TEDNIK ^^P^STIČNE DELOVNEGA .JUDSTVA LETO XXII. ŠT. 50 PTUJ, 26. decembra 1974 CENA 2 DIN SREČNO 1975 Zeli TEDNIK vsem svojim bralcem, naročnikom, dopisnikom, sodelavcem in drugim svojim prijateljem in jih obvešča, da izzide prihodnja številka 9. januarja 1975. UREDNIŠTVO IN UPRAVA SKUPŠČINA IN IZVRŠNI SVET OBČINE PTUJ skupščine samoupravnih interesnih skupnosti obcine ptuj občinska konferenca zks ptuj « občinska konferenca szdl ptuj občinski svet zss ptuj občinski odbor zzb nov ptuj občinska konferenca zsms ptuj občinski odbor zrvs ptuj želijo vsem delovnim ljudem in občanom srečno novo leto 1975 ter* mnogo uspehov pri delu in uresničevanju samoupravnih socialističnih družbenih odnosov. 2 stran tednik — ČETRTEK, 26. decembra 1974 ob prazniku obcine slovenska bistrica V spomin na padle pohorske partizane Prebivalce Slovenske Bistrice le še nekaj dni loči od njihvega osrednjega, to je občinskega praznika, ki ga že nekaj let praznujejo v spominu na herojsko borbo L Pohorskega bataljona, ki je tistega mrzlega januarskega jutra, pred 32. leti stopil v svojo poslednjo borbo s premočnim sovražnikom ter padel junaške smrti, pri Treh kraljih nad Osankarico, sredi tajinstveno šumečih pohorskih gozdov. O tem smo obujali spomine z Maksom Peklaijem, predsednikom občinskega odbora ZZB NOV v Slovenski Bistrici, sicer znanim borcem, kije odšel v partizane iz Lenarta ter s seboj v gozdove odnesel kar dva mitraljeza. Med drugim nam je povedal: ,,Prepričan sem, da pri nas že ni več šolarja, ki mu ne bi bili znani boji naših partizanov za našo svobodo. Mi stari borci si nenehno prizadevamo, da se na naš mladi rod prenašajo svetle tradicije naše borbe. Sploh pa so mladi dobro seznanjeni z bojem prvega Pohorskega bataljona pri Treh žebljih, kjer je junaške smrti padlo 69 borcev in bork. Med njimi tudi trije iz naše občine in sicer Franc Blažič iz Zg. Bistrice, brata Anton in Ivan Kancler iz Sp. Polskave ..." Kot je iz programa praznovanja 8. januarja, praznika občine Slovenska Bistrica, ki ga posebej objavljamo, razvidno, je program proslav zelo pester. Med drugim bodo v soboto, 4. januarja izročili namenu osnovno šolo v Laporju. Naslednji dan pa novo šolo v Keblju na Pohorju in novi vodovod v Prihovi. V ponedeljek, 6. januarja bodo izročili namenu nove' proizvodne prostore OZD Monter v Poljčanah. Naslednji dan bo otvoritev novih prostorov OZD Steklarne „Boris Kidrič", TOZD Slovenska Bistirca. Tudi na kulturnem področju bo več pomembnih prireditev. Med drugim bo nastopila v Poljčanah in v Slovenski Bistrici folklorna skupina iz Svetozareva. Slovensko narodno gledališče iz Maribora pa bo v torek, 7.januaija imelo predstavo „Zločin na meji". Na športnem torišču pa se bodo pomerili šahisti, strelci in drugi. Pa poglejmo še nekaj pomembnejših gospodarskih uspehov, ki so jih delovni ljudje občine Slovenska Bistrica dosegli v zadnjem času. Občina šteje 30.977 prebivalcev (podatki: sept. 1974). Od te^ je v rednem delovnem razmerju 6.341 ljudi. Pri tem naj omenimo, da je kakih 1500 zaposlenih izven občine. To se pravi, da je zelo močna dnevna delovna migracija. Iz občine je zaposlenih v tujini cca 990 ljudi. Ti so zlasti z manj razvitih območij, predvsem z jugovzhodnega dela občine. Največ zaposlenih je v industriji in sicer 46,6 % odstotka, sledi gradbeništvo (10,5 %), vendar je to trenutna situacija, ker so vključeni tudi delavci, ki delajo na cesti Slovenike. Trgovina zaposluje 8,3 %, družbeni sektor kmetijstva pa 4,1 odstotek zaposlenih. Občina Slovenska Bistrica se ne uvršča med 11 uradno manj razvitih občin v SRS. Ob sprejemanju^jj^kona je bila na zadnjem mestu med razvitimi. V času delovanja zakona pa sta jo dve manj razviti občini prehiteli. Zato je danes na 50. mestu med 60. občinami SRS. V občini zato močno zagovaijajo stališče, da mora novi zakon predvideti manj razvita območja in ne le občine. V takem slučaju bi uvrstili v to območje tudi jugovzhodni del občine - obrobje Haloz. Zadnji dve leti občina izkazuje stopnjo gospodarske rasti, ki je enaka oziroma višja kot republiška. Vendar je bila startna osnova nizka. Cestno omrege je v občini dokaj razvito. Skupaj je kar nekaj nad 340 km občinskih cest (od tega pa žal le slabih 20 km asfaltiranih. Sicer pa je t}idi tu čutiti premike. Prebivalci so že sami pristopili k akciji modernizacije cestnega omrežja s tem, da vsi prispevajo samoprispevke, nekaj primaknejo delovne organizacije. Na ta način je bilo letos v občini moderniziranih cca 11 kilometrov občinskih cest. V kolikor bodo še v drugih krajevnih središčih pristopili k akciji zbiranja samoprispevkov, bi lahko v treh, štirih letih modernizirali precej krajevnih cest v občini. Iz sredstev samoprispevkov občanov in s krediti so v občini v letošnjem letu obnovili šolo v Laporju, zgradili novo v Keblju. Naslednje leto pa pride na vrsto šola v Crešnjevcu. Ostaja pa še problem prostorov. Posebne osnovne šole v Slovenski Bistrici. Slej ko prej bo potrebno tudi za obnovo teh šolskih prostorov zagotoviti potrebna finančna sredstva in tega se občinske družbeno politične organizacije tudi v polni meri zavedajo. F. H. Spomenik Pohorskemu bataljonu pri Treh žebljih nad Osankarico PROGRAM praznovanja S. januarja — praznika občine Slovenska Bistrica 1. V dneh od 3. do 8. januarja se vrstijo proslave v vseh krajevnih skupnostih v občini 2. PETEK, 3. JANUARJA ob 16. uri brzopoiezni šahovski turnir krajevnih skupnosti obči- ne Slovenska Bistrica za prehodni pokal občinskega praznika — hotel Planina 3. SOBOTA, 4. JANUARJA ob 10. uri — otvoritev osnovne šole Laporje 4. NEDELJA, 5. JANUARJA ob 9. uri — meddružinsko lovsko strelsko tekmovanje na glinaste golobe za prehodni pokal občinskega praznika — šport- no strelišče v Zg. Polskavi. — občinsko prvenstvo v namiznem tenisu — dom TVD Partizan Makole ob 10. uri — otvoritev nove osnovne šole v Keblju — tradicionalno tekmovanje judoistov Slovenije za me- morial Pohorskega bataljona — dom TVD Partizan Slovenska Bistrica ob 14. uri — otvoritev novega vodovoda na Prihovi 5. PONEDELJEK, 6. JANUARJA ob 12. uri — otvoritev novih proizvodnih prostorov OZD Monter Poljčane ob lis. uri — krajevna proslava, posvečena občinskemu prazniku — avla osnovne šole Poljčane (nastopa folklorna skupina iz Svetozareva) ob 18, uri — nastop folklorne skupine iz Svetozareva — avla osnov- ne šole Slovenska Bistrica 6. TOREK, 7. JANUARJA ob 9. uri — otvoritev novih proizvodnih prostorov OZD steklarne Boris Kidrič Rogaška Slatina, TOZD Slov. Bistrica ob 11. uri — slavnostna seja občinske skupščine — viteška dvora- na gradu Slovenska Bistrica — po seji polaganje venca pred spomenikom padlih bor- cev v Slovenski Bistrici ob 16. uri — otvoritev likovnega salona in otvoritev razstave slik -ter skulptur delovnih ljudi Podravke Koprivnica — grad Slovenska Bistrica ob 17. uri — otvoritev dokumentacijskega centra in narodopisne zbirke občine Slovenska Bistrica — prostori pionirske knjižnice Slovenska Bistrica, Trg svobode 11 ob 19. uri — predstava SNG Maribor Potrč—Partljič: Zločin na me- ji — dom kulture Slovenska Bistrica 7. SREDA, 8. JANUARJA ob 9. uri — zbirališče pred spomenikom padlih borcev v Slovenski Bistrici in skupen odhod na bojišče Pohorskega bata- ljona na Osankarico (prevoz z avtobusi z avtobusne postaje Slovenska Bistrica) ob 10. uri — tradicionalno občinsko meddružinsko strelsko tekmo- vanje za prehodni pokal 8. januar na Osankarici — istočasno bo medobčinsko strelsko tekmovanje za pre- hodni pokal TTKS Slovenska Bistrica ob 12. uri — spominska svečanost pri spomeniku padlih borcev Po- horskega bataljona na Osankarici ob 14. uri — pri domu na Osankarici partizanski golaž za vse ude- ležence proslave t: dnik — Četrtek, 26. decembra 1974 stran 3 Odgovorne in težke naloge Komite občinske konference ZKS Ptuj je na zadnji seji sprejel akcijski program najpomembnejšin nalog, ki jih bo treba opraviti v letu 1975. Te naloge so bile tudi osrednja tema razprav na tridnevnem seminarju za sekretarje osnovnih organizacij ZKS in člane občinskega političnega aktiva, ki je bil v Ptuju od 12. do 14. decembra 1974. Gre predvsem za sledeče naloge: Predsedstvi ZKJ in ZKS sta v oktobru letos sprejeli sklepe in stališča o nalogah pri uresničevanju politike gospodarske stabilizacije. Te sklepe lahko uspešno uresniču- jejo komunisti skupaj z delavci in vsemi zavestnimi subjektivnimi si- lami z neposredno dejavnostjo v organizaciji združenega dela in v krajevnih skupnostih. Pri tem se morajo povsod zavzemati za dosled- no uresničevanje samoupravnih in družbeno-ekonomskih odnosov, saj se morajo interesi združenega dela izražati le skozi samoupravno orga- nizirano delo. Napraviti je treba protiinflacijske programe, v njih naj bo nakazano, kako doseči ve^o produktivnost, pospešeno industrijsko rast, varče- vanje povsod kako odpraviti neka- tera nesorazmerja, zajeziti neli- kvidnost itd. V TOZD in OZD morajo komunisti pod bneje oceniti slabosti dosedanje^ gospo- darjenja, analizirati investicijske pla- ne, zioge, povečati lastna obratna sredstva, skrbeti za izpolnjevanje finančnih obveznosti in za lastno plačilno sposobnost. Natančneje opredeliti merUa za nagrajevanje po delu, ki mora spodbujati delavce k vei^i storilnosti in produktivnosti. Skrbeti za več^o odgovornost in disciplino, spoštovanje družbenih dogovorov in samoupravnih spora- zumov ter zagotoviti večji nadzor delavcev. Pri uresničevanju teh nalog v krajevnih skupnostih je zlasti treba upoštevati družbeno vlogo SZDL, ki je usklajevalka in organizator mno- žične družbeno-politične ^tivnosti. Prav tako je treba pritegniti vse druge družbeno-politične organi- zacije. Uresničevanje nakazanih na- log pomeni izvajanje vsebine reso- lucij obeh kongresov Zveze komu- nistov, zato se morajo v večji meri vkljuŠti tudi samoupravne interesne skupnosti, banke, SDK in občinska skupščina z vsemi svojimi organi. Nadaljnja nalo^ je okrepiti napore za uresničevanje določil ustave na celotnem področju uve- ljavljanja novih družbenih odnosov. Osnovne organizacije ZKS v TOZD in v krajevnih skupnostih morajo oceniti svojo aktivnost in dosežene uspehe pri uresničevanju ustave. Posebno skrb je treba posvetiti naslednjim vprašanjem: Uresni- čevanje neodtujljivih pravic delav- cev, združevanje sredstev, uve- ljavljanje odnosov med TOZD in laajevno skupnostjo, organiziranje in delovanje kr^evnih skupnosti. Vse te naloge je nakazala 4. seja občinske konference ZKS Ptuj, kije bila 9. oktobra 1974 in sklepe te seje morajo komunisti v 00 ZKS neposredno uresničevati, v občini pa je nosilec teh nalog koordina- cijsla odbor za spremljanje uresni- čevanja ustave s svojimi pododbori, ki delujejo pri komiteju občinske konference ZKS Ptuj. Prizadevanja za nadaljnje pove- zovanje gospodarskih organizacij v občini in v širšem prostoru ostaja kot ena od pomembnih nalog tudi v bodoče. Prav tako povezovanje in združevanje dejavnosti posebnega družbenega pomena. Naloge na tem podroi^u je nakazala 5. seja občinske konference ZKS Ptuj, 6. novembra 1974 in njene sklepe bo treba v letu 1975 dosledno uresničiti. Potrebno bo zagotoviti uspešno delo samoupravnih interesnih skup- nosti - tako tistih, ki se vključujejo v skupščinski sistem kot onih, Id se. ustanavljajo na drugih podrož^ih družbenega dela, saj so za družbo prav tako posebnega pomena. Pri tem gre prav tako za uresničevanje ustave in dolgoročne kadrovske politike. Posebna skrb velja po- droi^u vzgoje in izobraževanja in njeni interesni skupnosti. Organizirati in usmerjati druž- beno-politično akcijo pri razpravah in sprejemargu srednjeročnega plana razvoja občine, širšega območja Slovenije in dolgoročnega razvoja Jugoslavije. Pri tem je zlasti pomembno, da postanejo nosilci planiranja na vseh ravneh delavci in občani - tako v organizaciji združenega dela, kr^evni skupnosti kot v samoupravni interesni skup- nosti in v občini. Zagotoviti je treba skupni interes, skupne cilje gospo- darskega in družbenega razvoja. Ze sedaj bo treba obravnavati in sprejeti izhodišča ekonomske poli- tike za leto 1975, ta izhodišča bo treba v občini dopolniti z elementi socialne politike, družbene^ stan- darda in podobno. Organiiirati bo treba družbeno-politično akcijo za pripravo in sklenitev družbenega dogovora in samoupravnih spo- razumov za financiranje skupne in splošne porabe. Podlaga za to morajo biti na realnih možnostih temelječi programi samoupravnih interesnih skupnosti in izhodišča ekonomske politike za leto 1975. Ena od pomembnih nalog, ki prav tako izhaja iz sklepov obeh kongre- sov Zveze komunistov in občinske konference ZKS Ptuj, je kadrovska politika. Napraviti bo treba analizo kadrovskih potreb v občini in ugotoviti, kako spoštujemo sprejete dokumente ZK in ustavo, skrbeti za pomlajevanje kadrov na vseh ni- vojih, vendar na podlagi strokovnih in moralno-političnih kriterijev, usmerjanje štipendijske politike itd. Nadetih je le nekaj najpo- membnejših nalog iz akcijskep programa občinske organizacije ZKS Ptuj v letu 1 75. F. Fideršek ZASNOVO URBANIZACIJE je obravnaval svet podravskih občin Maribora, Ptuja, Lenarta, Ormoža in Slovenske Bistrice na svoji seji 17. XII. 1974. Zasnovo urbanizacije je pripravil republiški zavod za regiondno prostorsko planiranje, vendar pa prihaja do konfrontacije med posedi v oceni v regiji, ki jo je pripravil EC Maribor in v oceni, ki so jo pripravili v republiki. To nasprotje se kaže v demografski projekciji, kjer se ponekod v republiški oceni kaže porast prebivalstva, ponekod v oceni regije pa padec prebivalstva na istem območju. Zasnova urbanizacije ima družbe- no-politične. in ekonomske cilje. Slehernemu občanu je treba za^- toviti enake življenjske pogoje, družbeni položaj, delo, šolanje, ne glede na kraj bivanja. Pomeni, da bomo obračunali s staro prakso, obenem pa se moramo boriti za višjo materialno blaginjo. Poudarek se daje irazvoju ve^ih središč, kar pa po mnenju sveta podravskih občin ni prav. V zasnovi se srečigemo z 11 prostorskimi nosilci in dvema sub- nosilcema: Ptitjem in Kranjem, ki bosta imela posebno vlogo. Podrav- ska regija razpolaga s 42 % vseh industrijskih površin Slovenije. Ugo- tovili so, da industrija preveč sloni na tradiciji, premalo pa se ozira po novi proizvodnji. Na manj razvitih obmož^ih se ne smemo zadovoljiti s takšno industrijo, ki »razvitim" več ne ustreza. Nove industrijske cone se morajo torej pojaviti kot faktor razvoja ustrezne politike. Nič manj pomembna ni bila ugotovitev, da je treba vas približati mestu. MG ŠE ZADNJIC SEJA SKUPŠČIN OBCINE PTUJ V TEM LETU V petek, 27, decembra 1974, bodo zasedali zbori SO Ptuj. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ptuj za leto 1974, odlok o začasnem financiranju potreb občine Ptuj v prvem trimesečju leta 1975, odloK o družbeni skrbi v občini Ptuj za udeležence narodnoosvobodilne vojne in njihove družinske člane, borce za severno mejo v letih 1918 in 1919 ter slovenske dobrovoljce iz vojn 1912 do 1918 ter volitve predstavnikov občinske dcupščine v svet zgodovinskega arhiva Ptuj, svet splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj, zbora delovnih skupnosti nekaterih osnovnih in srednjih šol, bodo del^ati vseh treh zborov SO Ptuj obravnavah na skupni seji, ostale točke dnevnega reda pa na ločenih sejah posameznih zborov. Tako bo zbor krajevnih skupnosti obravnaval sklep o razporeditvi dodatnih dopolnilnih sredstev za krajevne skupnosti iz proračuna občine Ptuj za leto 1974 in sklepanje o sklenitvi sporazuma za financiranje gradnje doma srednje- šolk v Mariboru. Vsak zbor bo imel kot točko dnevnega reda tudi vprašanja in predloge del^atov. GM osebna kronika RODILE SO: Alojzija Polak, Sp. Kamenščak 35/a, Ljutomer - dečka; Nikolja Ripak, Skolibrova 10, Ormož — Vladimira; Elizabeta Kolar, Volkmerjeva 17 — Andrejko; Marija Špindler, Bučkovci 54 — Marijo; Ana Bezjak, Gruškovec 84 - deklico; Marija Matjašič, S^. Hajdina 66 - Sašo; Majda Čuš, Levajnci 19 — deklico; Danica Plan tak, Skolibrova 8, Ormož - Marijo; Marija Cafuta, Zakl 8 - deklico; Neža Žunko, Sikole 38/a - deklico. POROKE: Edvard Marko, Brester- nica 18 3 in Jožefa Farič, Brester- nica 183; Johann Schuppanz, Ferlach, VVaidischerstr. 5 in Marija čučekj Kajuhova 5; Slavko Novak, Grajensčak 78 in Marija Vaupotič, Gorca 54; Janez Gerečnik, Njiverce 5 in Greta Gajser, Apače 19. UMRLI SO: Martin Šmigoc, Štuki 8, roj. 1891, umrl 19. dec. 1974; Marija Krajnc, Gradišče 8, roj. 1917, umrla 19. dec. 1974; Franc Prelog, Bukovci 78, roj. 1894, umrl 20. dec. 1974. Združeni bodo močnejši Podjetje embalaža in mizarstvo EMMI v Slovenski Bistrici lahko prištevamo med večje izdelovalce lesene embalaže v Sloveniji. V podjetju je sedaj zaposlenih že 150 delavcev, ki bodo letos izdelali približno 10.000 kubičnih metrov lesene embalaže vseh vrst. Velik delež proizvodnje obsega izdelava lesenih palet, po katerih je v zadnjem času vse večje povpraševanje. Na razvoj podjetja je med drugim vplivala kooperadjska proizvodnja za Gorenje, Velenje. Za to podjetje izdelujejo laminate za ogrodje hladilnih skrinj in odložno ploščo za hladilnik. Podjetje bo v letošnjem letu doseglo celotni dohodek v višini 43 milijonov dinarjev, ostanek dohodka 4 milijone dinarjev, medtem, ko za prihodnje leto planirajo že 53 milijonov dinarjev dohodka. Poprečni mesečni dohodek na zaposlenega znaša v letošnjem letu že 2.650 dinarjev. Tudi za družbeni standard zaposlenih je v podje^u dobro poskrbljeno. Organiziran je topel obrok hrane, zaposleni so v letošnjem letu dobili najvigi možni regres za letni dopust. Za potrebe letovanja pa je podjetje kupilo ob morju v Poreču dve počitniški stanovanji, kjer liko člani delovne skupnosti poceni letujejo, S prvim januarjem pa se podjetje EMMI vključuje kot proizvodni TOZD v OZD LESNINA, Ljubljana. V okviru te delovne organizacije se bo podjetje lahko še hitreje razvijalo. Delovni kolektiv podjetja EMMI Slovenska Bistrica čestita ob novem letu in občinskem prazniku vsem delovnim ljudem in poslovnim partnerjem. F. H. 4 stran TEDNIK — ČETRTEK, 26. decembra 1974 Jože Neudauer - doktor medicinskih znanosti Te dni je tudi Spi. bolnišnica dr. J. Potrča v Ptuju dobila prvega zdravnika, doktorja medicinskih znanosti. 31. dec. 1974. je obranil na Medicinski fakulteti v Ljubljani svojo doktorsko dizertacijo prim. dr. Jože Neudauer, specialist-inter- nist, šef infekcijskega odseka te bolnišnice. Rojen 16. 9. 1920. v Zg. Ščavnici v Slov. goricah, je končal medi- cinsko fakulteto v Ljubljani, opravil staž v ptujski bolnišnici in delal skoraj tri leta kot zdravnik splošne prakse v Središču ob Dravi. 1956. leta je prišel na specializacijo iz interne medicine v Spi. bolnišnico v Ptuju, po specializaciji je opravil specialistični izpit in pričel z delom na internem oddelku te bolnice ter skoraj istočasno v železničarski ambulanti v Ptuju. Tema, ki si jo je izbral za svojo doktorsko dizertacijo je izšla iz vsakdanje prakse. Njena obdelava nima teoretskega pomena, temveč je njen pomen tudi praktičen. Obrav- nava zastrupitve s svincem pri ljudeh, ki pridejo s to kovino v vsakdanjem življenju v stik s hrano, ki vsebuje prevelike količine svinca. Število takšnih zastrupitev je bilo sprva tako visoko, da se je zdelo zaskrbljujoče in je to bil tudi neposreden /azlog, da se je prim. dr. Neudauer s tem problemom začel ukvarjati že leta 1958., ko so ugotovili prve takšne primere. V letih od 1958. pa do danes, kolikor je praktično trajalo delo na zbiranju podatkov za to doktorsko dizerta- cijo, pa je število primerov vztrajno padalo in od 1. 1970. dalje ni zabeleženi niti en primer več. Čeprav je namreč možno, da pride svinec v človeški organizem tudi z drugo hrano, je bilo vendarle v teh letih največ zastrupitev s hrano in pijačo iz lončenih posod z glazuro, ki je vsebovala prevelike količine svinca. Mnogo takšnih primerov je bilo oskrbovanih in zdravljenih z mejnega podroga s Hrvatsko ter iz Hrvatske same. Prim. dr. Neu- daueiju gre zasluga, da je s pomočjo sanitarne inšpekcije omogočil pre-, ^ed vzorcev lončene posode in znižanje količine vsebovanega svinca na dovoljen procent. Niti naziv specialista, niti kasneje naziv primarija, niti danes naziv doktorja znanosti pa ni spremenil odnosa dr. Neudaueija do sočlo- veka, najmanj pa do bolnika, ki je pri njem iskal pomoči. Vedno in za vsakogar je dosegljiv, z mirno, prijazno in toplo besedo razlaga, tolaži in skuša lajšati tam. Iger morda ni več nobene zdravniške pomoči. Ob tej priložnosti mu iskreno čestitamo k nazivu, ki si ga je z dolgotrajnim, potrpežljivim in mukotrpnim delom pridobil in res- nično zaslužil ter mu želimo še mnogo let zdravega in plodnega dela ter v našem lastnem initeresu — čimveč uspeha pri zdravljenju! Njegovi hvaležni pacienti PRODATI Čll^ VEČ DELA Karakteristično za Industrijo me- talnih izdelkov je, da je to staro podjetje. Ustanovljeno je bilo že 1825 leta, kar pomeni, da bo že naslednje leto praznovalo 150-let- nico svojega nastanka. IMPOL, kot se kratko imenuje, je najhujšo preizkušnjo prestalo v obdobju preusmeritve proizvodnje iz prede- lave bakra na predelavo aluminija. Proces iskanja in modernizacije je napredoval, kakor so to pač dovolje- vala razpoložljiva finančna sredstva. Nekatere teh starih naprav obratu- jejo še danes. V takih okoliščinah je potekala tudi najobsežnejša in najzahtevnejša rekonstrukcija tovarne — moder- nizacija valjarniškega obrata, ki je še danes ponos mladih metalurgov izpod partizanskega Pohorja. Sedaj poteka II. faza rekonstrukcije, s čemer bodo obstoječo opremo dopolnili, modernizir^i. S tem pa se hkrati že tudi odpirajo možnosti za razširitev in popestritev proizvodnje in za tržišče, predvsem tuje, ko- mercialno bolj interesantnih pro- izvodov. Zelo hiter razvoj na področju proizvodnje in predelave aluminija pa postavlja posamezne proizvajalce zaradi zastarel osti proizvodnih na- prav in tehnolo^je v težak položaj, ker so majhni pač materialno prešibki, da bi pravočasno dohi- tevali tehnološki razvoj. Prav zato je v letošnjem letu prišlo med IMPO- LOM iz Slovenske Bistrice in TGA v Kidričevem do združitve. Združe- vanje interesov umskega potenciala, proizvajalnih sredstev in kapitala pa omogoča načrtovanje skupnega in skladnega razvoja aluminijske proiz- vodnje v Sloveniji nasploh. Prav zato si v IMPOLU še kako prizadevajo, za čimveč^o finalizacijo ^obstoječega proizvodnega programa. Zavedajo se, da v gospodarstvu primanjkuje osnovnih surovin in energije, da nam primanjkuje deviz. Zato želijo prodajati več nepo- sredno vloženega dela in umskega potenciala, kar jim bo nedvomno omogočila nedavna združitev s TGA v Kidričevem, ker so tako med drugim tudi preskrbljeni s potrebno surovino za finalno predelavo in prodajo na domačem, predvsem pa na tujem tržišču. Pri tem pa naj zapišemo, da bo Združena aluminijska industrija Slo- venije, kot se sedaj imenuje, razpo- lagala do 1980 leta s sledečimi kapacitetami: 140.000 t glinice, 40.000 t anodne mase, 80.000 t primarnega in sekundarnega alumi- nija 58,000 t valjanih vlečenih in stiskanih proizvodov in okrog 16,000 t finalnih proizvodov. Pa se povrnimo nazaj v IMPOL. Tu je sedaj zaposlenih 1744 delav- cev. V lastnem izobraževalnem sre- dišču je do sedaj prišlo potom raznih tečajev in seminaijev kar nekaj več kot polovica za^slenih do kvalifikacije ali polkvalifikacije. Politične šole in seminarje je obi- skovalo 377 delavcev. Trenutno imajo kar okoli 80 izrednih sluša- teljev na vseh stopnjah strokovnih šol, medtem ko imajo 65 štipendi- stov ter 110 učencev v gospo- darstvu. Podjetje izdaja tudi svoj časopis ,,Metalurg", ki ga ureja Ladislav Kovačič. F. H. Pogled v novo valjarno IMPOLA v Slov. Bistrici TUDI LETOS USPEŠNO GASILSKO LETO Na seji upravnega in nadzornega odbora 20. dec. 1974, ki jo je sklicala Občinska gasilska zveza Ptuj v Gorišnici in so se je udeležili tudi poveljniki sektorskih centrov, je izrekel predsednik zveze Janko Žnidarič ugodno oceno gasilnega dela na obmoqu ptujske občine v 1974, letu predvsem po zaslugi aktivnih društev. Preventivno in operativno delo ter tekmovanja so dala ugodne rezultate. Bilo je več discipline v društvih pa tudi v finančnem poslovanju ter v plače- vanju obveznosti iz naročil in nabav. V 1975, letu se bodo pokazali prvi uspehi dela v gasilslah inte- resnih skupnostih v vrsti drugih interesnih skupnosti ter njihovega programa. Zgraditev novega gasil- ske^ doma v Ptuju je ena izmed večjih investicij bodočnosti in skupne akcije za boljše delo požarne varnosti. Vzgoja starešinskega kadra ostane še naprej ena izmed glavnih nalog, saj prihajajo na gasilske vrste vedno nove odgovorne naloge. Vključevanje mladine v gasilske vrste ostane prva obveznost vseh društev in njihovih odborov. Varo- vanje družbenega in zasebnega imetja pred požari in ljudstva pred raznimi nesrečami zahteva od ^silstva, da je v stalni priprav- ljenosti. O uspehih v posameznih društvih bo več povedanega na sektorskih centrih do konca decembra t,l. po sklicu po občini. Na tej seji je izrekel predsednik Občinske gasilske zveze Ptuj Janko Žnidarič zahvalo vsem jubilantom za 70, 60 in 50 let. To so bili letos Ferdo Rakuša, Ignac Sodeč, Herbert Zoreč, Franc Muhič, Janez Vidonja, Alojz Belšak in Franc Zupanič. Herbert Zoreč se je zahvalil v imenu jubilantov za pozornost in osebno za umetniško sliko J. Ošlovnika. Za nagrado za 10-letno delo v zvezi se je zahvalil tudi Anton Brmež, Gasilska odlikovanja in priznanja so prejeli Herbert Zoreč, Franc Mojzer, Tone Brglez, Vlado Štum- berger in Alojz Kostanjevec. Janko Žnidarič jim je izročil in pripel odlikovanja ter tudi tolmačil dela in uspehe odlikovanih. Tako je imela ta seja delovni in slavnostni pomen, obenem pa je bila namenjena zaključku zveze za 1974, leto. Jubilanti in drugi udeleženci so bili povabljeni na koncu na skromen prigrizek. Ob razhodu so si želeli vsi zbrani mnogo uspehov v gasilskih vrstah in vse najboljše tudi v osebnem življenju. JV. t: dnik — Četrtek, 26. decembra 1974 stran 5 V petih letih 257 stanovanj v bistrišl?ojt: končana admini- strativna šola in leto dni prakso, plača po dogovoru. Prošnji je priložiti izkaz o končani šoli in kolek za 2 din. Razpis velja mesec dni po objavi v Tedniku. t: DNIK — Četrtek, 26. decembra 1974 stran 13 Vodovodni spor v Sestržah Javni lokalni vodovod na Sestržah je bil zgrajen že leta 1931 za vojaške potrebe (za napajanje vojaških konj) in je bil seveda namenjen tudi ljudem. Leta 1952 so ga prenovih. Odstranili so glinaste cevi in namestili železne. V letu 1968 je bil ponovno prenovljen, takrat so namreč z^adih nov rezervoar s prostornino 27 kub. metrov. Projek- tant oz. izvajalec teh del je bil Centralni hi^enski zavod iz Ljublja- ne, adaptacijo oz. razširitev pa so izvajali vaščani sami. Danes je na vaški vodovod priključenih 20 gospodinjstev. Problem vaškega vo- dovoda pa se začenja šele sedaj. Vas namreč leži tako, da je večina hiš na nižjem, nekaj liiš pa na višjem predela Brez vode so vsa gospodinj- stva, ki ležijo na višjem predelu (problematično za njih je predvsem sušno obdobje, ko jim iz pip ne priteče niti kaplja vode). Pomagajo si z lastnimi vodnjaki, ki pa niso jamstvo za zdravo pitno vodo. Morda je voda primerna le za napajanje živine. Ko sem se oglasil na Sestržah sem ugotovil, da se pet gospodinjstev pritožuje, da nimajo vode, petnajst gospodinjstev, ki imajo vodo, pa ne verjame, da oni zgoraj nimajo vode. Maica letos so našli rešitev problema v adaptaciji del na vaškem vodovodu. Sklenili so naba- viti novo plastično cev s premerom treh col, ki naj bi bila položena od rezervoarja do vseh gospodinjstev. S takim predlogom pa se porabniki iz zgornjega dela vasi niso strinjah, ker mishjo, da se stvar ne bo nič spremenila, da bodo oni, ker so višje, brez vode, kajti voda ima premah pritisk, da bi lahko napol- njevala njihove priključne cevi. Zato predlagajo dve cevi iz rezervoaija, eno cev za spodnji del, drugo za zgornji del vasi. S tem predlogom ni bilo nič. Spraševal sem zakaj, vendar pravega in konkretnega odgovora nisem dobil. Da bi se stvar le premaknila, so vaščani spodnjega dela vasi kupili cevi in do sedaj položili okoli 130 metrov plastične cevi. Prepir je postal še večji. Zgodilo se je namreč, da so zaradi nove cevi v spodnjem delu vasi gornji imeli še manj vode. Novo cev, ki ima premer tri cole, so namreč priključili na staro železno in deloma zamašeno cev, ki pa nima niti cole premera. Seveda je stanje sedaj še slabše za gornji del vasi. Da bi tej reči napravih, konec predlagajo prizadeti števce, ki bi kontrolirali, koliko vode kdo po- rabi. Določih bi seveda hmit porabe in se ga držali. Izdelali bi pravila in jih upoštevah. V nasprotnem pri- meru bi sledili ukrepi. Mnenja so, da se edino na tak način lahko zgornjemu delu zagotovi voda. Spodnji del nasprotuje. Mislijo, da bodo. potem zgornji imeli vodo, spodnji pa ne. Glede dvojnih cevi pa se bojijo, da jim bodo zapirali oz. zamaševali cev, da jim lahko onesnažijo vodo in podobno. Da bi bila mera polna, so celo spregovorili o streljanju, če bi se kdo pojavil na dvorišču in ponujal števec za vodo. ' Videz je, da si nekateri prav želijo ta vodovod v lastne roke. Naj mimo- grede povem, kako bogate so Sestrže. Vseh 20 gospodinjstev ima traktorje, je 14 avtomobilov, skoraj povsod je pralni stroj, televizor, radio; zdaj nekateri gradijo velike in moderne hleve, tudi farme za piščance. Dosežen je velik napredek. Vendar, na žalost, s tem velikim napredkom nastaja tudi prepir v vasi zaradi vode Kajti kdor bo imel vodo, bo us^/eval in rastel, kdor ne, bo moral živeti skromneje. Nekaj mnenj vaščanov: Jože Sagadin, predsednik vaškega odbora, kmetovalec: Že 40 let imamo vodovod in vodo, toda problema, kot je nastal letos, še ni bilo. Gornji pravijo, da nimajo vode, povem vam pa, dajo imajo. Mogoče so v sušnem obdobju res bolj ogroženi kot mi, toda za zdaj vodo imajo. Jaz za dvojne cevi nisem. Namreč to so dvojni stroški, bojimo se pa tudi mi spodnji, da nam bodo ^rnji kvarili in odvzemau vodo. Mislim pa, da je zadnji čas, da se uredi vodovod. Naj vendarle že pride kdo iz občine in naj jasno in glasno reče, kako bo. Res je, da ne bo soglasja med vaščani, vendar mislim, da je najbolje, da se po stari trasi napelje nova vodovodna cev s premerom treh col in da si gornji pač napeljejo iz glavne cevi priključke za svoje domove. Sem tudi za predlog, da se iz rezervoarja cev razdeh za spodnji in za zgornji del. Franc Križanec, član vaškega odbora: Nisem za števce, kajti to je dodaten strošek, tudi za dvojne cevi nisem. Zgodi o bi se namreč to, da bi oni zgoraj imeh enako cev kot mi. Pomislite kakšna napaka, nas, 15 uporabnikov, bi imelo tri eolsko cev, prav tako gornji, kjer je samo 5 uporabnikov. Saj bi nekatere gornje že prepričan v naš načrt (enotna cey za vse), toda kaj, ko je zgoraj človek, ki ima vse pod svojim vplivom. O predlogu, da bi iz rezervoarja bila napeljana ena cev in se po nekaj metrih razdehla s T elementom, ena za zgornje, druga cev za spodnje, moram še premisliti. Zato sem samo pod pogojem, da je njihova cev občutno manjšega premera kot naša. Angela Doberšek, gospodinja: Vsekakor sem za števce, kajti le tako bomo imeh zagotovljeno vodo in s tem tudi obstoj, Ce bodo števci, bo vsak vaščan pazil na porabo vode in je ne bo trošil po nepotrebnem. V primeru suše smo brez vode, pomagamo si edino z vodnjaki, kjer pa ni zagotovljena zdrava voda. Lahko se tudi zgodi, da nam tudi vodnjak usahne. Poglejte, mi nočemo nič drugega, kakor da se nam zagotovi voda v sušnem obdobju in nič drugega. Zakaj spodnji ne razumejo tega? Imamo farmo piščancev in ne vprašajte me, kako sem poleti garala, da sem odžejala 1500 piščancev. Trikrat dnevno sem nosila vodo iz vodnjaka (oddaljen je kakšnih 50 metrov od farme) namesto, da bi upodabljala vodo iz pipe, kot je to navada pri spodnjih. Saj smo vendar ljudje, zakaj si ne pomagamo? Ne razumem te nezadovoljnosti in lakomnosti (v njenih očeh so bile solze) nekaterih! O, voda, voda, kaj bi dala zanjo, je ponavaljala. Za moderne hleve so milijoni, za ureditev vodovoda pa niti dinaija! Sramotno je tako početje. Franc Hajšek, kmetovalec: Sem za števce ali pa za dvojne cevi. Le tako bo voda. Ja, števce naj bi nabavili samo mi, kajti tako in tako bi jih potrebovali, ko bi stekel tod mimo regionalni vodovod, spodnji pa brez števcev, oni naj bi pa imeli vodo zastonj iz našega rezervoarja. Mislijo, da bomo mi plačevaH, oni pa ne, ne, to pa ne! Vsi zastonj ali pa nobeden. Jaz sem se že tudi navehčal prosjačiti vodo, čakati po ure in ure pri pipi in moliti, da bi kaj priteklo iz nje! Štefka Cep, gospodinja: V vaši vasi bi rad nekdo bil več kot drugi, hotel bi imeti besedo nad vsemi, toda čas županov je minil. Nihče se ne bo pokoraval enemu. Tudi zdaj ne, ko je pred nami rešitev vodovoda. Sem zato, da se napelje samo ena cev skozi vas in da imajo pač nekateri priključke na to cev. Problem vode pa ni tako velik, kot ga prikazujejo gornji. Vem, da imajo vodo, V primeru suše pa bi jo tudi imeli, sploh če bi zamenjah staro, zamašeno in preluknjano cev, Janez Sagadin, član vaškega odbora, kmetovalec: Nihče nam ne more pomagati pri tem problemu, če ne bomo dosegli soglasja med vaščani. Tudi tovariš Cvetko in tovariš Šare nam ne moreta nič pomagati, tudi Vamberger in predstavniki Komunale ali sanitarne inšpekcije in predstavniki krajevne skupnosti Majšperk ne. Voda teče že 40 let in bo tekla, dokler bomo živi. Tekla pa ne bo več dolgo, če bomo v zemlji imeli staro železno ' cev. Ko bi namesto te položili novo plastično, bi vsi vaščani Sestrž imeli vodo. Sem zato, da je enotna cev, toda kaj, ko gornji niso za ta predlog. Vztrajajo na tem, da jim rnoramo zagotoviti vodo. In jaz, tudi Križanec jim zagotavljava vodo tudi v sušnem obdobju. Seveda pod pogojem, da se napelje nova cev po stari trasi. Piiznati moram, da sem za števce, toda bojim se, da sem edi-ni v spodnjem delu vasi. Ljudje namreč pravijo, da je to predrag strošek, da je to nesmisel, ko pa imamo lasten vodovod, spet bo prihajalo do sporov, ko bodo določeni pregledovali števce in tako dalje. Ce ne bo rešitve, smo se spodnji odločili oditi v Ljubljano in si tam poiskati sodfnika oz. strokovnjaka, ki bo stvar odločno rešil. V naši občini pa tako in tako ni odločnega človeka, ki bi rekel tako in tako bo. Janez Hajšek, član vaškega odbora, kmetovalec: Sram meje, da živim v okolju, kjer se prepiramo o življenjsko prepotrebnem sredstvu. Pri nas ni človeka, ki bi lahko nekaterim nekaj dopovedal, prepri- čal in jim pametno svetoval. Ce pa že kdo hoče poskusiti, ga nekateri takoj pobijejo. Sem absolutno za števce, sem tudi za dvojne cevi, kajti le tako bomo gornji imeli dovolj vode in seveda zagotovljeno vodo. Živim od živinoreje, tukaj črpam svoja sredstva za življenje svoje družine. Zgradil sem si hlev za živino, sem tudi kooperant, toda z rejo ne bo nič, dokler ne bom imel dovolj vode, da bom lahko napajal živino. Poleti sem imel hude težave z napajanjem. Ljudje mi marsikaj očitajo, toda povem vam, da nočem ničesar zase, nočem si s tujim polniti svojega žepa. Težim samo za tem, da vsem kmetijam priskrbimo zadosti vode. Za števce sem za to, ker bi ti kontrolirali, koliko vode kdo porabi, da bi tako bolj varčevaH z vodo in s tem zagotovili vodo vsem in v vsakem času. Zakaj smo si (nekateri) nabavili črpalke in rhetali denar proč, ko pa imamo va3ci vodovod in do le tega vsi enake pravice? Sem tudi za dvojne cevi. Nikoli nisem pomislil, da bi spodnjim nagajali, jim zapirali vodo, onesnaževali in tako dalje. Res je, da sva včasih, ko je bil še ventil sredi vasi, midva z Doberškom zapirala vodo, toda le zato, da bi si tudi mi natočih nekaj vode. To je bilo nujno potrebno za naš obstoj. Ne moiem dojeti tega, da se najdejo posamez- niki, ki pod nobenim pogojem nočejo razumeti, da se mi bojimo, da bomo nekoč brez vode. Ni lepo, da se med tako malim številom ljudi ne najde sloga in razumevanje. Poglejte, samo dvajset hiš je tukaj in med temi dvajsetimi je nekaj ljudi, ki delajo zgago, hujskajo in tako naprej, da o nevoščljivosti ne bi govoril. Zadeva je resna. Bojim se, da bo nekega dne prišlo do fizičnih obračunavanj. V interesu vasi kot celote je nujen nastop (politične; strokovne) avtoritete, ki bo streznila pregrete glave v Sestržah in pomagala k ureditvi problema. Z. Kodrič 14 stran tednik — ČETRTEK, 26. decembra 1974 Dominik GLUŠIČ SPIMINI HA PTIIISKE ZAPORE 50. - - Naj navedem imena tistih, ki so jih avgusta pripeljali v zapore in septembra odvedli v Maribor za talce. Ustrelili so nekatere 2. oktobra, druge pa 4. novembra. To so bili: Ivan Čeh iz Cerkvenjaka, Ivan Pukšič s Kicarja, Franc Fras s Trnovskega vrha, Terezija Simonič iz Zg. Velovlaka, Ludvik Svržnjak s Kicarja, Jože Vrbnjak, Stanko Jursič, Janez Frankovič, Adolf Murko, Franc Kaucič iz Ptuja, Jože Fras s Placarja, Franc Simonič iz Zg. Velovlaka, Otilija Pravdic iz Drbetinec, Emilija Toplak iz Stanetinec, Ivan Kokol iz Grlinec, Lovrenc Cuš iz Sp. Velovlaka, Milena Berce iz Središča, Franc Horvat in Anton Horvat iz Vintarovec. Spomini na jetnike, ki so jih privedli avgusta 1942 v zapore, so pretresljivi. Strahotno mučeni so prihajali nazaj iz zasliševalnice na sedežu gestapa. Le\redko je gestapo poslal koga domov, vsi drugi pa so živeli v negotovosti, ali v smrt, ali v taborišče. SEPTEMBRA 1942 STRPAJO ZA ZAPAHE ENAINOSEM- DESET POLITIČNO OSUMLJENIH Strašno pretepanje ljudi na sedežu ptujskega gestapa je menda pripomo^o, da je marsikdo povedal kakšno ime svojega sodelavca v OF, kajti gestapovci so septembra in še pozneje nadaljevali z aretacijami po Slovenskih goricah in drugod po okraju. Iz ptujskega okraja so septembra zaprli kar devetinpetdeset ljudi. Iz drugih slovenskih krajev jih je bilo deset, Hrvatov devet, eden iz Avstrije in dva Ukrajinca. Od septembra privedenih je okupator ustrelil med jesenskimi talci Vinka in Franca Polanca iz Drstelje, Jožeta Kocbeka iz Stanetinec, Vinka Jurančiča iz Drbetinec, Franca Kostanjevca iz Gibine, Ignaca Žgeča iz Domave, Stanka Brenčiča iz Nove vasi pri Ptuju, Ivana Kocmuta iz Strmca, Ivana Staneta z Gr^ene, Vlada Petka iz Dornave, Jožeta Cmezla s Hajdine in Jožeta Staneta z Ckajene. Razumljivo je, da smo zavedni Slovenci preživljali tedaj hude duševne pretrese, ko so po celicah ležali trpinčeni bratje slovenske krvi. Pomagati pa sva jim mogla s Pihleijem le malo. .Prenesla sva kako sporočilo svojcem in jim prinesla priboljške v hrani. OKTOBERSKI JETNIKI LETA 1942 ) Tudi oktobra so še privedli veliko ljudi, ki so jih osumili, da so sodelovali s slovenskogoriško - Lackovo četo. Med njimi je bila večja skupina obrtnikov, zaposlenih v ptujskih železniških delavnicah ter znana revolucionarka Olga Me^ič, članica ptujskega okrožnega komiteja KP ter njen mož Albin, aktivist OF. Oci teh so novembra 1942 ustrelili: Olgo Megličevo iz Ptuja, Franca Horvata s Trnovskega vrha, Ivana Ceha, drevesničarja iz Ptuja, krojača Maksa Murka iz Ptuja in kolarja Ivana Laha z Mestne^ vrha. V letu 1942 so oktobra najbolj napolnili zapore, saj je gestapo privedel kar stosedemnaist politično osumljenih. Precejšnjo skupino so privedli iz ljutomerskega okraja, največ pa so „delovali" še po ptujskem delu Slovenskih goric. Od trpinčenja je umrl v zaporih 16. oktobra Jakob Tobias iz Pacinja star triinštirideset let. V zaponi je preživel le štiri dni, Gestapo je vohunil s svojimi ovaduhi po Slovenskih goricah še naprej v novembru, decembru in še v januaiju in februarju. Veijetno je našel sledi pri zasliševanjih, saj poznamo, kako strašne muke so prestajali ljudje, da ni čudno, če je kdo kaj povedal. V splošnem so se dobro zadržali. Tako sem pač zvedel od gestapovcev, ki so preklinjali nad trdovratno molčečnostjo mnogih zapornikov. Razumljivo je tudi, daje že trpinčenje dokaz, da so si ljudje prizadevali okupatorju prikriti svoje delo in d^elo drugih v osvobodilnem ^banju. Ce bi bili voljni izdajati, bi gestapu ne bilo potrebno pretepati. HUDO TRPINČENI Poleg Lacka se spominjam še nekaterih jetnikov, ki so jih gestapovci posebno hudo mučih. Omenil sem že, da je mukam podlegel Jakob Tobias, za katerega so restapovci dejii, da je umrl od kapi. Strašno so gestapovci zdel^i Ludvika Krajnca, kije stanoval na Bregu pri Ptuju in je bil kot kovinar zaposlen v Slovenski Bistrici, Star je bil sedemintrideset let. Zaprli so ga 17, ^avgusta 1942, Pretepli so ga tako, da so mu po telesu zijale globoke rane. Krajnc je kljub strašnemu trpljenju molčal in si tako rešil življenje. Kajti policistvso bih prepričani, da ni junaka, ki bi zdržal take muke, ne da bi kaj izdal. Dalje prihodnjič DELO ZVEZE KULTURNO PROSVETNIH ORGANIZACIJ PTUJ Povprašali smo Dušana Kožarja, tajnika ZKPO o programskih usme- ritvah, delu in o sodelovanju ZKPO Ptuj s prosvetnimi društvi v občini Ptuj, V občinsko zvezo je trenutno včlanjenih 26 društev, ki aktivno delujejo. Pred nekaj dnevi pa se je ustanovila nova mladinska umet- niška skupina na Gimnaziji Ptuj. V našem združergu še deluje moški pevski zbor Društva upokojencev iz Ptuja, Poleg naštetih umetniško usmer- jenih društev v občini delujejo še naslednja društva iz krajev: Apače, Bukovci, Cirkovce, Cirkulane, Dor- nava, Gabernik, Grajena, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Kungo- ta, Markovci, M^šperk, Muretinci, Ptujska gora, Rogoznica, Sela, Stopercc, Trnovska vas, Videm pri Ptuju, Vitomarci, Žetale in društva iz ]^uja (Komorni pevski zbor Ptuj, DPD Svoboda Ptuj). V ta društva je včlanjenih 1800 članov, od teh je 42 % mladine, kar je zelo razveseljivo. Osebno mislim, da je to za našo organizacijo izredne^ pomena, kajti mladi ljudje so tisti, ki bi naj skrbeli za našo umetnost v prihodnosti, za razsvetljevanje naše kulturne dediščine in za obstoj slovenske besede. S kulturno dejavnostjo se poleg prosvetnih društev ukvaijajo še gasilske in mladinske organizacije, ki pa v našo zvezo niso vključene, vendar jim materialno in strokovno kljub temu pomagamo. Takšna dejavnost je recimo pri GD Borovci, Desinci, Levajci in še nekaterih. Z gledališko umetnostjo se ukvaija 18 skupin in zdi se mi, da smo ena najmočnejših občin v republiki, ki se lahko ponaša s tako intenzivno in močno ^edališko dejavnostjo. Za- radi tega je pri občinski zvezi redno zaposlen poklicni režiser (Maijan Kovač), ki sodelige z društvi na terenu. Razvito je tudi lutkarstvo, goji ga DPD Svoboda Ptig, ki se je predstavila s tremi premierami in 84 ponovitvami. Sledi še filmska de- javnost, pevska, knjižničarska (v ptujski občini je 14 knjižnic, ki so si izposodile okrog 9000 knjig ) in ne nazadnje še folklorna dejavnost. Med temi vsekakor zaradi delavnosti velja omeniti skupino „Vinko Korže" iz Grkovc, kjer poleg odraisle folklore obstaja še skupina na osnovni šoh. V Ptuju DPD Svoboda goji še plesno - športno delo, likovno, literano in espe- rantsko dejavnost. Društva so v letošnjem letu bila, kot sem že omenil, zelo delavna, predstavilo se je 18 gledaliških skupin in te skupine so imele 120 predstav, (gostovali so v domači občini in seveda tudi izven nje. Zanimanje je izredno, predstave si je ogledalo 15386 obiskovalcev. Da bi dobili pregled nad delom dramskih skupin, smo letos meseca marca priredili občinsko revijo gledaliških dkupin ptujske občine. Na reviji je sodelovalo devet skupin in sicer Grajena s Spomenikom pri Hra- stovcu, Hajdina z Večnimi lovišči, Gabernik s Kam iz zadreg, St^erce z Namišljenim zdravnikom, Cirku- lane z Raztrganci, Videm pri Ptuju z Vasovalcem, Bukovci z Boeing- Boeing, Sela z Zdravnikom po sili, DPD Svoboda Ptuj z Vilinčkom iz lune in ekonomska šola z recitalom Mateja Bora Šel je popotnik skozi atomski vek. Skupina iz Oriculan je kasneje s svojim delom sodelovala na amaterskem tekmovnju gleda- liških skupin v Mežici, Se nekaj besed o pevski dejav- nosti, Z namenom, da se poživi oz. oživi petje in delovanje pevskih zborov, je občinska zveza meseca novembra organizirala ob počastitvi praznika republike revijo moških pevskih zborov. Odziv je bil dober. Prijavilo se je 10 zborov, dva zbora pa zaradi obolelosti nista nastopila (Markovci in DU Hajdina), Revija je v vsakem pogledu uspela. Nastopilo je 240 pevcev, dvorana Narodnega doma pa je bila nabito polna. Tako se zdaj v pevska društva vključujejo novi člani, da s svojim glasom zberejo tradicijo slovenske pete besede. Mladinski glasovi pa se zberejo na reviji mladinskih zborov ob dnevu mladosti, Iger se zbere nad 1000 mladih pevcev v 23 zborih. S pogostimi direktnimi kontakti tajnika in seveda ostalih članov sveta z društvi in sekcijami smo s strokovno pomoi^o dosegli dolo- čene uspehe na podroi^u ^edaUške umetnosti. Tako, da je amaterizem postal žlahten, kvaliteten in ploden, ZKPO je dosegla intenzivirano delo v vseh obstoječih društvih. Društva seveda tudi dotiramo, zato nam izdelajo točno zastavljen program, to je delovni in fiinančni program, da imamo tako bolj jasen pregled pri dotacijah in drugem. Poudariti moram, da smo pri tem zelo napredovali. Delo ni več stihijsko, temveč organizirano in planirano. Društva tudi obiskujemo na njihovih letnih konferencah, jim svetujemo in imamo nasploh z vsemi dobre odnose. Moja želja je, da bi naš amate- rizem še bolj prbližali našemu delovnemu človeku. Zato si resno prizadevamo za direktna gostovanja v delovnih organizacijah, V mislih imam predvsem pevske zbore. Da bi bilo sodelovanje čim boljše in da bi se celo uresničilo, smo pripravljeni upoštevati vse želje delovnih organi- zacij. Z. KODRI C tednik — Četrtek, 26. decembra 1974 stran 15 V bistriški matični knjižnici izposojajo dnevno nad 250 knjig Matična knjižnica v Slov. Bistrici se uvršča med tiste ustanove, katerih dejavnost dosega vsako leto svoj vrh v zimskem obdobju, da bi v poletnih mcsecih število bralcev bilo manjše, vendar ne zaskrbljujoče. Prav te dni obiskuje Matično knjižnico v Slov, Bistrici poprečno okoli 120 bralcev dnevno. Posamez- niki pa zamenjajo tudi po tri in več knjig. Med največkrat izposojenimi knjigami so leposlovne, mladinska literatura, strokovne pa tudi otroške knjige. Zimski meseci so obeleženi tudi z večjim obiskom kmečkega prebivalstva. Svojo aktivnost izpopolnjevanja knjižnih zbirk usmeijajo v Matični knjižnici v veliki meri po potrebah brdcev. Izposojajo knjige, razen v knjižnici, tudi y potujočih knjiž- nicah, ki so trenutno prisotne v treh krajih občine, V vseh večjih krajih ima tudi podružnice. Trenutno razpolaga Matična knji- žnica s skupno nad 15000 knjigami in ima več kot 6000 vpisanih članov. Tem pa se bo za nekaj dni pridružilo še večje število najml^ših bralcev, ko bodo v okviru Matične odprli še pionirsko knjižnico, VH središče ob dravi 200 letnica Modrinjakovega rojstva v ponedeljek, 23. decembra je minilo 200 let, odkar se je v Središču ob Dravi rodil eden prvih slovenskih pesnikov, Štefan Modri- njak. Njegovo delo ni doživelo knjižne izdaie, zato ga slovenska literatura odkriva šele sedaj. Knjigo o njem je izdal prof. Kotnik in se dobi v vseh knjigarnah. Slovenski narod je dolžen Štefanu Modrinjaku dati pravo mesto med slovenskimi pesniki in pisatelji. Središčani so kot njegovi rojaki že storili prvi korak in pripravili na obletnico njegovega rojstva svečano akademijo, kjer so recitatorji pred- stavili neznan, vendar izredno zanimiv opus Modrinjakovega us- tvarjanja. Prof.' Zinka Merkoci je slovesnost odlično pripravila in zrežirala. Sodelovala sta tudi sredi- ška godba in moški pevski zbor. Več o Modrinjaku bomo napisali pri- hodnjič. ' jr Prihodnje leto že 15. ptujski karneval ki je že tradicionalen in ena največjih tovrstnih turističnih pri- reditev pri nas. Le slab mesec in pol nas loči od karnevala, zato pripravljalni odbor že marljivo dela. Predsednik je Jože Štrafela Kar- neval bo 9, februarja in bo potekal po že ustaljenih navadah: dc^oldne bo folklorni del in popoldne karnevalski del. Ker je torej prihodnje leto že 15. karneval, odbor razmišlja o izdaji brošure ali prospekta. Vse pa je odvisno od razpoložljivih finančnih sredstev. K sodelovanju vabi vse, skupine in posameznike, iz bližnje in daljnje okolice. Prijavite se lahko Turistič- nemu društvu Ptuj, vendar pri prijavi morate navesti osnovno zasnovo skupine in število udele- žencev, GM PESNICA ANCKA ŠUMENJAK DANES 26, XII, 1974 V PTUJU Srečali io boste v prodajalni mladinske knjige, Titov trg, kjer bo od 15, ure dalje govorila o svojem delu ter odgovarjala na vprašaja obiskovalcev, Zaželjeno je, da se razgovora . udeležijo dijaki ptujskih srednjih in osnovnih šol, profesorji slavistike in vsi ljubitelji vezane besede. Pesnica je izdala v tem letu v samozaložbi zbirko pesmi z naslo- vom Zemlja in pesmi. Po njenih besedah je to nov šopek kmečkih, ljubezenskih ,in drugih pesmi. Tudi te pesmi pojo o veselju in žalosti kmečkega človeka, posebno še de- kleta, žene in matere. Pojo o delu in trpljenju, o neizpolnjenem hrepe- nenju, pač o naši vsakdanjosti. Pesmi je posvetila svoji materi, GM 16 stran tednik — ČETRTEK, 26. decembra 1974 Novoletne želje za točilno mizo Natakarski poklic je pravzaprav najbolj „ubogi" prav v času, ko se večina ljudi zabava v prazničnem razpoloženju - pa naj bo na LOJZKA NI- DORFER, na- takarica v bi- feju Zaijine sa- mopostrežbe Ormož: Naj- prej želim vsem gostom mnogo uspeha in zadovoljstva pri njihovem delu. bicer pa si želim uresni- čitev vseh svojih načrtov in načrtov, ki o njih slišimo v zvezi z razvojem naše občine - razna asfaltiranja cest, postavitev proizvodnih ob- jektov itd . Sama bi rada spremenila delovno mesto, predvsem zaradi zdravja. Iz sedanjega poklica bi šla v trgovino. Ob koncu še mislim, da bi se v novem letu morale nujno stabilizirati cenp dcer ho ioi JANKO NO- VAK, natakar v hotelu Or- mož: Kadar delam 14 ur skupaj, pre- hodim pri- bližno 80 km. Naš prosti čas je zelo , nego- tov, saj nikoli ne veš, ali boš takrat, ko si katerikoli praznik. Novoletno pra- znovanje je pred nami, zato smo se oglasili pri dveh natakaricah in enem natakarju ter jih povprašali, kakšne so njihove novoletne želje. „na vrsti" res prost. Večje število gostov pa še kakšna bolniška, pa že zmanjka časa za osebne stvari. Delamo tudi ponoči in to delo bi na vsak način moralo biti bolje plačano. Od tod izvirajo tudi moje želje za novo - 1975, leto. To pa seveda ni vse. Mlad človek si želi marsikaj. Povem naj samo še, da se odpravljam k voj^om, kako bo potem pa bomo še videli, JASNA PAV- LOVI C, nata- karica v hotelu Ormož: Glede pogojev dela se v celoti pri- družujem mo- jemu »sotr- pinu" Janku, Mogoče bi si k že pove- danemu želela več gostov med tednom, na splošno pa bi gostje morali biti bolj solidni, kot so. Moja ,,širša" želja bi še bila, da bi pri ormoškem kopališču zgradili še en bazen ter poskrbeli za razvedrilo mladini. In če zaključim, najlepše bi se mi zdelo, če bi gostje vsaj, ne bom rekla eno, ampak vsaj četrt silvestrske noči stregli nam - natakarjem! jr Foto: J. Rakuša f. b. VOJNA IN ZLOČINI (Odlomki iz spominov Ptiijčana) Povelje *stoj nas je zaustavilo na tistem mestu zemeljskega podstenja, kjer je bilo najbolj široko. „Na tem mestu morate izkopati globoko jamo, ki bo primerna za skupinski grob, ali pa za veliko latrino, ki bo tako prostorna, da bo zadostovala za 350 ljudi za tri mesece. Vi ste baje bil neke vrste mestni fizik. Torej morate poznati higienske predpise in ostale potankosti, ki jih je treba- upoštevati pri taJci gradnji. Zberite si izmed 64 zapornikov potrebne pomočnike-delavce in seveda primernega namestnika, ki bo po potrebi mesto vas nadaljeval z delom. Jutri zjutraj začnete. Končano mora biti v petih dneh!" Sledil je kratek premor, nato je vprašal: ,JMo, ali vam je vse jasno?". . , Pa sem odgovoril: „Ne, gospod, ni. Povedali niste, kaj bo določenih 350 ljudi uživalo in koliko obrokov na dan!" Ošvrknil me je s srepim vodenim po^edom pruskih oči in zaključil: „Seveda enako, kot vi". Zopet majhen presledek. Videl sem, da se mu hoče norčkanja z menoj. Bil je zelenec svetlih polizanih las ih modrih oči, tipičnega prusovskega obraza, navidezno znatno mlajši od mene, pa sem dejal: „Ck)spod, vse je jasno, tudi vzporeditev skupinskega groba z latrino". Vrnili smo se k pristavi. Ostalo je še nekaj dela v jarku na pobočju dovozne ceste in predpoldan se je zopet končal s krompiijevko. Vedno sem bil med tistimi, ki so raje jedli, kot pa pedali dobro hrano na mizi. Ta pesem je sedaj bila končna. Edina obleka je postala ohlapna, kot da bi jo kupil v starinarnici. Od nikoder ni bilo nobenega priboljška, V dolini na polju, nedaleč od graščine je na vasi živel paznik mojega lovskep kluba. Bila sva dobra lovska tovariša, in v njegovi bolehnosti sem mu večkrat pomagal. Poslal sem mu po težaku prikrito pismo, da bi mi poslal malo kmečkega kruha. Zaman sem čakal, ni bilo ne pisma, ne kruha. Pozneje sem zvedel, da se je vdinjal gestapovcem .,.,, Po študentovskih letih sem prvič zopet vedel, kaj pomeni zategniti pas. Tokrat na zadnjo luknjo. Taka stradarija mlademu doraščajočemu človeku škoduje, odraslemu pa precej celo koristi. Po popoldanskem odmoru sem malo premislil in že kmalu zbral sedem mož za neobičajno delo. Izbira ni bila težavna, saj so bili že itak sami izbranci, Gestapovci so mi naročili, da si moram poiskati tudi namestnika. Da bi bilo bliže smotru naročenega dela, sem se zmenil z mladim prijateljem, ki je tedaj bil še študent tehnične fakultete in je sedaj na uglednem delovnem mestu. Bil je vedre narave in ni kazal nobenih znakov, da bi mu dogodki nagnali kaj preveč strahu v kosti. Ko smo svojo vrsto postrojili, sem v šaljivi resnobnosti stopil pred zbrane: „Wenn mir was zustoesst, dann ist mein naechster Nachfolger Cienosse V." .,, Tako se točno glasi citat iz znanep Hitlerjevega prepatetičnega govora. DimnUcar ni stal daleč proč na straži in se je namrdnil. Tisti iz naše vrste, ki so zadevo razumeli, so prikrivali rahel nasmešek. Človek pač ne more iz lastne kože .,.,. Rad sem koga včasih oplazil. Obrazložil sem izbrancem nalogo, ki nas čaka. Zmenili smo se, da bomo sprva pohiteli, da nam ne bi bilo potrebno delati preveč po eventualnem de^u. Rok je bil razmeroma kratek, vreme pa še vedno aprilsko; sicer z lepo osnovo, a venar tudi z naglimi spremembami. Dalje prihodnjič t: dnik — Četrtek, 26. decembra 1974 stran 17 IZŠLA JE PIKAPOLONICA Pred kratkim je izšla tretja in letos zadnja številka Pikapolonice, dasila učencev Posebne osnovne fole v Slov. Bistrici. Glasilo, ki izhaja na 30 straneh, je 'rezultat velikih jrizadevanj učencev te šole na iterarnem in likovnem področju ob sodelovanju mentorja in likovnega učitelja. Ureja ga posebni uredniški odbor, ki ga sestavljajo učenci. V njem opisujejo in shkajo na zanimiv in predvsem svoj stven način tre- nutke iz svojega življenja, njihove •intei^ese, preživljanje prostega časa in tudi druga doživetja. Zadnja letošnja številka Pikapo- lonice je izšla v 100 primerkih in letos slavi že šesto leto izhajanja. Posvečena je bila imenovanju pio- nirskega odreda POŠ Slov. Bistrica po najmlajši borki Pohorskega odreda Sonji Namestnik-Minki. VH Dr. Fran Brumen NASVETI ZA DIABETIKE 4. nadaljevanje PO POSEBNEM ZDRAV- NIKOVEM DOVOUEN.TU pa še odmerjene količine konjaka, žganih vin in drugih pijač v obliki žganja, zrela, dobro prevreta in prekva- šena bela in barvasta vina, nesladki sadjevci. PREPOVEDANA SO SLEDECA HRANIVA: Sladkor in vse slaščice, n. pr. bonboni, čokolada, pralini, sladkani kolači, torte, drobno pecivo, keksi, med, želeji, marmelade. Prepovedana so še tale hraniva: različne druge sladkarije, sirupi, sadni sokovi, mošt, sladki žvečilniki, sladoledi, vsa slajena ostala jedila, stepena smetana, maslena krema, majoneze (z dodatki maščob in moke). Nadalje vsi likerji, sladka vina, kakor tudi vsa nedozorela še sladkor vsebujoča bela in barvasta vina, slajene limonade, pivo, sekti, cola in podobno pripravljene pijače; slajeno kondenzno mleko, pečeno sadje, osušeni južni sadeži (rozine, korinti, fige, dateljni ipd.), ftepove- dana so brez vračunavanja celo nekatera v večji meri sladkor vsebujoča zdravila (npr. različni sirupi, ki navadno vsebujejo velike količine sladkorja). Posebno važno poglavje je ZELE- NJAVA. Zelenjave uporabljamo v diabetski dieti redno in mnogo - vendar pa ne čezmerno. Naj bo na mizi za obed pa tudi za večerjo. En del zelenjave pripravljamo v presnem stanju, oziroma v solatah. Mnoge vrste zelenjave vsebujejo tako malo ogljikovih vodikov, da jih diabetik lahko použije v poljubnih količinah. PRI NEKATERIH DRUGIH VRSTAH ZELENJAVE PA JE mogoCe opustiti VRACUNA- VANJE LE POD POGOJEM DOLOČENIH OMEJITEV. SEZNAMI MOŽNIH MEDSEBOJ- NIH ZAMENJAV RAZLIČNIH HRANIV. Tabela A) - ZAMENJAVE KRUHA. Da bi olajšaU preračunavanje kaloričnih vrednosti posameznih hraniv, je usvojen POJEM KRUŠNE - JEDILNE ENOTE, ki vsebuje 12 gr. ogljikovih vodikov (+1,5 gr. beljakovin), kar ustreza 55 kalori- jam. Vrednost ene enote imajo: RAZLIČNI KRUHI. Rženi kruh ca. 25 g, graham-kruh za diabetike (pšenični otrobi) ca.' 25 g, enotni kruh ca. 25 g, kmečki ali domači črni kruh ca. 25 g, čisti rženi kruh ca. 24 g, kruh za sladkornike iz rženih otrobov ca. 26 g, kruh - hrustavec ca. 16 g, pšenični kruh ca. 20 g, žemljica, v inozemstvu ponekod ,kruhek' ca. 21 g, ožgani - toast - kruh ca. 21 g, prepečenec - neslajen ca. 17 g, cornflakes - kosmiči ca. 14 g. krompirji: Krompir olupljen, aU pa v oblicah kuhan ca. 60 g. . ... Sledi 5. nadaljevanje 18 stran TEDNIK — ČETRTEK, 26. decembra 1974 22. DECEMBER - ROJSTNI DAN JLA 22. december praznujemo kot dan JLA. To je spomin, ki sega v najbolj krvavo zgodovino naših narodov - v drugo svetovno vojno. Na ta dan je bila pred triin- tridesetimi leti ustanovljena I. prole- tarska brigada v majhnem bosan- skem mestecu Rudo. Vanjo je bilo vključenih 1200 borcev iz Srbije in Črne gore. Prvi komandant te brigade je bil Koča Popovič. Ko je okupator zasedel našo domovino, stare jugoslovanske voj- ske ni bilo več. Toda ljudstvo ni klonilo, ni dopustilo, da bi v naši domovini znova zagospodovali tujci. Dvi^ilo se je, ko ga je tujec vrgel ob tla in ga hotel pomendrati, uničiti. Uprlo se je z vso silo, hotelo je pokazati, da živi, da hoče živeti. Z golimi rokami je pričelo pogumen boj, ki v človeški zgodovini nikoli ne bo pozabljen. Napadali so dobro oboroženega sovražnika in mu odvzemali oroge. Nastajale so skupine prvih parti- zanov širom po Jugoslaviji, ki so se vedno bolj širile in množile. V partizanske vrste je vstopalo vedno več novih članov. V tem boju so sodelovale tudi žene, starci in otroci - prav vsi, ki so čutili veliko ljubezen do rodne zemlje. Borili so se, čeprav ne z orožjem v rokah. Za borce so zbirali hrano, obleko in zdravila, otroci so bili kurirji. Pomagali so vsak po svojih močeh, da bi dosegli boljše in lepše čase. Vendar pa so bili med njimi tudi taki, ki so zatajili svojo domovino, svoje ljudstvo in s tem samega sebe. To so bili hlapci fašizma in nacizma, ki so povzročali strašno gorje svojemu ljudstvu. Fašisti so se strahotno maščevali. Kakor podivjana drhal so privreli v vasi in jih požigali. Neusmiljeno so streljali talce, ubijali so nedolžne ljudi, celo starce, žene in otroke, ki so komaj spoznali to strašno življe- nje. Izseljevali so zavedne ljudi, tisoče jih je umiralo v koncentracij^ih taboriščih, kjer so jih nečloveško mučili. Žive mrliče so zapirali v plinske celice, kjer jih je čakala strahotna smrt ali pa so storili kako drugo zverinsko dejanje. Na bojiščih pa so padli zavedni možje in fantje, padali so v prerane grobove in niso dočakali svooode, niso uživali sadov teh krvavih bojev. Toda ljudstvo je še bolj uporno dvigalo glave, še bolj se je borilo in si med seboj pomagalo. Prvi proletarski brigadi so sledile druge in so postale glavnina jugoslo- vanske armade. Ta bi ob more- bitnem napadu prva prijela za orožje in se potem skupno z ljudstvom borila za našo domovino, naš mir in neodvisnost. MARIJA MILOŠIČ, 8. b razred, OŠ „MAKSA BRAČIČA" CIRKULANE OB DNEVU JLA Bilo je pred nekaj leti^ ko sem še dneve preživljala v otroškem vrtcu. Tovarisice so nam pripovedovale o tovarišu Titu, slišala sem že takrat mnoge zgodbe o naših pogumnih partizanih - vojakih, ki so pregnali fašiste. Tako lahko sedaj lepo živimo in si kadarkoli zapojemo tisto našo pesem: Lepo je v naši domovini biti mlad ... In nekega hladnega decembrskega dne je v vrtec po mene prišla mamica. Držala me je za roko, ko sva šli domov. Stopali sva po ulici. Naenkrat začudnega obstanem. Zagledam se v mladega fant,a, ki s puško na rami z resnim obrazom stoji za žično ograjo. Ob tisti ograji je bil še eden, podoben prvemu. ,,Kdo so to?" vprašujem mamico. Moji, takrat še majhni glavici, se niti sanja ne^^ da so to pogumni fantje^^ ki čuvajo domovino pred sovražnikom, da so to možje, ki pomagajo ljudem v nesrečah. Včasih si poiskušam zamišljati, kako je biti vojak. Je lepo? Tedaj si zaželim, da bi oblekla uniformo. Dobila bi puško in titovko na glavo. Pridružila bi se vsem tem ponosnim fantom, vojakom jugoslovanske armade. Z njimi bi prisegla, da ne smemo dovoliti, da bi se ponovilo to, kar se je zgodilo pred 30. leti, ko so mnogi otroci ostali brez mater in očetov, ko so partizani izgubljali svoja mlada življenja. Vendar so šli v boj s pesmijo, ki opogumi prestrašeno srce. Zmagali so, ker so hoteli živeti v svobodni domovini. Dragi tovariši, pripadniki naše ljudske armade! Srečni smo, da se vam danes ni treba boriti z orožjem v rokah! Vemo pa, da noči in dneve čuvate naše meje, vemo, da ste vedno pripravljeni spopasti se z napadalci in braniti naso svobodo in nase pridobitve. Pa ne samo to. Z radostjo prisluhnemo vaši pesmi, ko hitite na ceste, ki jih gradite, na mostove, na železnice, v popolav- Ijene vasi in polja. Srečamo vas povsod, kjer je potrebno pomagati in biti nadvse požrtvovalen. Verjamemo in zaupamo vam, da nas ne boste pustili umreti, če bo prišel nad nas sovražnik. Takrat se bomo borili tudi mi, to obljubljamo vam, tovariši vojaki, to obljubljamo tovarišu Titu in vsej naši lepi in ponosni domovini! Tanja Osterman, 5. b., OŠ „F. Osojnik" Ptuj 22. DECEMBER- ROJSTNI DAN JLA Danes ni države na svetu, ki ne bi imela lastne vojaške sile. V današnjem svetu sppoznamo dva vojaška bloka in sicer NATO in Varšavski pakt. Jugoslavija sicer ni članica nobenega pakta, vendar ima lastno vojaško silo, ki jo potrebuje za obrambo domovine in svoje neodvisnosti. Stara jugoslovanska kraljeva voj- ska je bila slabo pripravljena in se sovražniku ni dovolj upirala, zato je brez velikikih težav prodiral in okupiral naše ozemlje. Toda napred- ne sile Jugoslavije s KP in tovarišem Titom na čelu, so začele biti boj s svoražnikom, ki je bil do takrat nepremagljiv. Začele so ustanavljati prve partizanske enote za boj proti okupatoiju, ki je hotel potujčiti slovenski narod, V začetku so male enote preraščale v večje in še večje vojaške enote. Tako je bila ustanovljena v majhnem bosanskem mestecu Rudu, 22, , decembra 1941, prva proletarska brigada. Ta je bila znana že po tem, ker so jo v večini sestavljali delovni ljudje—pro- letarci. Naša vojaška moč se je iz dneva v dan večala. Nastajale so nove brigade, divizije, korpusi in armade. Sovražnika so napadali nepričakovano in vse pogosteje so zmagovale naše vojaške enote. Sovražnika smo začeli z lastnimi silami in s pomočjo tu|ih vojaških enot stiskati v obroč. Ni mu preostalo drugega, kot da se je umikal in se končno predal. Tako so naši ljudje dočakali konec vojne in z njo težko pričakovano svobodo. V štirih letih boja si je mlada jugoslovanska vojska nabrala mnogo vojaškega znanja, saj se je v začetku skoraj goloroka spopadla z mnogo močnejšim in tehnično bolje opremljenim sovražnikom in izboje- vala zmago v.svojo korist. Ker je imela prva proletarska brigada tako velik pomen, si je jugoslovanska vojska izbrala 22, december za svoj praznik. Od takrat naprej jjraznujemo tega dne rojstni dan nase armade. Evgen Vedlin, 8.c OŠ Majšperk PRIPOVEDOVALI SO MI . . . Nekega dne rni je mamica pripovedovala o žalostnih dogod- kih, ki so se zgodili med NOB na Sagadinovi domačiji v Srečah pri Makolah. Med vojno je bila na Sagadinovi domačiji partizanska postojanka. V njej so se zadrževali ranjeni partizani. Tik pred koncem vojne je partizane izdal izdajalec, V poznih večernih urah so Nemci obkolili domačijo, V hiši so bili takrat gospodar Ludvik Sagadin, zdravnica Roza Sagadin, Jože Sagadin in njegova sinova Zvonko in Miran ter Mile Savicki. V kletnih prostorih hiše so imeli zgrajen bunker, ki pa še ni imel izhoda. Nemci so zbudili domačine. V sobi za mizo so zasliševali Zvonka Sagadina. Med zasliševanjem je Zvonko potešil iz predala pištolo, udaril po luci in ustrelil nemškega oficirja. Nato je pobegnil iz obkoljene hiše. Nemci so streljali za njim in bil je ranjen v nogo. Ko so ostali slišali strel^ so pobei^ili v bunker. Tri domače so Nemci prijeli in jih odpeljali na zasliševanje v Makole. Naslednje jutro so jim sodili. Žive so privezali na vratne podboje, jih polili z bencinom in sežgali. Pri tem se je vnela tudi hiša. Dim je začel uhajati v bunker. Domači, ki so bili v bimkerju, so si sami^ vzeli življenja. Tako se je končala žalostna zgodba o ljudeh, ki so svoja življenja žrtvovali za zlato svobodo. Želim, da se kaj takega ne ponovi nikoli več. ANDREJKA CEP, 5. b., OŠ Majšperk POČASTILI SMO SPOMIN NA PADLE KURIRJE Bilo je leta 1944, ko so markovški kurirji hiteli po grdi poljski poti, da bi predali partizansko pošto. Vendar jih nekdo izdal. Vsi štirje so junaško padli. Že vec let pionirji naše šole 6, decembra odidemo k spomeniku v Spuhlji, Tudi letos smo se zbrali na šolskem dvorišču in odšli proti spomeniku. Da bi se še bolj spomnili njihove težke poti, smo odšli v kolonah po raznih poteh do spomenika. Učenci od 1, - 5. razreda so odšli skozi Zabovce, nastopajoči in pevski zbor po glavni cesti, oba 6. razreda za hišami ob glavni cesti v Spuhlji, 7. razredi pa po poti ob Dravi, Na kraj svečanosti so prišli z iste strani kot nekoč kurirji. Nekdanja partizanka nam je povedala nekaj misli o tem dogodku iz vojnih dni. Učenci 7, in 8, razredov naše šole so izvedli tudi nekaj recitacij. Šolski pevski zbor je zapel nekaj pesmi. Na koncu so otroci prižgali sveče. Na tej proslavi se je zbralo tudi precej sorodnikov in znancev padlih, saj je bila letos 30, letnica odkar so padli. Višji razredi naše šoje, ki se imenuje po dveh bratih Štrafela — oba sta junaško padla, eden tudi tukaj — smo zbrali denar in kupili 30 nageljev. Po proslavi smo se v gručah vračali vsi z isto mislijo, da se kaj takega ne bi več zgodilo. Slavica Pičerko, 6. b OŠ „Bratov Štrafela" Markovci NAŠ PES Pri nas imamo zelo hudega psa. Ime mu Bočko. Dobili smo še čisto majhnega. Prinesla ga je moja sestra Marica iz Italije. Bil je kot črna kepica. Sedaj pa je velik. Posebno rad laja na pismonoša. Midva sva velika prijatelja. Ko pridem iz šole, je zelo vesel. Včasih ga pustimo z verige, takrat pride tudi v kuhinjo. Preganja mačke po dvorišču. Tudi na plice laja. Imam ga zelo rada in mi bo hudo , ko ga več ne bo. Boža Mikša, 6. a,, OŠ „Bratov Štrafela" Markovci UUDSTVO - ARMADA, BRANILEC MIRU IN NEODVISNOSTI Ljudstvo in njegova obcM-ožena sila sta neločljiva branilca miru in neodvisnosti naše socialistične skup- nosti. Naša vojska je nastala že med vojno, po osvoboditvi pa se še naprej razvija in krepi. Opremljena je z najsodobnejšim orogem, njeni pripadniki pa so vešči opravljati z njim. Naši oboroženi sili je v veliko podporo ljudstvo. Ta pomoč je prišla do polnega izraza že med NOB, nenadomestljiva pa bi bila v morebitni novi vojni, saj je mir v svetu še vedno negotov. Zato mora biti ljudstvo vedno pripravljeno braniti našo socialistično samo- upravno družbo. Da bi to nalogo lahko zadovoljivo opravili, se moramo nanjo nenehno pripravljati. Vsak izmed nas mora postati član te velike armade borcev za mir, svobodo in neodvisnost. Združiti se moramo v splošni ljudski odpor, v katerem se izraža solidarnst, med- sebojna pomoč in zaupanje. To predstavlja nepremagljiv obrambni zid proti kateremukoli sovražniku. Združevanje v splošni ljudski odpor in usposabljanje za te pomembne naloge mora biti in ostati naša trajna naloga. Pri tem nas morajo voditi besede tov. Tita: „Delamo, kot da bo sto let nur, pripravljajmo pa se, kot da bo jutri vojna." ZDENKA GAJSEK, 8. a. OŠ Majšperk KAZEN JE SLEDILA Pri nas doma je pet otrok. Trije hodimo v šolo, dve deklici sta pa se manjši. Ko mama in ata odideta od doma, smo mi večji odgovorni za sestrici. Nekoč sta bili oba z doma. Mi smo si poiskali vaško družbo in pozabili na sestrici. Mali dve sta doma razbili lep krožnik in steklenico. Vse smo pospravili in skrili črepinje. Toda, ko se je mama vrnila, je takoj opazila da z nami ni vse v redu. Hitro je uganila, kaj je. Mi trije smo jih dobili na zadnjo plat. Takrat sem si najbolj zapomnila, da kdor ne uboga, ga tepe nadloga. Olga Vršič, 6. b OŠ „Bratov Štrafela," Markovci NAŠA MUCA Muca ima glavo. Na glavi ima dve ušesi, oči, smrček, usta in brke. Naša muca je progasta. Ima štiri tačke. Na vsaki tački ima blazinico in kremplje. Hodim vsak dan po mleko, da dam muci jesti. Naša muca je in^la tri mlade mucke. Brigita Korošec, 1. b. OŠ Majšperk NAŠ PRAZNIK Naša domovina je praznovala rojstni dan. Takrat smo postali pioniiji. Dobili smo modre kapice z rdečo zvezdo in rdečo ruto. Vsak je dobil tudi pionirsko izkaznico. Pred pionirsko zastavo smo obljubili, da se bomo pridno učili in ljubili domovino in tovariša Tita, Za nas otroke je bil velik praznik. Da je bil praznik še lepši, so nas obiskale prve snežinke. R«nata K^ič, 1. b., OŠ Majšperk MOJ DOM Moj dom leži ob reki Dravinji. Kadar reka poplavlja, je okrog mojega doma polno vode, da še v šolo ne morem. Imamo mlin in žago, ki ju poganja voda. V mlinu dela ata, včasih mu moram tudi jaz pomagati.-Imamo tudi svinje, krave, konja, kokoši in iajce. S tem je mnogo dela. A kljub temu je zame moj dom najlepši. Mojca Sajko, 3. a., OŠ Ptujska gora t: dnik — Četrtek, 26. decembra 1974 stran 19 Tri stare milijarde za sodobno strojno opremo TOVARNA VOLNENIH IZDELKOV MAJŠPERK Dobrih 37 let je minilo, odkar je sredi haloških gričev zrasla tovarna za izdelovanje modnih tkanin in mikane preje z imenom »Vunateks". Zgradil jo je takratni lastnik tovarne strojil za usnjarsko industrijo. Skupaj s stroji, ki so bih že izločeni iz proizvodnje je pripeljal' iz Zemuna tudi 17 delavcev, ki so bili inštruktorji takratni generaciji haloških tekstil- cev. Tik pred drugo svetovno vojno je tovarna doživela prvo večjo modernizacijo in obnovo. Po osvob- oditvi je tovarna, ki je tedaj zaposlovala 70 delavcev, prešla v družbeno last in počasi prerasla v dokaj moderno tekstilno tovarno z nad 400 zaposlenimi. „Majšperški kamgam" je kmalu osvojil domače tržišče, še več, prodrl je tudi na svetovno. V KORAK Z MODO! Kakor se iz dneva v dan spreminja moda oblačenja, tako se spreminjajo tudi vzorci blaga. Treba je stopiti v korak z modo. Tudi tekstilska tehnika napreduje. In ker so imeli v tovarni volnenih izdelkov Majšperk že precej zastarel strojni park, se je kolektiv odločil za večjo investicijo. Tako so za sodobno strojno opremo namenili kar 3 stare milijarde dinarjev, od te^ samo v letošnjem letu dve tretini. Novi stroji v predilnici, v predpripravi za prede- nje, novi predilni stroji, moderni stroji v pripravljalnici in najmoder- nejša Sulzer statev; vse to je doprineslo kolektivu večjo trdnost ter še večjo možnost slediti hitrim skokom mode. To pa ni vse. KOlektiv je z lastnimi sredstvi zgradil še nujno potrebno priročno skladišče. Izde- lan pa je tudi kratkoročni in srednjeročni plan, ki bo prav tako veliko pripomogel, da se bo to podjetje hitreje razvijalo. ZAVEST, DELOVNA VNEMA IN ENOTNOST KOLEKTIVA Zavedajoč se težav, ki bi lahko nastopile v zvezi z rekonstrukcijo in modernizacijo, je kolektiv že v januagu letos z referendumom odločil, da bo vsak zaposlen prispeval po 80 delovnih ur za stabiUzacijo v tem letu. Tako so tudi !>toriU: eno soboto v mesecu za tovarno. S tako vnemo pa bodo nadaljevali tudi prihodnje leto. Vsak zaposlen bo v letu 1975 opravil prostovoljno v skupno korist po 120 delovnih ur. Kljub temu, da je kolektiv v investicijo vložil velik delež lastnih sredstev in kljub finančnim težavam pa ne moremo mimo osebnih dohodkov zaposlenih.' V lanskem letu so morali zadržati OD na nizki ravni in so tako dokaj zaostali za republiškim poprečjem v panogi. V letošnjem letu je OD zaposlenih postopoma rastel, tako da so se delno uspeli približati republiškemu poprečju v tej panogi. Glede na to, da je leta 1973 znašalo poprečje osebnih dohodkov v TVI 1581 din in da je v letu 1974 poraslo že na 2.130 din ter kljub veliki investiciji in finančnim težavam, lahko zlahka zapišemo da tudi na delavca niso pozab ih. Poseben delež in svojstven vtis pa je dala mladina, ki je ob prostih sobotah pomagala preseljevati skla- dišča in urejevati okolico, skratka, pokazala je, da ima veliko volje in razumevanja. USPEHI,TEŽAVE ... Prav je, da se ob vseh uspehih, ki smo jih naštevali do sedaj, ustavimo tudi ob težavah, ki jih nikjer ne manjka. Tudi v tovarni volnenih izdelkov v Majšperku ne. Začnimo: Letošnji uspehi niso najboljši in so v glavnem odraz trenutnega položaja v tekstibi industriji, ki se bori z mnogimi težavami. Močno . se je povečal uvoz artiklov, ki jih proizvajamo doma. Nenormalno so se povečale zaloge končnih izdelkov v konfekciji, ki je največji kupec te tovarne. Največ težav so imeli v obratu „Volnica" za ročno pletenje, predvsem zaradi zastojev pri nabavi reprodukcijskega materiala. K temu je največ prispevala svetovna ener- getska kriza. Izpada proizvodnje kljub izboljšani situaciji v preskrbi z repromaterialom do konca leta ne bodo mogli nadoknaditi. Na splošno pa jc na poslovanje vplivala tudi reonstrukcija in moder- nizacija podjetja. STANOVANJA? Razvoj stanovanjske gradnje, zdravstva, družbene prehrane, šol- stva in otroškega varstva, trgovskega omrega in zvez ter drugih družbe- nopolitičnih, kulturnih ter športnih dejavnosti je v res veliki meri povezan z razvojem tovarne, ki je dokazala, da se svojega poslanstva tudi dobro zaveda. Z dograditvijo novega bloka (po pogodbi bi moral biti končan septembra 1975) bo rešena stanovanjska problematika 20 nujnim primerom. Ce pa bi dovoljevala sredstva, so v TVI pripravljeni v sklopu vseh ostalih interesentov od Milice, do šole, ZCTaditi še en podoben ali celo večji blok. Kaj pomeni Majšperčanom in širši okolici tovarna volnenih izdelkov ni treba posebej poudarjati. Ne samo, da je dala možnost izobraževanja številnim štipendistom iz poprečno nerazvitega področja, ampak jc v največji meri pomagala tudi krajev- nim in okoliškim družbenim, kul- turnim in prosvetnim organizacijam, da lahko nemoteno opravljajo svojo dejavnost. Na koncu lahko zapišemo, da si podjetje prizadeva in pospešuje inte^acijske proccse v svoji branži in izven nje, sodeluje z vsemi podjetji v Sloveniji in Jugoslaviji, prisotno jc na cclotnem jugoslo- vanskem tržišču. Predvsem v zad- njem času pa si zelo močno prizadeva za prodajo na tujem tržišču, saj že sedaj konkurirajo na petih važnih območjih v Evropi. In sedaj, ko si ob koncu leta ljudje segajo v roke, podarjajo različna darila, različne želje, mislimo, da ni večjc^ in lepšega darila, kot so ga dobili ob novem letu majšperški volnarji: novo, sodobno strojno opremo, novo priročno skla- dišče . . . Vse to bo o^omno pripomoglo k boljši organiziranosti dela in s tem k še vigi produk- tivnosti. Čestitamo! Le tako naprej! Analizo volitev je podal na 34. seji Izvršnega odbora Občinske konfetence SZDL, njen predsednik Stanko Lepej in ugotovil, da so volitve kljub nekaterim pomanjkljivostim dokaj dobro uspele. lO-itika velja in- fromrativnim sredstvom, ki so to pot zatajila. 6. decembra, ko smo volili v delovnih organizacijah, je volilo 89,11 vseh volilnih upravičencev. Nekateri svoje dolžnosti niso opravili zadovoljivo. Na primer v TAP Ptuj iz neznanega vzroka ni volilo 126 zaposlenih ali 1/5, čeprav so bili na delovnih mestih. 8. decembra smo volili v KS, kjer je bil odsottek volilne udeležbe nekoliko višji: 93,17 %. Volitve so pokazale, da je bil odstotek volilne udeležbe v KS, ki jih ne pestijo huddi problemi in težave, višji. V prihodnjih dneh bo izdelana tudi politična ocena volitev v SIS. Delo na novih strojih v predpirpravi za predenje je sedaj veliko lažje in enostavnejše Velik ponos je delati ob najmodernejši SULZER statvi. Pa še lepo je. Metri in metri msgšperskega kamgarna, znanega sirom po svetu nastajajo na teh statvah. 20 stran TEDNIK — ČETRTEK, 26. decembra 1974 Dr. Mirko Venguš Značilnosti v prehrani starostnika Količino hrane v starosti moramo prilagoditi manjši energetski potroš- nji, kalorično naj bo boli skromna, mora pa biti bogata na beljakovinah, kalciju in vitaminih. Hrana naj bo okusna in ne preveč voluminozna. Mnogi stari jedo večkrat in manj, V utrujenosti naj ne jedo in naj počivajo. Ostareli organizem potre- buje vitamine, sicer bi se pojavila znamenja otopelosti, zmanjšane^ apetita, zmanjšane storilnosti in sploh znamenja splošne utrujenosti. Pri vsem pa, kar smo doslej omenih o hranilih, ne smemo mimo niza drobnih okolnosti, ki so važne in vjriivajo na zdravo prehrano. Tu mishmo na nakupovanje hrane, na njeno pripravo, na navade pri jedi, ki so včasih dobre in pravilne, pogosteje slabe itd. Kuhanje je večinoma interesno področje žene in četudi vse žene ne kuhajo preveč rade, ima pridna žena vendar prijeten občutek, ko možu in sebi lahko ponudi recimo dobro pripravljeno in odlično kosilo, S: tem se krepi njena samozavest in raste zavest, da je svojim potrebna in da „so od nje odvisni". Pametni ljudje tako zavest v ženi krepijo, jo pohvalijo in niso „sitni", če je slučajno juha premalo slana. S tem se ustvarja ugodno vzdušje, ki vpliva na apetit, prebavo itd. Delo pri "šteditoiku opravlja žena stoje in čeprav imajo starejše žene često krčne žile, čire na kračah in gležnjih, kuija očesa itd. in zaradi tega s težavo delajo, vstrajajo vseeno ddie in z neko ljubeznijo v sebi vzdržijo pri kuhinjskih opravilih. Seveda velja to ne le za kuho samo, hiano je treba nabaviti in prinesti domov. In če je starejša žena močneje prizadeta, ji mora nekdo hrano preskrbeti. To navadno na- pravi mož, če je še pri močeh, ali pa kdo drugi iz soseske. Mnogi ostareli možje po nakupu svoji ženi doma pomagajo tudi pri kuhi, ali celo sami kuhajo. Zelo dobro je, če je mož samostojen in če se sam spozna na gospodinjska dela. Zgodi se, da tudi žena v letih današnji čas zapusti moža, ali mož ovdovi pa je v takem primeru zlata vredno, če si zna mož pripraviti tudi kaj sam. In da znajo biti prav možje odlični kuharji je znano, saj srečamo v restavracijah in hotelih doma in po svetu velike kuharje in šefe kuhinjske umetnosti. Kuhanje ni izključno domena žene in nekateri možje celo zelo radi kuhajo, se pri tem zabavajo in jim ob kuhanju mineva čas. So zaposleni! To je pa v starejšem obdobju Še kako potrebno. Starejši možje so potem zadovoljni, tudi njihova samozavest se krepi, s tem pa so tudi pred ženo „bolj ugledni" in lahko tudi „kakšno rečejo". Vse to so pa dejavniki, ki popestrijo dan življenja v starosti, vse je bolj zanimivo, polno in življenje oboga- teno. Ce je pa mož bil celo življenje nesamostojen, odvisen izključno od žene, se ob smrti žene znajde v težkem in nezavidljivem položaju, ker si sam ne zna nič in ne more čisto nič pomagati. Zato je dobro, da mož vsaj potem, ko se upokoji, bolj sodeluje v gospodinjstvu, to mu namreč utegne še kako kdaj koristiti. V nasprotnem primeru, se bo prisiljen hraniti po gostilnah, kjer bo mogoče imel priložnost spiti tudi kak kozarček več, kar je pa lahko ob neredni prehrani škodljivo za zdravje. Ne tako redko postanejo alkoholiki in se zgubijo. Včasih je pa hranjenje v sohdni restavraciji tudi koristno. Tu ima možnost kontaktiranja, tu lahko sklepa nova poznanstva itd. Ni namreč vseeno, ah ostareli sede sam k kosilu in ob „tuhtanju" požira posamezne griž- ljaje, je zagrenjen in podobno, ali pa sedi v prijetni družbi s starejšo ženo ali prijateljem, s katerim bo po kosilu malo posedel in pokramljal ter šel na sprehod. V družbi je človek z večjim apetitom in slastjo in hrana mu „izda". Ce je pa ostareli sam, nikamor ne gre, doma poje -le kako konzervo, spije skodelico kave, čaja, se bodo zaradi nezadostne in nepravilne prehrane pojavila znamenja določenih nega- tivnih stanj, o katerih smo že govorili. Bolj kot v kakem drugem obdobju življenja je ravno v starosti nujno potreben določen red in discipHna. Redno življenje - dolgo življenje! Ostareh naj ne je preveč, četudi ima odličen apetit, lahko je večkrat in manj, vendar v rednih časovnih, razmerjih. Zajtrk naj bo močan, večeija skromna! Bogata večerja ima lahko neprijetne posledice. Poln želodec ovira dobro pjrelcrvavitev srca in pljuč in je tako spanje otežkočeno ter nočni počitek v nevarnosti. Mnogi stari ljudje imajo defektno zobovje in je tako proces žvečenja otežkočen ah nezadosten. Hrana ni dovolj prežvečena. Za žvečenje si moramo vzeti dovolj časa. To je zelo važno. Hrana se že mora v ustni votUni dobro pomešati s sUno. Zato moramo jesti počasi, koncentrirano in z užitkom. Vsak obrok, ki ga užijemo, naj bo obred za sebe! Ce pa požiramo velike in neprežvečene kose hrane, dražimo s tem mehanično požiralnik in želodec, kar lahko podvojuje kronično vnetje želodčne sluznice. Lahko se pa tudi zgodi, da je mehanizem požiranja tudi okrnjen in se nam grižljaj zaleti, kar lahko povzroči tudi zadušitev. Zato, še enkrat, jejmo počasi! Na pravilno in redno prehrano morajo biti posebno pozorni predvsem osameh samci, ki kaj radi pozabijo na posamezne obroke, si ne vzamejo dovolj časa za pripravo posamezne jedi, se zapuščajo in se seveda slabo počutijo. Jezni so „na cel svet", duševno so napeti in nezadovoljni. Ce pa se redno in primerno hranijo, je njihovo srce veselo, na življenje gledajo optimi- stično in vedro, duševne napetosti popustijo. In lepo je, četudi se hranimo sami doma, da si lepo pogrnemo mizo, postavimo nanjo vazo z rožami in si kulturno postrežemo. Take malenkosti so izrednega pomena za zdrav način^ življenja in prehrane v starosti. Ce je zobovje slabo, bomo obiskali zobozdravnika in to uredili. Poseb- no skrb posvetimo higieni ustne votline. Hrano bomo kupovali v dobrih trgovinah, kjer so prodajalci prijazni, v take ^ovine gredo ostareh zelo radi, saj je kupovanje in pogovor s prodajalcem vedno zanimivo opravilo. Po vsem vidimo, da je veUko na videz nepomembnih stvari in malenkosti, ki vpUvajo na pravilen način prehrane, četudi je hrana kalorično primerno močna in vsebinsko pravilno sestavljena. Zato bomo razvad^e pri prehrani v starosti opustili, saj vidimo, da imajo vsestransko slabe posledice. V starosti smo ob marsikaj, kar daje mladost in bomo tudi zaradi tega posvečaU pravilnemu načinu prehra- ne več pozornosti. t: dnik — Četrtek, 26. decembra 1974 stran 21 OVEN (21. 3. - 20. 4.): Šele sedaj bo trud poplačan. Sprašujete se, zakaj se to ni zgodilo že prej, vendar vas potolažijo obresti. Nek- do, ki vas očitno ne more pozabiti, se znova pojavi. Zdravnik bo prišel. BIK (21. 4. - 20. 5.): Nekdo se vam smehlja. Zapomnite si enkrat za vse čase, da se izgubljeni ugled zlepa ne vrne. Glede dela ne bi več mogoče tako naprej. Večkratno odlašanje se zatakne, sodelavci pa povejo, kaj mislijo. DVOJČKA (21. 5. - 22. 6.): Kmalu boste spoznali in priznali, da je šla ljubezen mimo vaših vrat. Prav zato tistega miru, o katerem ste mislili, da ga ne more nihče zrahljati, ni več. Ravnotežje bo porušeno. RAK (23. 6. -- 22. 7.): Slab vtis, ki ste ga doslej nenehno imeli, popravi nekaj zaporednih priznanj. Ljudje okrog vas počasi začenjajo spoznavati, kdo pravzaprav ste. Utrujenost je samo zatige pred prazničnim viharjem. LEV (23. 7. - 22. 8.): Nego- tovosti v glavnem ne bo več. Cas je, da se vse začne znova Vse, tudi najbolj črne slutrrje se bodo raz- blinile v pripravah na veselo družbo. Nekdo pria^e in nekaj zanimivega pove. DEVICA (23. 8. - 22. 9.): Drvite iz trenutka v trenutek in veseljaško ne dovolite treznim mislim, da bi vas dohitele. Noči, ki se bodo vlekle v jutra, prinesejo mačkasto razpo- loženje s težko glavo. Nemir v ljubezni! TEHTNICA (23. 9. - 22. 10): Lepo besedo, ki ste jo že tolikokrat zastavili, boste morali spet upora- biti. Načrtom, ki se uresničujejo v vaši bližini, iskreno nasprotujete, vendar za sedaj še vpdivati ne morete. Po odhodu gostov bo zanimiv pogovor. ŠKORPIJON (23. 10. - 22. 11.): Zavihali ste rokave in začeli uresni- čevati vse tisto, čemur bi se lahko reklo zelo velika pozornost. Neko- liko^ nejevolje odpravite z več doslednosti. Žepi pokažejo, da glede daril pretiravati ne bo mogoče. STRELEC (23. 11. - 20. 12.): Vaših predlogov nihče ne jemlje resno. Nihče vas ne posluša in to bi vam moralo dati misliti, kaj i a smisel in kaj se splača. Dogovor pomaga iz zadrege in pripelje v dobro razpoloženje. KOZOROG (21. 12. - 20. 1.): Ni dobro biti živčen, saj lahko pride do delikatnih zapletov. Tudi drugi ne morejo vedeti, če bo šlo vse tako, kot ste si zamislili. Zbijanje šal ob žganjekuhi se sprevrže v nekaj več... VODNAR (21. 1. - 20. 2.): Jezik je že marsikoga pokopal, zato vaša klepetavost včasih le ni na pravem mestu. Težko se je premagati, vendar ko iz neba trešči srednje slaba novica o vas, utihnite in hočete miru. Zapustili vas bodo brez slovesa, RIBI (20. 2. - 20. 3.): Obeta se živahen teden brez veliko počitka. Pravzaprav ni lahko opravljati vsega, kar ste si naložili. Vaša izredna odločnost in smisel za organizacijo dela vam precej poma^. Pomagii vam bodo tudi vaši najbligi, pred- vsem s kazanjem dobre volje. TV AVSTRIJA 1 ČETRTEK, 26, dec.; 18,00 Ljubezenska pisma; 18,00 Smuča- nje; 19.30 Čas v slikah; 19,45 Šport; 20.15 Lepa Helena; 22,05 Čas v slikah; 22.10 Stari norec — kaj pa zdaj? ; PETEK, 27, dec,; 18,00 Arni; 18,25 Otroška oddaja; 18,30 Družina Feuerstein; 19,00 Slike iz Avstrije; 19,20 Program RTV A; 19.24 EP; 19.30 Čas v slikah; 20.00 EP; 20.06 Šport; 20,09 EP; 20.15 Komisar; 21,15 EP; 21,20 Letni pregled; 22,50 Čas v slikah; 23,00 Utopični film; SOBOTA, 28. dec.; 18.25 Otroška oddaja; 18.30 Kultura; 18.55 Heinz Conrads; 19,20 Pro- gram RTV A; 19.24 EP; 19.30 Čas v slikah; 20.00 EP; 20.06 Šport; 20.09 EP; 20.15 Zimzelen; 21.15 EP; 21.20 Šport; 21.50 Čas v slikah; 21.55 Gostilna ob Temzi; NEDELJA, 29. dec,; 18,00 Glasbeni klub; 18,30 Madžarski humor; 19.00 Biseri 7. kontinenta; 19.30 Čas v slikah; 19,45 Šport; 20.10 Beseda ob nedeljskem večeru; 20.15 Dve leti počitnic; 21,45 Čas v slikah; PONEDELJEK, 30, dec.; 18.00 Tri dekleta in trije fantje; 18.25 Otroška oddaja; 18.30 V kraljestvu divjih živaU; 18.55 EP; 19.00 Slike iz Avstrije; 19.20 Program RTV A; 19.24 EP; 19.30 Čas v slikah; 20.00 EP; 20.06 Šport; 20.09 EP; 20.15 Boney; 20,05 Risani film; 21,15 Nočni duh; 22.40 Č^as v slikah; TOREK, 31, dec.j 18.00 Tako mladi se ne bomo srečali več; 19.00 Karneval na Kubi; 19.30 Čas v slikah; 19.40 Silvestrski nagovor kardinala; 19.45 Karikatura; 20.15 Diplomatska prtljaga; 21.45 Pariški kasino; 22,45 Kabaret; 0,000 Ob novepi letu; 0.05 Trinajst stolov; SREDA, 1, jan, 1975; 18,00 Skrivnosti morja; 18,50 Raztegnite krila; 19.25 Novoletni nagovor zveznega predsednika; 19,30 Cas v slikah; 19.45 Šport; 20.10 Ob novem letu (evang. škof); 20.15 Filmska komedija; 22.15 Čas v slikah; ČETRTEK, 2. jan,; 18,00 Rožnordeči panter; 18,25 Otroška oddaja; 18,30 Šport; 19,55 EP; 19,00 Slike iz Avstrije; 19,20 Program RTV A; 19,24 EP; 19,30 Čas v slikah; 20.00 EP; 20,06 Šport; 20.09 EP; 20,15 Zadnji testament; 21,40 Čas v slikah; PETEK, 3. jan.; 18.25 Otroška oddaja; 18.30 Družina Feuerstein; 19,00 Slike iz Avstrije; 19,20 Program RTV A; 19,24 EP; 19,30 Čas v slikah; 20,00 EP; 20,06 Šport 20.15 Zgodba z dežele; 21.10 EP 21,15 Dogajanje ob Riu Maranou 2.1,50 Čas v slikah; 22,00 Princ Železnosrčni; SOBOTA, 4, jan,: 18,25 Otroška oddaja; 18,30 Kultura; 18,55 Heinz Conrads; 19,20 Pro- gram RTV A; 19,24 EP; 19.30 Čas v slikah; 20.00 EP; 20.06 Šport; 20.09 EP; 20,15 Kmečki diplomat; 20.50 EP; 21.55 Šport; 22,25 Čas v slikah; 22,30 Ceste v San Frančišku; NEDELJA, 5. jan,; 18,00 V nedeljo ob šestih; 18.30 Eskimsko poletje; 19.30 Čas v slikah; 19,45 Šport; 20.10 Kristjan in čas; 20.15 Ločena žena; 21.15 Čas v slikah; 21,45 Bob na safariju; hokej hdk ptuj: hk slovenske konjice 4:0(1:0 2:0 1:0) Hokejsko moštvo Ptuja je v tej sezoni prvič „stopilo na led" ter kljub prekratkemu pripravljalnem obdobju uspelo prikazati dobro igro. Ob dobri i^i pa seje posebno izkazal vratar Miran Zorcič, kije po lanskoletni poškodbi ponovno stopil med vratnice. Ker v Ptuju nimamo ledene ploskve in je ta odvisna od narave, ko se v ribniku na Rogoznici napravi led, so imeli igralci štiri- mesečne priprave „suhi trening", ki pa je nedvomno pripomogel k uspehu ekipe. Prvenstvo SRS, v kateri nastopa tudi ptujska ekipa, prične v januarju 1975, V tej tekmi so bili uspešni: Marko Potočnik, Simon Habjanič, Martin Potočnik in Jože Lacko, Ekipo, ki bo nastopala v tekmo- vanju in je na tej tekmi preizkušala svoje moči, sestavljajo naslednji igralci Miran Zorčič, Ignac Vrhov- šek, ing. Slavo Vamberger, Slavko Grm, Martin Potočnik, Jože Lacko, Rajko Kralj, Branko Šparl, Bojan Potočnik, Marko Potočnik, Simon Habjanič, Marjan Esih, Milan Bru- men, Stanko Rašl in Boris Potočnik, šah šk slovenj gradec: šk .jzbira" ptuj v IV. kolu slovenske šahovske lige so šahisti ptujske IZBIRE ponovno slavili pomembno zmago nad reno- mirano in borbeno ekipo Slovenj Gradca. Ptujski tekmovalci so s tem utrdili svoj položaj v skupno uvrstitvijo na III, mesto, kar bi jim ustrezalo glede na moči in kvaliteto. Doseženi so bili naslednji izidi: MauklertPodkrajšek 0:1, Šmon- Bohak 0:1,. Jakopič :Majcenovič 1:0, Mavrič:Šeruga remi, Stumber- ger;Škarja 0:1, Verovnik;Šegula 1:0, Plimon;Polajžar 0:1, Sumeč- nik:Dajnko remi, Bagari;Vaupotič remi, Zdovc:Kolarič 1:0. brzoturnir za podkrajška Pretekli teden je bil redni mesečni brzoturnir, na katerem je nastopilo 18 tekmovalcev-šahistov. Največ točk je zbral Podkrajšek 9.5; sledijo Kneževič-Habjanic 9; Šeruga-Polajžar-Pernat 8.5; Bohak 8; čič 7.5; Majcenovič 6; Sedlašek 5.5 točk itd. Ljubitelje šaha opozarjamo, da bo v soboto, 28. 12. s pričetkom ob 16, uri v hotelu Poetovio prven- stveno srečanje z ekipo ŠK Celje, ki je vodeča ekipa v tem prvenstvu. V nedeljo 29. 12. bo v Klubu mladih s pričetkom ob 9. uri ekipno brzopotezno prvenstvo vzhodnoslo- venskega območja. Nastopilo bo 10 ekip. Organizacija tekmovanja je^ bila dodeljena marljivim šahovskim: delavcem ŠK IZBIRA Ptuj. Ob novoletnih praznikih bodo" člani ŠK IZBIRA Ptuj pripravili svoj letošnji 15. brzopotezm turnir v prostorih Kluba mladih v Ptuju. Zupane namizni tenis ntk ptuj:ntk poučane 5:0 v predzadnjem kolu so bili mladi ptujski namiznoteniški igralci po- novno uspešni^ saj so ^ glaoko premagali v Poljčanah domačine. Ptujski i^ ralci so nastopili v postavi Slacek (2 zmagi), Cegnar (2 zmagi in Sklizovic (1 zmaro). Po V. kolu je vrstni recf naslednji: Steklar 10, Sobota II, Mariborski tisk in Maribor II jx) 7, Ingrad 4, Ptuj 2, Muta in Poljčane O točk. anc 22 stran TEDNIK — ČETRTEK, 26. decembra 1974 TELESNOKULTURNA SKUPNOST PTUJ KONSTITUIRANA Zadnji dnevi letošnjega leta so prinesli telesni vzgoji v občini Ptuj konstituiranje skupščinskega telesa Temeljne telesnokulturne skupnosti, ki so ga zbrani delegati izvolili. Zbralo se je 46 del^atov, ki so sprejeli poslovnik o delu skupščine, osnutek programa dela in financi- ranja za leto 1975. Poudarjeno je bilo, da je vključitev telesno kulturne skupno- sti v proces družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja izrednega pomena za razvoj te dejavnosti v občini. S tem bo omogočeno telesni kulturi predstaviti celotno de- javnost, smotre in naloge, dogovar- janje o programih in združevanju sredstev z delovnimi ljudmi in občani. Po enoletnem delu je uspelo prizadevnim športnim delavcem vključiti se v družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje. 10. decembra leta 1973 je bila ustanovljena TTKS-Ptuj, ki je imela začasno mandat in jo je sestavljalo 72 delegatov, od tega 26 iz temeljnih in drugih organizacij združenega dela, 10 iz področja krajevnih skupnosti in 36 iz osnovnih organizacij TK. Z izvoli- tvijo novih delegatov v skladu z ^ustavnimi spremembami v samo- upravne interesne skupnosti je te dni potekel enoletni mandat. s priznanjem je bilo ugotovljeno, da v tem enoletnem obdobju TTKS ni le opravičila svojega poslanstva, temveč je pomembno prispevala k programski politiki in razreševanju že pereče problematike telesno- kulturne dejavnosti v občini in ustvarila trdne temelje za njen nadaljnji razvoj. Poudariti je potreb- no samoupravni sporazum o združe- vanju sredstev za izvedbo progra- mov, ki je bil v tem času dosežen. O potrebi telesne vzgoje vsakega občana je bila prikazana širša anahza, ki je bila opravljena pri šolski mladini, nabornikih, in zaposlenih. Ker je telesna kultura kot družbena dejavnost tudi kulturna vrednota, ki izhaja iz športnih in drugih gibanj aktivnosti ter prispeva k oblikovanju človekove osebnosti in se odraža v večji delovni in obrambni sposobnosti, je osnovni cilj dejavnost razširiti med delovne ljudi in občane. Sedaj deluje na območju skupnosti 49 osnovnih telesno-kulturnih organizacij z več kot 6000 aktivnimi pripadniki, kar pa je le 9 % vsega prebivalstva v občini Ptuj. Žal še je vedno 7 krajevnih skupnosti, ki nimajo niti ene telesno-kulturne organizacije. V programu dela za leto 1975 je bil podčrtan razvoj množičnosti in rekreacije, ki se bo tudi v bodoče razvijala v športnih društvih, društvih TVD Partizan, kolektivih, TOZD in v krajevnih skupnosti; Nosilci te dejavnosti pa bodo TTKS skupno z organi v krajevnih skupnostih, komisija za šport in rekreacijo pri Občinskem sindikal- nem svetu ter druge množične organizacije kot taborniki, planinci in drugi. Razvoj kakovostnega športa - na področju tekmovalnega in vrhunskega športa, nudenje pomoči posameznim vrhunskim športnikom, skrb za izobraževanje strokovnega kadra. Vsa skrb bo posvečena vzdrževa- nju dosedanjih objektov in gradnjo novih. Pred pričetkom so dela za postavitev športne dvorane za „male" športe (košarka, odbojka, namizni tenis, tenis, badmiton, streljanje in drugo). Ta prepotreben objekt pa ne bo služil le športu, temveč tudi drugim prireditvam in nastopom, saj Ptuj takšnega objekta dosedaj ni imel. Prav tako pa bo dokončno zgrajena tudi TRIM steza, podpirala pa bo gradnjo drugih športnih objektov v občini. Za izvedbo postavljenega progra- ma za leto 1975 je potrebno združiti finančna sredstva za potrebe TTKS v skupnem znesku 3,500.000 dinarjev, kar je v skladu s predvideno rastjo družbenega proiz- voda in splošne porabe. Z združenimi sredstvi v okviru predloženega programa bo TTKS Ptuj prispevala svoj delež telesno- kulturni dejavnosti za zdravo rast in krepitev delovne ter obrambne sposobnosti delovnih ljudi in občanov. Novoizvoljeno vodstvo TTKS je naslednje: predsednik skupščine TTKS dipl. ing. Milan Kneževič, predsednik zbora uporabnikov Franc Kodrič, predsednik zbora izvajalcev Alek- sander Rajh, predsednik izvršnega odbora Jože Štrafela, člani izvršnega odbora: Jože Botohn, prof. Milan Cimerman, Marjan Junger, Edi Hojnik, Franc Kranjc, Jože Matjašič, Stane Peček, Jože Perko, Ignac Planjšek, Bogomir Vaupotič, Valter Pliberšek, Drago Žlender, sekretar TTKS Stanko Fabjan. Delegati so soglasno izvolili delegata za republiško telesno kulturno skupnost ing. dipl. Milana Kneževiča. ZUPANC LJUTOMER 28. dec.: am. avant. film RDECI GUSAR ob 19.30 uri in 29. dec.: ob 15., 17.15 in 19.30 uri. SLOVENSKA BISTRICA 26. dec.: am. kinemask. barv. krim. film SANJE O ZLOCiNU ob 19.00 uri. 28. in 29. dec.: fr. barv. akcijski film VARUJ SE PRIJATELJEV ob 16.30 in 19. uri. PTUJ 26. dec. do 29. dec.: domači barvni CS film UŽISKA REPU- BLIKA. Zaradi izredne dolžine filma bodo predstave dnevno ob 17. in 20. uri - v nedeljo ob 16. in ob 19. uri; ob 10. uri bo matineja am. barv. CS filma SKRIJ SE. t: dnik — Četrtek, 26. decembra 1974 stran 23 24 stran tednik — ČETRTEK, 26. decembra 1974 TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, p.p. 99. - Urejuje uredni^ci odbor. Izhaja vsak četrtek. Odgovorni urednik - Anton Bauman. Telefon uredništva in uprave (062) 77-079. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-30458. - Tiska Maribor- ski tisk, 62000 Maribor, Svetoza- revskauL14.