev.
Iz seje bolniškega zavoda na Dunaju. Glede na sklepe bolniškega zavoda na Dunaju je glavno ravnateljstvo odločilo, da se izplačajo nagrade bolniškim očetom in bolniški materi. Glede na povišanje prispevkov za zdravljenje v toplicah izjavi glavno ravnateljstvo, da je voljno prispevek za zdravljenje v toplicah povišati. Ožji odbor je nato sklenil, da glavnemu ravnateljstvu predlaga, da naj se prispevek za zdravljenje v Karlovih Varih poviša na 200, v Pystranu na 100, v Badnu in v Hallu tudi na 100 kron. Odklonilo je ,pa glavno ravnateljstvo predlog, po katerem naj bi se povišala podora delavcem, ki so kontumacirani kakor je tudi odklonilo predlog, da naj bi tvorniški zdravniki tudi zdravili bolne svojce članov bolniškega zavoda.
Tračnica v ljubljansko tobačno tovarno. C. kr. železniško ministrstvo je sporazumno z notranjim ministrstvom z ozirom na državno - gospodarsko korist dovolilo, da napelje uprava tobačne režije od proge južne železnice v tamošrijo tobačno tovarno tračnico, po kateri se bode vozilo blago v tovarno in iz nje. Vsled tega bode največ oškodovana špedicijska tvrdka Ranzinger, ki je dosedaj imela v najemu ves ta promet.
Monasterzyska. Ob letošnjih volitvah v bolniški zavod so priborili krščanski tobačni delavci dva mandata. Oddalo se je največ 795 glasovnic. En krščanski kandidat je združil 795, drugi 720 glasov. Socialni demokratje, ki so dozdaj v bolniškem zavodu vladali, so prodrli le z enim kandidatom. Ostali 4 izvoljeni odborniki ne pripadajo nobeni organizaciji.
Krakov. Letošnje volitve v bolniške zavode po galiških tobačnih tvor-nicah so pridobile krščanskemu tobačnemu delavstvu veliko glasov. Medtem ko so združili še leta 1912 krščanski kandidati le 989 glasov, so dosegli leta 1913 že 1845 glasov, med tem ko so dobili taki kandidati, ki niso nikjer organizirani, 1546 glasov. Socialno de-mokraških glasov je bilo v galiških tobačnih tvornicah oddanih 3391, socialni demokratje so pa združili le 2934 glasov.
Nove socialno demokraške laži in spletke. V tobač. tvornici Dunaj’Rennweg so pričele sodruginje agitirati, češ da so podpore v rdeči strokovni zvezi veliko višje kakor v naši zvezi. Seveda je to izmišljeno, kakor si sploh socialni demokrati vse izmislijo, kar o naši organizaciji lažejo. A sodrugi in sodruginje niso nikdar v zadregi, kadar gre za to, da vlome kaline v svoje mreže. Ena laž več ali manj, jim je vseeno. Saj so navajeni, da lažejo kakor da bi rožice stresali. Da se pa te laži v pravo luč postavijo, navedimo, kaj da nudi Avstrijska krščanska tobačna delavska zveza in kaj da dobe sodrugi in sodruginje v svoji rdeči zvezi. Evo zgledov:
Bolniška podpora.
Koliko časa traja podpora
krščanske rdeče zveze	zveze,
po 1 letnem	članstvu	6	tedn.,	5	tedn.
:i j} 5)	::	*	>•	6	„
'■	' * v	n	8	..	8	.,
Višina bolniške podpore:
dnevno 72 vin., 60 vin.
Največ, kar se dobi
pri krščanski pri rdeči
po 1 letnem	članstvu	K 30‘24	K	2k —
„ 3	„	„	„	35-28	„	25-20
„ 5	„	„	„	40-32	„	33-60
Podpora ob orožnih vajah
pri krščanski zvezi
po vsaj 1 letn. član. skozi 4 tedne K 5-— pri rdeči zvezi
po vsaj 1 letn. član. skozi 4 tedne K 4‘20
Pogrebna podpora
pri krščanski pri rdeči po 1 letnem	članstvu	K 16-—	K	10-—
„ 3	„	„	„	20--	„	20--
„ 5	„	„	„	30-—	„	30'—
{Podpore porodnicam
pri krščanski pri rdeči
po 1 letnem	članstvu	K lO-—	K	10-—
» 3	„	„	„	10'—	„	12"
Te podpore plačujejo rdeči v 30-vinarskem prispevnem razredu, ki pridejo glede na presojo tega vprašanja v poštev. Navedene številke dokazujejo, da daje naša Zveza razven porodnicam svojim članom več podpor, kakor jih daje rdeča zveza.
Rdeča petdesetletnica.
23. majnika je preteklo 50 let, ko je ustanovil Ferdinand Lassalle, j ud po rodu, v Berolinu splošno nemško delavsko društvo.. Rdečkarija sicer viha nosove, če drugi ljudje slave obletnice, a stara rdeča tetka se stara, pozablja navade svojih mladih dni in slavi jubileje kakor drugi ljudje. Splošno zanimivo je, da je bil ustanovitelj prve rdeče organizacije Lassalle sin bogatih starišev. Tudi dušna očeta socialno demokraških naukov, Karol Marks in Friderik Engels nista bila delavca, marveč sta bila sinova bogatih meščanskih rodbin. Ustanovitelj prve praktične moderne delavske krščanske organizacije društva rokodelskih pomočnikov duhovnik Kolping, ki je bil izučen črevljarski pomočnik, predno je šel študirat. To je gotovo razloček. Kolping je sam bedo in težave rokodelskih pomočnikov iz lastne izkušnje poznal. Lassalle je pa bil razvajen mož, ki se je v pariških salonih bolj spoznal kakor pa v delavnicah. Ko se je vrnil iz Pariza v Nemčijo, je bil zapleten v precej umazano zadevo glede na loči-
tev zakona grofice Hatzfeld. Za zabavo se je posvetil tudi rdeči delavski organizaciji, ki je pred njim v sedanji moderni obliki ni bilo. Lassalle je bil v se zaljubljeni človek in izboren govornik. Znano je, da je sanjal o dinastiji Lassalle, ki naj bi vladala Prusiji. Kolpinga, skromnega duhovnika pa dokler je živel, niso slavili, ko je po širnem svetu in tudi v naši beli Ljubljani ustanavljal društva rokodelskih pomočnikov.
Socialna demokracija zelo slavi Lassalleja, a Lassallov in Marksov socializem si bistveno nasprotujeta in so se v Nemčiji Lassallovci in Marksovci svoje dni zelo prepirali. Ko je bil Lassalle ustreljen v dvoboju, je pograbil njegovo dedščino marksist Bebel.
Neutrudno SOletno delo in SOletno društveno življenje je brez dvojbe moč socialne demokracije dvignilo. Osrečila in zadovoljila pa socialna demokracija delavstva ni. Socialno demokraška trdnjava se razgiba v svojih temeljih in gotovo se stavba socialne demokraške trdnjave še zruši.
Občinski posredovalni uradi na Kranjskem.
Gotovo bo znano večini naših čita- ! teljev, da so se po večini v vseh občinah ustanovili posredovalni uradi. Mnogo jih je pa, ki niso poučeni o vsebini teh uradov. Zato ne bo odveč, ako damo v sledečem kratko sliko o postopanju in pravicah posredovalnih'uradov, ki jih ponekod imenujejo tudi mirovna sodišča.
Posredovalni urad obstoji iz najmanj treh zaupnikov in enega namestnika, vodi ali župan ali pa v to izvoljeni predsednik posredovalnega urada.
Predsednika kakor tudi zaupnike i (prisednike) voli občinski odbor.
Tak urad se ustanovi vsled sklepa občinskega odbora za eno občino ali pa več občin skupaj. Za slučaj obširnosti kake občine se pa tudi za eno občino ustanovi več samostojnih uradov, vsak za določen del občine.
Voljen za zaupnika je lahko vsak občan, ki ima aktivno in pasivno vo-livno pravico. Volitev velja za dobo treh let.
Pred posredovalnim uradom se sklepajo poravnave z isto veljavo kakor pred sodišči v sledečih zadevah:
1.	glede denarnih terjatev in zahtev do premakljivih stvari;
2.	glede sporov radi mej in zemljiških služnosti, kakor na primer radi potov, paše, motenja posesti itd.;
3.	glede sporov radi služnosti stanovanja;
4.	glede vseh posestnih sporov;
5.	v navadnih kazenskih zadevah zaradi žaljenja časti.
Pri poravnavni razpravi morata biti navzoča enakočasno vsaj dva zaupnika.
Pravico nastopati ima oni posredovalni urad, v čegar okolišu stanuje ena izmed spornih strank. Če je pa spor naznanjen dvema posredovalnima uradoma, tedaj posluje oni urad, kateremu je bil spor preje naznanjen.
Posredovalni urad lahko določi gotove dneve in ure, v katerih zamorejo stranke priti pred ta urad v svrho pogajanj, ne da bi bilo treba preje vlagati kako tožbo. Spor se lahko naznani tudi pismeno.
Zelo važen je § 16. tega zakona, ki določa, da ima posredovalni urad pravico naložiti globo do 5 kron onemu spornemu delu, ki je bil vabljen k poravnavi, pa je od poravnave izostal, ne da bi se vsaj dan pred razpravo opravičil.
Take globe gredo v občinski posredovalni urad. Sicer pa stranke niso prisiljene priti k posredovalnemu uradu» dolžne so le v slučaju, da poravnavo odklanjajo, vsaj dan pred obravnavo naznaniti, da jih k poskusu poravnave ne bo in da odklanjajo vsako poravnavo.
K razpravi stranke lahko pošljejo tudi pooblaščenca, ki pa mora imeti pismeno poblastilo, da se sme poravnati.
Posredovalni urad ne vabi niti prič niti izvedencev, ker je njegovo delovanje omejeno le na mirno poravna' vo spora.
Na ta način sklenjene poravnave se vpisujejo v poseben zapisnik, kato' rega morajo podpisati zaupniki in če se je šlo za civilni spor, tudi stranke. .
Stranke imajo pravico zahteva4, uradno listino o sklenjeni poravnaj
Vsak spor radi žaljenja časti vzemši tiskovne pravde in pa, če se za aktivne vojaške osebe in orožnišU*?! bodisi da le ti nastopajo kot tožniki a toženci) mora biti, kjer posluje P051^ dovalni urad, najprej predložen teU1^ uradu. Šele.če se pri tem ne doseže V ravnava, izda posredovalni urad o te
Uradno potrdilo in pride stvar pred sodišče. Ako je pri sodišču vložena tožba fadi žaljenja časti brez tacega potrdila, 1° pošlje sodišče najpreje posredovalnemu uradu v poskus poravnave.
^ Ta zakon za Kranjsko je sklenil naš deželni zbor, hoteč pravdanje, ki Je med našim ljudstvom zelo udomačeno, kolikor mogoče zmanjšati in ljudem, ki so dobre volje, pomagati do Pravice brez ogromnih stroškov, ki so s pravdanjem navadno združeni, kajti Posredovalni urad posluje brezplačno, in ker se gre le za mirno poravnavo, tudi ni treba posredovanja odvetnikov, s Čimer je strankam poravnava zelo °iajšana.
E)a pa ta zakon svoj namen doseže, le treba pred vsem, da se ljudje z njim seznanijo in se obračajo, predno gredo na sodišče, do posredovalnih uradov. Koliko jeze, stroškov in sovraštva bo na t'a način marsikomu prihranjenega.
Kakor vsaki dobri stvari, ki je v korist ljudstvu, naši liberalci močno nasprotujejo, in kjer imajo oni večino, kakor na primer v Ljubljani, teh uradov ne ustanove, ker jim je več za Uboge liberalne advokate kakor pa za delavca in kmeta, ki mnogokrat en dan zapravdata več kakor en mesec in še več zaslužita.
Kolikor se da sedaj dognati, se ljudstvo posredovalnih uradov še malo Poslužuje, razen v kazenskih slučajih, kjer je posredovalni urad obligaten. Vzrok temu je pa iskati v tem, da ljudstvo s to napravo še ni seznanjeno, vsled česar bi bila stvar naših inteli-gentov zanesti mirovnega duha povodom predavanj med naše ljudstvo in ga podučiti glede posredovalnih uradov.
Delavsko zavarovanje v Nemčiji.
V Nenjčiji se je uvedlo bolniško in zavarovanje glede na nezgode 1. 1885., invalidno (starostno) zavarovanje se je Pa uvedlo leta 1891. Do leta 19li so za-arovanci svojim delavsko - zavaro-alnim zavodom z delodajalci vred ^plačali 12 tisoč 640 milijonov mark. Upravičencem so pa izplačali devet, tisoč 160 milijonov mark. Leta 1911 se je izplačalo bolniške podpore 397 milijonov 50.000, nezgodnih rent 166 milijonov 610.000 in starostnih rent 203 milijone 860.000 mark.
Stavka v rdečem konznmu.
Rdeče konzumno društvo v Rii-stringenu pri Wilhelmshafnu je doži-yelo za društveno vodstvo jako neprijeten 1. majnik. Skladiščnega mojstra Je vodstvo konzuma nameravalo od-_ raniti in ga uvrstiti v vrsto navadnih adiščnih delavcev. A uprava rdeče-ga konzuma ni računala z organizacijo- rdečo seveda, skladiščnih delavcev.
delovodjo so se izjavili tudi drugi skladiščhi delavci, ki so pričeli proti
višjim rdečim bratcem stavkati. Upravni svet in nadzorstvo sta po peturni seji sklenila, da se ugodi stavku-jočim skladiščnim delavcem.
Uspehi zveze kršč. strokovnih zvez v Nemčiji 1.1912.
Članov krščanskih strokovnih zvez v Nemčiji je bilo leta 1912 udeleženih ob mezdnih gibanjih 10.782, ki so izborili 916.94096 mark. Izboljšanja plač, delovno dobo so za 372.472 ur znižali, sklenilo se je 45 tarifnih pogodb za 71 obratov s 7382 uslužbenci, med katerimi je 2545 članov strokovnih zvez.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Zaklete zakladne votline bo naslov našemu listku, ki ga pričnemo objavljati, ko se konča sedanji naš listek. Ta listek je poslovenil iz angleščine dr. J. K.
Izdajatelj: Fran Ullrelch, Dunaj. — Odgovorni urednik Miha Moškerc. — Tisk „Katoliške tiskarne“.
bpMo okrožje OSLOV v Ljubljani
vljudno vabi na
ki ga priredi
v nedeljo 1. junija 1913 v Mostah.
Spored:
Dopoldne:
1.	Ob 8. uri zjutraj zbirališče odsekov na Selu pri županu br. Jos. Oražmu. — Ob pol 9. uri odhod k sveti maši, ki jo daruje ob 9. uri v cerkvi sv. Petra v Ljubljani častni predsednik Zveze Orlov prečastiti gospod kanonik Josip šiška.
2.	Po sveti maši obhod skozi Novi Vodmat, Selo in Moste; po obhodu tabor na vrtu brata Oražma, kjer govorijo velerodni gospod deželni glavar dr. Ivan Šušteršič, gospod državni in deželni poslanec Franc Povše in drugi govorniki.
Popoldne:
3.	Ob četrt na 2. skušnja za javno telovadbo.
4.	Ob pol 4. uri pop. javna telovadba:
a)	članske proste vaje leta 1913.,
b)	nastop naraščaja,
c)	orodna telovadba,
d)	skupine,
e)	vaditeljske proste vaje.
5.	LSlMSffä VßSßllCä z godbo, petjem, srečolovom, šaljivo pošto in z govori.
Vstopnina 40 vinarjev, s sedežem pri telovadbi 1 krono:
Javna telovadba in veselica se vršita na vrtu brata Oražma.
Sodeluje društvena godba z Viča, mešani in moški zbor Katol. slovenskega izobraževalnega društva za Seio-Moste.
V slučaju skrajno neugodnega vremena se preloži vsa prireditev z istim sporedom na nedeljo dne 8. junija 1913.
Pristopajte k Jugoslovan. Strokovni Zvezi!
Ste že poitusili Rsuo s Frcncbotro perl-rilo, znomba :Perlro:?
ista ugaja tudi brez zrnate kave.
Strojnika
ki obvladuje popolen električni ustroj, sosebno Diese-Ijev motor in akkumulatorje, sprejme večji podjetnik. :: Ponudbe pod šifro „Strojnik“ na upravništvo „Naše Moči“.

Tovarne za asbestlkrilj „2EHIT“
družba z om. zav. Mor. Žumberk dobavljajo najboljši in najcenejši
kronski materijal
Zastopnik: ZÄJEC & HORN, Ljubljana, Dunajska cesta 73
fjj
m
uy
nh
Tl
M

Ljubljano
j Prešernova ulica
priporoča svojo
veliko zaloso čevljev do-:: mačega izdelka ::


a
S
i

□I7ZZZ^T7ZZZSZZ7ZZ^KII7ZZZXCIZ72ZZ^:
Solidno izdelane
dežnike in solnčnike
priporoča
po najnižjih cenah
L Mikusrh Liljana,
Ul lllinH Jtlli Mestni trg š«. 15. U
i ) s/ \\	//	\\	>^	\\	\\y 7/
E
jBogata zaloga ženskih ročnih del in zranen spadajočih potrebščin.
F Mprcnl ljusljiinh
I . lllGI £111 Mestnj trg 18.
Troovina z modnim in drobnim Masom.
Velika izber vezenin, čipk, rokavic, nogavic, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih robcev, ovratnikov, zavratnlo, volne, bombaža, sukanca itd.
tPrcdtiskanje in vezenje monogramov in 1^	vsakovrstnih drugih risb.
O	Pozor, slovenska delavska društva!	O
Cene najnižje.	Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini Janko Česnik (Pri Cesniku) LJUBLJHIM Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila.	Cene najnižje.
m	Postrežba poštena in zanesljiva.	m
Razširjajte me! delavstvom Daše tlasilo
,Našo Moč‘.
— 88
85 —
da je potreba dokaza posebne usposobljenosti za nastop dotičnil obrtov, obstajajo o tem, kako je dokazati to usposobljenost, mero dajni dotični predpisi ukazov.
Člen IV.
O dokazovanju posebne usposobljenosti pri javnih trgovinski! službah in komanditnih družbah naj se zmisloma uporabljajo dolo cUa § 14- e, zakona z dne 15. februarja 1907. 1. (drž. zak. št. 26). Čc gie za tovarniško obratovano obrtno podjetje, je dovolj, če se posebno usposobljenost dokaže v osebi namestnika (poslovodje) (§ 23. a, od stavek 4., zakona z dne 5. februarja 1907. L, drž. zak. št. 26).
v °brtne oblasti imajo dolžnost, da stranki, kadar zavrnejo njene Prošnjo za koncesijo, jasno in zadostno pojasnijo one razloge, vslec katerih se je odklonila podelitev koncesije. Sklicevati se samo na oolocila § 23. obrtnega reda, bi po okolnostih ne zadostovalo, da h Re stranki s tem pojasnilo pravno naziranje, ki ga ima obrtna oblast aJti § 23. obsega različne določbe, ki ustanavljajo natančne pogoje a nastop koncesioniranih obrtov in obrtna oblast teh določil ne sti°Je, po sv°jerr' Prostem prevdarku presojati. Vsled tega mora dot,1 naznaniti, v kakšnem razmerju je konkretno dejansko stanje Št 175)Vtie določbe, katero je oblast uporabila. (Upr. sod. 22. jan. 1912
k Oblast ne sme koncesije odreči, ako so izpolnjeni vsi pogoji všlP~Predpisani po zakonu za dosego zaželjene obrtne pravice nrrtJ81 tudl take P0^®- ki iih sme obrtna oblast presojati po svojen stem Prevdarku. (Upr. sod. 26. junija 1912, št. 5895).
§ 23 a.
zahteva6«611 -obrtl10 oMastvo podeli koncesijo za obrt, za kateri s< Prizadeti yt?0113- usP?soblienost (§ 23., odstavek 1. in 3.), mora dat dokazila	Priliko, da v teku treh tednov vpogleda pri oblastvr
nsposobljen t13 *6 stranka predložila v namen, da izkaže svoje Brnenje o nr°„Si) -V istem roku ima zadruga pravico, oddati svoje
D°Pustno ' 6nem dokazu usposobljenosti, pri tem zmisli!6 lz?re9^edati dokaz usposobljenosti in se je ravnat: obrte (§ 14 C) Primerno po določilih, ki veljajo za rokodelske
Glede teifaodstavka »e velja za stavbinske obrte, trgovinskih in komanriVt ®asebno usposobljenost izkazati pri javnil čila § 14 e. Pri obrtnih« ,i .dražbab- Veljajo zmislu primerno dolo izkaže posebno usnnsrmii °ä,etiib s tovarniško vršbo zadostuje, ds
F onijenost namestnik (poslovodja). Ako je vpra
4. Trebilci smradnikov (kanalov).
Prositelji za koncesijo v § 15., točka 8, zakona z dne 15. marca 1883. leta (drž. zak. št. 39) navedenega obrta trebilcev smradnikov se morajo izkazati, da so najmanj dve leti praktično delali v tem obrtu.
5. N are janje in prodajanje orožja in streliva.
Prositelji za koncesijo v § 15., točka 10, zakona z dne 15. marca 8183. leta (drž. zak. št. 39) navedenih obrtov narejanja in prodajanja orožja in streliva (municijskih stvari) se morajo izkazati, da so najmanj dve leti praktično delali v dotičnem obrtovanju.
Ako gre za koncesijo za narejanje in za prodajo strebiega orožja, mora prositelj vrhutega dokazati, da se je redno naučil tega obrta.
V prednjih odstavkih omenjeni dokaz posebne usposobljenosti se za narejanje in prodajanje strelnega orožja nhdomešča' z odhodnim izpričevalom strokovne šole za puškarsko industrijo v Borovljah.
6.	Narejanje in prodajanje ognjarske tvarine, ognjarskih izdelkov in vsakovrstnih raznesnih
preparatov.
Prositelji za koncesijo v § 15., točka 11., zakona z dne 15. marca 1883. 1. (drž. zak. št. 39) navedenih obrtov narejanja in prodajanja ognjarske tvarine in ognjarskih izdelkov morajo potrebne znanosti iz pirotehnike izkazati z dokazom, da so poprej najmanj eno leto delali v obratovanju dotičnih obrtov ali pa da so pridobili kemično-tehnične strokovne znanosti.
Prositelji za koncesijo narejanja raznesenih preparatov morajo svojo posebno usposobljenost dokazati, kakor zahteva (z ministrstve-nim ukazom z dne 22. septembra 1883. 1. (drž. zak. št. 156) izpreme-njeni) ministrstveni ukaz z dne 2. julija 1877. 1. (drž. zak. št. 68).
Dokaz sposobnosti nadomeščajo izpričevala o dovršenem obisku dotičnih strokovnih oddelkov na nekaterih državnih obrtnih šolah.
7.	Pripravljanje strupov in izdelovanje za zdravila namenjenih tvarin in preparatov in prodajanje obojih, kolikor to ni izključno pridržano lekarničarjem, dalje izdelovanje in prodajanje
umetnih rudniških voda.
Prositelji za koncesijo v § 15., točka 14., zakona z dne 5. februarja 1907. 1. (drž. zak. št. 26) navedenega pripravljanja tvarin in pre-
*
LjnMjana, Prešernova alka 9
priporočata svojo največjo zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke.
Hovosti v konfekciji za dame.
Sladili faj-zajtrk!
ffvil 5®0/o prihranka in okusen zajtrk, južina! dose-Ilal S žejo oni, ki namesto kave, čaja, kakao, sladne kave, pijejo sladni čaj. Ako se ga uporablja pri dojenčkih namesto moke za otroke, so otroške bolezni manj nevarne. — Je za polovico cenejši. Dr. pl. Trnköczyjev sladni čaj ima ime Sladin in Mflrf vedn0 bolj priljubljen. Povsod V4kg zavoj 60 vin. 111(11#! Tudi pri trgovcih. Po pošti pošlje najmanj 5 zavojev lekarnar Trnköczy v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih osem otrok zredil s sladnim čajem. Giavne zaloge na Dunaju: le-Tfllvairifi! käme Trnköczy: Schönbrunnerstrasse štev. 109, CiUldVJIZa Josefstädterstrasse štev.25, Radetzkyplatz štev.4. V Gradcu: Sackstrasse štev. 4.
Priporočljiv zlasti za one, ki se čutijo bolne, slabe.
Za resničnost tega naznanila jamči 5 tukaj navedenih tvrdk Trnkoczyjevih, istotako ugodne sodbe zaupanja vrednih oseb.
&cxt*u/££, «r •Jkm&rifco 'pKčattn f&lijo xtobiy, po c^ni in w JD&netsl/iifcrpotcrvcili na/sv cbmrfe>
“pnonJFMitetetea
' trtblodvors/ce uiic»20. 'iffi/asnila Aa/D3elreyilačn0.
FP P TU IFf Liubliana I
IR* «HklLW} Stari trg št. 9. I
------Izprašaj?! optik.----------
Žaiagateij c. in kr. armade, c. in kr. vojne mornarice, c. kr. domobrancev itd.
Naj večji optični zavod.
Prvi specialist za očala in ščipalnike, narejene strogo n at a n -ćno po naročilu j inzdravni-I ških predpisih. —
Nadalje priporočam svo-
5.
jo veliko izbiro
strokovnjaško pravilno izdelanih toplomerov, zrako-merov, daljnogledov vseh vrst, kakor Zeiss, Busch, Goerz itd. V. a popravila izvršujem v s« oji lastni po najnovejšem sistemu z električnim obratom urejeni delavnici in je ogled iste mojim cenj. odjemalcem vsak čas dovoljen. Bogata zaloga najboljših ur, zlatnine in srebrnine. Zahtevajte cenik.
Lem „Pri Krilili“ Mr. Ph. A. Bohinc
Ljubljana, Rimska cesta štev. 24.
Priporočajo se sledeča zdravila:
Balzam proti^ želodčnim bolečinam, steklenica 20 v.
Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 v.
Kapljice zoper želodčni krč, steklenica 50 v.
Fosipaini prašek, proti ognjivanju otrok in proti potenju nog, škatlica 50 v.
Ribje olje, steklenica 1 krono in 2 kroni.
Salicilni kolodij, za odstranitev kurjih očes in trde kože, steklenica 70 v.
„Sladin“ za otroke, škatla 60 v.
Tinktura za želodec, o vajalno in želodec krepilno sredstvo, steklenica 20 v.
Trpotcev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju, steklenica 1 krono.
Zeleznato vino, steklenica 2 kroni 60 v in 4 kröne 80 v.
Edina in najkrajša linifa n Hmeriko!
Samo 5 dni! C
iz Hawre v New-York
francoska prekmurska družba.
Veljavne vozne liste (Šifkarte) za francosko linijo iz Havre v New-York in listke za srovratek iz Ämerike v staro domovino, po najnižji ceni
in brezplačna pojasnila daje samo potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18 v hiši „Kmetske posojilnice“
EĐ. ŠMARDA
Največja in najstarejša tovarna lončenih peči in raznih lončenih izdelkov
Mnogokrat odlikovana.
Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na
štedilna ognjišča in peči
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustrirani ceniki so na razpolago.
lipi
■ti
IVflN MmSni! wiw.
:--- —	== Dunajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
voznih koles in šivalnih strojev
— za rodbino In obrt. =
^iiiiimiii]iimii8Si3i!?99S3Uiba!CHmiiiHimmieaiiiiii9iiiii9!iiiim!imiii!iii^
= Zdravniško priporočeno zdravilno sredstvo: i
j BIOGLOBIN I
= Kri tvoreča pijača izvrstnega okusa. |
= Odlično krepilno sredstvo za mlade in stare. = = V steklenicah po K 3'50 in K 2'— v vsaki = H lekarni. — Glavna zaloga za Kranjsko:	=
j M= R. Sušnik |
I lekarna „Pri zlatem jelenu“ | Ljubljana, Marijin trg.	|
HiiiniiiimiiimiiiniiiiiiiiiimiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiH
’ T ■■ *
Malissllša, naisinnrneiSa prilika za štedeniel
Ljudska Posojilnico
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6
pritličje, v lastni iiiši, nasproti iiotela „Union“ za Irančlansito cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi
cela dežela Kranjska
in jih obrestuje po
4
31 O
4
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago.
Načelstvo.
— 86 —
paratov za zdravilne namene in za narejanje umetnih rudninskih voda morajo z dokazom vred o najmanj dveletnem delu v kakem kemičnem laboratoriju ali pa v kakem, predmet te pravice vršečem obrtnem zavodu, pokazati zrelostno izpričevalo ali izpričevalo o uspešno dovršenem poslednjem letu kemično-tehničnega oddelka višje obrtne šole na državni obrtni šoli v Pragi, Libercah, Belskem, Krakovu in višje obrtne šole kemično-tehnične smeri na državni obrtni šoli v XVII. občinskem okraju dunajskem.
Prositelji za koncesijo prodajanja v § 1. ministrstvenega ukaza z dne 21. aprila 1876. 1. (drž. zak. št. 60), oznamenjenih strupov moraj* za to potrebno posebno usposobljenost dokazati, kakor zahteva § 2. pravkar omenjenega ukaza.
Prositelji za koncesijo prodajanja za zdravilne namene podelanih tvarin in preparatov in pa prodajanja umetnih rudninskih voda, kolikor ni to glede teh izdelkov pridržano lekarničarjem, se morajo izkazati z dveletno za obrat teh obrtov zadostno občo omiko in pa z najmanj dveletnim praktičnim delom.
8.	Polaganje plinovih cevi, urejanje svečave in
dovajanje vode.
Prositelji za koncesijo obrtov polaganja plinovih cevi, urejanja svečave in dovajanja vode, navedenih v § 15., točka 17., zakona z dne 15. marca 1883. 1. (drž. zak. št. 39), to je za dobavo koncesije za pli-novega ali vodouvodnega inštalaterja, morajo dokazati:
1.	da so se izučili obrta za instalacijo plina ali navajanje vode ali pa ključavničarskega, kleparskega ali kotlarskega obrta in
2.	da so se štiri leta udeleževali instalacijskih del, ki spadajo v njih stroko.
Na mesto tega dokaza sposobnosti stopi lahko tudi izpričevalo o izpitu o strojništvu na nekaterih tehniških šolah in izpričevala o uspešnem obisku nekaterih obrtnih šol, pri čemer pa mora prositelj tudi dokazati, da je vsaj dve leti praktično delal v tem obrtu.
9.	Narejanje in popravljanje parnih kotlov.
Prositelji za koncesijo v § 15., točki 18., zakona z dne 15. marca 1883. 1. (drž. zak. št. 39) navedenega jiarejanja in popravljanja parnih kotlov morajo z izkazom vred o praktičnem delu v imenovanem obriu pokazati izpričevalo o prvi državni preizkušnji in strojedelne stroke, uspešno opravljeni na tehničnih visokih šolah na Dunaju, v Gradcu, Pragi (nemški in češki), Brnu (nemški in češki) ali Lvovu, oziroma izpričevala o posameznih preizkušnjah iz vseh predmetov te državne preizkušnje, opravljenih z najmanj zadostnim uspehom,
*— 87 —
z izpričevali o uspešno opravljenih napredovalnih preizkušnjah iz strojeslovja, strojedelstva in mehanične tehnologije, oziroma zrelostna izpričevala ali izpričevala o uspešno dovršenem zadnjem letu mehanično-tehničnega oddelka nekaterih višjih obrtnih šol.
10.	P o d k o v s t v o.
Prositelji za koncesijo v § 15., točka 20., zakona z dne 15. marca 1883. 1. (drž. zak. št. 39) navedenega obrtnega vršenja podkovstva morajo podati dokaz svoje posebne usposobljenosti, kakor zahteva ministrstveni ukaz z dne 21. junija 1874. 1. (drž. zak. št. 100).
11.	Pokončevanje podgan, miši itd. s strupovitimi
stvarmi.
Prositelji za koncesijo v § 15., točki 21., zakona z dne 15. marca 1883. 1. (drž. zak. št. 39) navedenega obrta pokončevanja podgan, miši, škodljivih mrčesov itd. s strupovitimi stvarmi se morajo izkazati s potrebnimi strokovnimi znanostmi in praktičnimi izkušnjami.
12.	Obrat podjetij za pokopavanje mrličev.
Prositelji za koncesijo v § 15., točki 23., zakona z dne 5. februarja 1907. 1. (drž. zak. št. 26) navedenih obratov podjetij za pokopavanje mrličev se morajo izkazati z občo omiko, dotičnim krajevnim razmeram in po obsežju zaprošenih pravic izvrševati koncesijo, zadostujočo za vršenje koncesije in pa z ustrezno praktično usposobljenostjo.
Prositelj za koncesijo mora sosebno, predloživši uradno-zdrav-niško izpričevalo, dokazati, da so mu dobro znani dotični predpisi in zdravstveno-policijska določila o izkopavanju in prevažanju mrličev, in o tem, kako je postopati pri okuženih mrličih.
Člen II.
Kako je dokazati posebno usposobljenost za nastop v § 15., točki 6., zakona z dne 15. marca 1883. 1. (drž. zak. št. 39), oziroma v § 1. zakona z dne 26. decembra 1893. 1. (drž. zak. št. 193) navedenih koncesijoniranih stavbnih obrtov, določa poslednjič navedeni zakon.
Kar se tiče v § 15., točka 22., zakona z dne 5. februarja 1907. 1. (drž. zak. št. 26) navedenega koncesijoniranega obrta posredovanja služb in mest, o tem ima § 21. a, odstavek 2. navedenega zakona predpis o dokazu posebne usposobljenosti.
Člen III.
Kolikor se v ukazih, izdanih na podstavi § 24., obrtnega reda, s katerimi so se posamezni obrti navezali na koncesijo, postavlja,.