ogaške novice
Glasilo občineLogatec, 21.oktober2010,letnikXLI,št.10
OBČINA LOGATEC
OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA
www.logatec.si e: obcina.logatec@Jogatec.si Tržaška cesta 50 A, 1370 Logatec t: 01 759 06 00, f: 01 759 06 20
Številka: 041-29/2010-1 Datum: 13.10.2010
Občinska volilna komisija Občine Logatec je na podlagi 5. točke 41. člena in 90. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 22/06 - UPB2 in 70/06 - odl. US) na svoji 4. redni seji, dne 13.10.2010 sprejela naslednje
POROČILO
O IZIDU VOLITVE ZA ŽUPANA OBČINE LOGATEC, ČLANE OBČINSKEGA SVETA OBČINE LOGATEC IN ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI OBČINE LOGATEC
POROČILO O IZIDU VOLITEV ŽUPANA OBČINE LOGATEC
Volitev župana Občine Logatec dne, 10. 10. 2010 se je udeležilo 5232 volivcev.
V volilne imenike je bilo vpisanih 10119 volivcev. Udeležba je bila 51,7%.
Od oddanih 5232 glasovnic je bilo neveljavnih 108 glasovnic, veljavnih glasovnic je bilo 5124.
Posamezni kandidati so skupno v Občini Logatec prejeli naslednje število glasov:
Zap.št.	Kandidat	Št. glasov	% glasov
1	BERTO MENARD	2113	41.24
3	JANEZ NAGODE	1742	34.00
5	BORIS CICMIRKO	506	9.88
4	ALEKSANDER CESNIK	393	7.67
2	MARIJA ŽAGAR	370	7.22
POROČILO
O IZIDU VOLITVE ZA ČLANE OBČINSKEGA SVETA OBČINE LOGATEC
O
o b
Skupaj vpisanih volivcev: 10119 Skupaj glasovalo: 5232 Skupaj oddanih veljavnih glasov: 4979 Skupaj oddanih neveljavnih glasov: 253
Število glasov za istoimenske liste po volilnih enotah in skupaj:
o g
o
t o b
B
X
ZŠ liste	Lista	VE 01	VE 02	VE 03	SKUPAJ	%
1	SD-SOCIALNI DEMOKRATI	277	122	86	485	9,74
2	LDS-LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE	163	102	123	388	7,79
3	SMS - STRANKA MLADIH - ZELENI EVROPE	194	112	71	377	7,57
4	SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA	270	248	281	799	16,05
5	ZARES - NOVA POLITIKA	131	62	20	213	4,28
6	N.SI - NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA	303	138	246	687	13,80
7	SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA	569	252	421	1.242	24,94
8	KOLIŠEVKA	282	51		333	6,69
9	DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE	226	105	124	455	9,14
	Skupaj	2.415	1.192	1.372	4.979	100,00
Seznam izvoljenih kandidatov
VOLILNA ENOTA 01
Skupno število mandatov: 11
Lista: 1 - SD - SOCIALNI DEMOKRATI
Skupno št. glasov:277 % glasov: 11.47% Zap.št. Kandidat
1 Vanja Uvalič Kosijer
Št. izvoljenih:1
Lista: 2 - LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
Skupno št. glasov:163 % glasov: 6.75%	Št. izvoljenih:1
Zap.št. Kandidat 1 Boris Hodnik
Izv./žreb. Izvoljen
Izv./žreb. Izvoljen
Lista: 3 - SMS - STRANKA MLADIH - ZELENI EVROPE
Skupno št. glasov:194 % glasov: 8.03%	Št. izvoljenih:1
Zap.št. Kandidat 1 Eva Černigoj
Izv./žreb. Izvoljen
Lista: 4 - SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
Skupno št. glasov:270 % glasov: 11.18%	Št. izvoljenih:1
Zap.št. Kandidat
1 Bibijana Mihevc
Izv./žreb. Izvoljen
Lista: 5 - ZARES - NOVA POLITIKA
Skupno št. glasov:131 % glasov: 5.42% Zap.št. Kandidat
1 Miran Obreza
Št. izvoljenih:1
Izv./žreb. Izvoljen
Lista: 6 - NSI - NOVA SLOVENIJA - KRSCANSKA LJUDSKA STRANKA
Skupno št. glasov:303 % glasov: 12.55%	Št. izvoljenih:1
Zap.št. Kandidat
1 Vladislav Puc
Izv./žreb. Izvoljen
Lista: 7 - SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA
Skupno št. glasov:569 % glasov: 23.56%	Št. izvoljenih:3
Zap.št. Kandidat
1	Ladislava Furlan
2	Zoran Mojškerc
3	Matjaž Kurent
Izv./žreb. Izvoljen Izvoljen Izvoljen
Lista: 8 - KOLIŠEVKA
Skupno št. glasov:282 % glasov: 11.68% Zap.št. Kandidat
1 Boris Čičmirko
Št. izvoljenih:1
Izv./žreb. Izvoljen
Lista: 9 - DESUS - DESUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE
Skupno št. glasov:226 % glasov: 9.36%	Št. izvoljenih:1
Zap.št. Kandidat
1 Angela Menart
Izv./žreb. Izvoljen
X
tu
VOLILNA ENOTA 02
Skupno število mandatov: 5
Lista: 1 - SD - SOCIALNI DEMOKRATI
Skupno št. glasov:122 % glasov: 10.23% Zap.št. Kandidat
1 Marjan Gregorič
Št. izvoljenih:1
Lista: 4 - SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
Skupno št. glasov:248 % glasov: 20.81%	Št. izvoljenih:2
Izv./žreb. Izvoljen
o
-O
CD
O
tg O
OJ
-O
o
a
Zap.št. Kandidat
1	Franc Rudolf
2	Anita Kermavnar
Izv./žreb. Izvoljen Izvoljen
Lista: 6 - NSI - NOVA SLOVENIJA - KRSCANSKA LJUDSKA STRANKA
Skupno št. glasov:138 % glasov: 11.58%	Št. izvoljenih:1
Zap.št. Kandidat
1 Mirko Šemrov
Izv./žreb. Izvoljen
Lista: 7 - SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA
Skupno št. glasov:252 % glasov: 21.14%	Št. izvoljenih:1
Zap.št. Kandidat 1 Bojan Oblak
Izv./žreb. Izvoljen
VOLILNA ENOTA 03
Skupno število mandatov: 5
Lista: 4 - SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
Skupno št. glasov:281 % glasov: 20.48%	Št. izvoljenih:1
Zap.št. Kandidat
1 Stanislav Šinkovec
Izv./žreb. Izvoljen
Lista: 6 - NSI - NOVA SLOVENIJA - KRŠCANSKA LJUDSKA STRANKA
Skupno št. glasov:246 % glasov: 17.93%	Št. izvoljenih:1
Zap.št. Kandidat 1 Rafael Cepič
Izv./žreb. Izvoljen
Lista: 7 - SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA
Skupno št. glasov:421 % glasov: 30.69%	Št. izvoljenih:2
Zap.št. Kandidat
1	Andrej Muršec
2	Janez Podobnik
Izv./žreb. Izvoljen Izvoljen
Lista: 9 - DESUS - DESUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE
Skupno št. glasov:124 % glasov: 9.04%	Št. izvoljenih:1
Zap.št. Kandidat
1 Rafael Krvina
Izv./žreb. Izvoljen
O
POROCILO
O IZIDU VOLITEV ZA ČLANE SVETOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI OBČINE LOGATEC
o b
o g
o
t o b
B
X
KRAJEVNA SKUPNOST NAKLO
Skupaj vpisanih volivcev: 5298 Skupaj glasovalo: 3066 Skupaj oddanih veljavnih glasov: 2824 Skupaj oddanih neveljavnih glasov: 242
Seznam kandidatov (izvoljeni člani KS so v tisku odebeljeni):
Zap.št.	Kandidat	Št. glasov	% glasov
9	Matjaž Kete	777	27.51
8	Boris Hodnik	589	20.86
16	Lado Menard	521	18.45
22	Stanislav Brenčič	489	17.32
1	Drago Malavašič	446	15.79
17	Miran Obreza	427	15.12
6	Peter Petrovčič	404	14.31
25	Marija Musec	389	13.77
18	Spela Peterka	383	13.56
26	Mateja Plevnik	378	13.39
30	Klemen Nagode	370	13.10
21	Anže Zorman	357	12.64
13	Erik Istenič	355	12.57
4	Vida Krajnc	352	12.46
14	Romana Krajnc	336	11.90
33	Nives Varga	333	11.79
23	Franc Ivič	330	11.69
10	Charles Eugene Habas	309	10.94
32	Marko Rudolf	304	10.76
28	Samo Štempihar	302	10.69
27	Marija Mihelič	292	10.34
40	Matejka Kenda	291	10.30
2	Marjan Maček	285	10.09
38	Jože Petrovčič	285	10.09
15	Andrej Nagode	283	10.02
39	Frančišek Jesenovec	272	9.63
45	Zvonimir Maček	270	9.56
7	Helena Korenč	269	9.53
29	Gregor Cuk	261	9.24
3	Rok Rupnik	240	8.50
11	Jasmina Mihevc	221	7.83
34	Rado Bojan Selan	221	7.83
35	Tatjana Selan	212	7.51
24	Milan Kosijer	212	7.51
37	Jože Šemrov	210	7.44
42	Vida Lukančič	202	7.15
31	Maruška Tekavčič	202	7.15
43	Jasna Vodnik Uršič	171	6.06
19	Matjaž Kurent	158	5.59
44	Ana Mlakar Jereb	153	5.42
36	Marjanca Jager	145	5.13
5	Elena Kuzmina	145	5.13
12	Marija Kurent	115	4.07
20	Drago Kitanović	111	3.93
41	Gordana Marašek Delay	85	3.01
KRAJEVNA SKUPNOST TABOR
Skupaj vpisanih volivcev: 2134 Skupaj glasovalo: 1182 Skupaj oddanih veljavnih glasov: 1126 Skupaj oddanih neveljavnih glasov: 56
Zap.št.	Kandidat	Št. glasov	% glasov
15	Jože Rožmanc	535	47.51
28	Franc Rudolf	368	32.68
25	Marija Semrov	335	29.75
6	Alojzij Molk	305	27.09
4	Peter Stavanja	260	23.09
21	Robert Koprivnjak	257	22.82
27	Bojan Oblak	255	22.65
31	Janez Petek	243	21.58
11	Renata Cuk Antičevič	235	20.87
8	Aleksander Cesnik	231	20.52
30	Stanislav Demšar	226	20.07
12	Marjan Gregorič	213	18.92
13	Zvone Anton Cuk	205	18.21
9	Nataša Nagode	178	15.81
20	Jožef Gostiša	173	15.36
X
tu
o r^
b
o
tg
o
OJ
b
5	Franci Gantar	169	15.01
17	Mojca Klevišar	168	14.92
10	Mirko Rupnik	165	14.65
24	Kristina Zigon	153	13.59
18	Dragica Kutnar	145	12.88
22	Tadeja Pečkaj	138	12.26
1	Klemen Bogataj	137	12.17
3	Ivan Pergovnik	132	11.72
2	Danijela Korenč	129	11.46
7	Daša Vučer	118	10.48
16	Danilo Tkalec	118	10.48
29	Tina Zidarič	112	9.95
26	Marija Petkovšek	106	9.41
14	Uroš Dolenc	98	8.70
23	Ina Pergovnik	97	8.61
19	Neja Albreht	92	8.17
32	Aleksandra Novak	63	5.60
KRAJEVNA SKUPNOST HOTEDRSICA
Skupaj vpisanih volivcev: 644 Skupaj glasovalo: 351 Skupaj oddanih veljavnih glasov: 344 Skupaj oddanih neveljavnih glasov: 7
Seznam kandidatov (izvoljeni člani KS so v tisku odebeljeni):
Zap.št.	Kandidat	St. glasov	% glasov
8	Boštjan Rupnik	220	63.95
13	Bogdan Bošnjak	201	58.43
1	Silvester Nagode	175	50.87
7	Franc Nagode	174	50.58
12	Darja Merlak	173	50.29
2	Cvetko Brenčič	165	47.97
4	Marko Rupnik	159	46.22
11	Barbara Požarnik Vavken	151	43.90
3	Jožef Rupnik	149	43.31
6	Janez Petkovšek	132	38.37
10	Lucija Dolenc Cuk	121	35.17
9	Klavdija Nagode Celarc	118	34.30
5	Jožef Brus	116	33.72
1 KRAJEVNA SKUPNOST LAZE - JAKOVICA
o b
o g
o
t o b
B
X
Skupaj vpisanih volivcev: 313 Skupaj glasovalo: 190 Skupaj oddanih veljavnih glasov: 187 Skupaj oddanih neveljavnih glasov: 3
Seznam kandidatov (izvoljeni člani KS so v tisku odebeljeni):
Zap.št.	Kandidat	Št. glasov	% glasov
6	Anita Kermavnar	119	63.64
8	Boris Tegelj	104	55.61
1	Marija Matičič	103	55.08
9	Boleslav Kermavnar	90	48.13
7	Žiga Laznik	90	48.13
2	Andrej Šušmelj	79	42.25
10	Majda Ržek	78	41.71
3	Mateja Rudolf	60	32.09
4	Tomaž Simšič	49	26.20
5	Andrej Kobal	34	18.18
KRAJEVNA SKUPNOST LOG - ZAPLANA
Skupaj vpisanih volivcev: 181 Skupaj glasovalo: 124 Skupaj oddanih veljavnih glasov: 121 Skupaj oddanih neveljavnih glasov: 3
Zap.št.	Kandidat	St. glasov	% glasov
8	Martina Treven	71	58.68
1	Igor Marinč	61	50.41
3	Milan Možina	58	47.93
4	Matjaž Skrubej	56	46.28
2	Matjaž Merlak	55	45.45
9	Jožefa Arhar	53	43.80
6	Almira Marinč	51	42.15
7	Janez Treven	35	28.93
5	Slavko Maček	30	24.79
KRAJEVNA SKUPNOST ROVTE
Skupaj vpisanih volivcev: 962 Skupaj glasovalo: 594 Skupaj oddanih veljavnih glasov: 562 Skupaj oddanih neveljavnih glasov: 32
Seznam kandidatov (izvoljeni člani KS so v tisku odebeljeni):
Zap.št.	Kandidat	Št. glasov	% glasov
7	Janko Skvarča	328	58.36
8	Anton Treven	299	53.20
3	Miroslav Rupnik	277	49.29
9	Viktor Trček	268	47.69
5	Anica Slabe	251	44.66
1	Rafael Cepič	244	43.42
4	Gisela Mariel Oberžan	238	42.35
2	Janez Jurca	225	40.04
6	Jože Boben	171	30.43
KRAJEVNA SKUPNOST TRATE
Skupaj vpisanih volivcev: 344 Skupaj glasovalo: 231 Skupaj oddanih veljavnih glasov: 227 Skupaj oddanih neveljavnih glasov: 4
Seznam kandidatov (izvoljeni člani KS so v tisku odebeljeni):
Zap.št.	Kandidat	Št. glasov	% glasov
16	Simon Zerjal	150	66.08
11	Boštjan Podobnik	129	56.83
1	Bogdan Žerjal	120	52.86
6	Gabrijela Bogataj	116	51.10
15	Evgen Gantar	116	51.10
2	Janez Nagode	91	40.09
3	Alenka Nagode	81	35.68
5	Janez Podobnik	80	35.24
13	Gregor Mlinar	79	34.80
8	Marjan Moljk	78	34.36
12	Marija Gladek	72	31.72
9	Robert Nagode	71	31.28
10	Anton Pivk ml.	64	28.19
4	Katarina Jereb	62	27.31
X
tu
o
-O
CD
O
tg O
OJ
-O
o
14	Primož Korenč	54	23.79
7	Mateja Moljk	40	17.62
KRAJEVNA SKUPNOST VRH SVETIH TREH KRALJEV
Skupaj vpisanih volivcev: 243 Skupaj glasovalo: 163 Skupaj oddanih veljavnih glasov: 156 Skupaj oddanih neveljavnih glasov: 7
Seznam kandidatov (izvoljeni člani KS so v tisku odebeljeni):
Zap.št.	Kandidat	St. glasov	% glasov
4	Bernarda Bokal	107	68.59
6	Štefanija Hribernik	104	66.67
1	Jože Zust	103	66.03
3	Boštjan Mivšek	100	64.10
2	Luka Jelovčan	96	61.54
5	Jasmina Žakelj	84	53.85
8	Jože Petrovčič	79	50.64
9	Janez Mlakar	70	44.87
7	Stefan Kokelj	52	33.33
Poročilo o izidu volitev v Občini Logatec se objavi v Logaških novicah.
OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA
PREDSEDNICA Sonja Mihelčič, univ. dipl. prav. l.r.
O
o b
o g
o
t
o
b
B
X
Na podlagi prvega odstavka 98. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Logatec (Logaške novice, št. 12/08) je Občinski svet Občine Logatec na 31. redni seji, dne 7. 10. 2010 potrdil uradno prečiščeno besedilo Statuta občine Logatec, ki obsega:
-	Statut občine Logatec (Logaške novice, št. 7-8/08)
-	Spremembe Statuta občine Logatec (Logaške novice, št. 2/10)
Št.: 007-22/2010-1 Logatec, dne 7. 10. 2010
Občinski svet Občine Logatec Janez Nagode, l. r. župan
S T A T U T OBČINE LOGATEC uradno prečiščeno besedilo
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
(1)	Občina Logatec je samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: Grčarevec, Hleviše, Hlevni Vrh, Hotedršica, Jakovica, Kalce, Lavrovec, Laze, Logatec, Medvedje Brdo, Novi Svet, Petkovec, Praprotno Brdo, Ravnik pri Hotedršici, Rovtarske Žibrše, Rovte, Vrh SV. Treh Kraljev, Zaplana (del) ter Žibrše.
(2)	Sedež občine je v Logatcu, Tržaška cesta 50 A.
(3)	Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.
(4)	Občino predstavlja in zastopa župan.
(5)	Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga tak zakon določa.
(6)	Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom.
2.	člen
(1)	Na območju občine Logatec so ustanovljeni ožji deli občine. Naloge, organizacija in delovanje ter pravni status ožjih delov občine Logatec so določeni s tem statutom in odlokom občine.
(2)	Imena in območja ožjih delov občine so: Naklo, Tabor, Hotedršica, Laze - Jakovica, Log - Zaplana, Rovte, Trate, Vrh Sv. Treh Kraljev.
3.	člen
(1)	Občina Logatec (v nadaljnjem besedilu: občina) v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja naloge, določene v 21. členu zakona o lokalni samoupravi, ter naloge, določene s predpisi občine na podlagi zakona.
(2)	Občina lahko opravlja posamezne naloge iz državne pristojnosti, če država za to zagotovi potrebna sredstva.
4.	člen
(1) Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani.
(2)	Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom.
(3)	Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo.
(4)	Na osnovi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine.
5.	člen
(1)	Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo.
(2)	Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.
(3)	Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti ter lahko v ta namen ustanavlja zveze, združuje sredstva, ustanavlja skupne organe ter organe skupne občinske uprave in druge osebe javnega prava.
(4)	Občina se zaradi predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave ter usklajevanja in zagotavljanja skupnih interesov združuje v združenja.
6.	člen
(1)	Občina Logatec ima grb (znak), zastavo in praznik, katerih oblika, vsebina in uporaba se določi z odlokom.
(2)	Občina ima žig, ki je okrogle oblike z dvojno zunanjo obrobo. Žig ima v zgornjem polkrogu napis: OBČINA LOGATEC, v spodnjem polkrogu pa naziv organa občine - Občinski svet; Župan; Nadzorni odbor; Občinska uprava, Volilna komisija. V sredini žiga je grb občine.
(3)	Velikost, uporabo in hrambo žiga občine določi župan s sklepom.
(4)	Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade, v skladu s posebnim odlokom.
II. NALOGE OBČINE
7.	člen
Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene z zakonom in s tem statutom, zlasti pa:
1.	Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da:
-	sprejema statut in druge predpise občine,
-	sprejema proračun in zaključni račun občine,
-	načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte,
-	sprejema programe razvoja občine.
2.	Upravlja občinsko premoženje tako, da:
-	ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem,
-	pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja,
X
tu
o r^
Ě3
b ot o
g
o
O)
b
a
o
o b
o g
o
t
o
b
B
X
-	sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin,
-	sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.
3.	Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da:
-	spremlja gospodarske rezultate v občini,
-	sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini,
-	pospešuje gospodarski razvoj,
-	sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju	gospodarskih problemov,
-	z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oz. gospodarskih subjektov,
-	v skladu z zakonom opravlja naloge s področja gostinstva, turizma in kmetijstva.
4.	Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da:
-	v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov,
-	sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine,
-	spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine,
-	spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg,
-	gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj.
5.	Skrbi za lokalne javne službe tako, da:
-	zagotavlja izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v skladu z zakonom,
-	nadzira delovanje lokalnih javnih služb,
-	gradi in vzdržuje komunalno infrastrukturo.
6.	Zagotavlja in pospešuje razvoj predšolskega varstva, vzgojno izobraževalne dejavnosti ter razvoj športa in rekreacije, tako da:
-	ustanavlja zavode s tega področja in zagotavlja pogoje za njihovo delovanje,
-	zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov,
-	ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno zarazvoj občine Logatec in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev.
7.	Ureja in pospešuje zdravstveno dejavnost in dejavnost socialnega varstva, tako da:
-	določa in zagotavlja mrežo javne zdravstvene službe na primarni ravni in daje predhodna mnenja k določanju mreže javne zdravstvene službe na sekundarni ravni,
-	zagotavlja mrežo javne službe za storitev pomoči družini na domu,
-	zagotavlja izvedbo drugih z zakonom določenih nalog.
8.	Pospešuje kulturno in raziskovalno dejavnost, tako da:
-	zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti,
-	ustanavlja javne zavode s področja kulture in zagotavlja pogoje za njihovo delovanje,
-	omogoča dostopnost kulturnih programov,
-	zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost,
-	skrbi za kulturno dediščino na svojem območju,
-	sofinancira javne kulturne programe in kulturne projekte ter spodbuja raziskovalno in mladinsko raziskovalno dejavnost,
-	sodeluje z društvi in ustanovami s področja kulture ter jih vključuje v programe aktivnosti občine Logatec.
9.	Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov ter opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da:
-	izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja,
-	spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi
zagotavlja varstvo okolja,
-	sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja,
-	sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih,
-	z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini.
10.	Upravlja, gradi in vzdržuje:
-	občinske ceste, ulice in javne poti,
-	površine za pešce in kolesarje,
-	igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča,
-	javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter
-	zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja promet v občini.
11.	Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč, tako da v skladu z merili in normativi:
-	organizira reševalno pomoč v požarih,
-	organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč,
-	zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami,
-	zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč,
-	sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo,
-	opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami.
12.	Ureja javni red v občini tako, da:
-	sprejema programe varnosti,
-	določa prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
-	organizira občinsko redarstvo,
-	opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno,
-	opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti.
8.	člen
V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:
-	ugotavljanje javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic občine v skladu z zakonom in v primeru razlastitve nepremičnin za potrebe občine,
-	določanje namembnosti prostora,
-	gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo,
-	evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
-	zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami,
-	ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.
9.	člen
(1)	Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe.
(2)	Občina obdeluje podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti in jih pridobi v skladu z zakonom.
III. ORGANI OBČINE 3.1. Skupne določbe
10.	člen
(1)	Organi občine so:
-	občinski svet,
-	župan in
-	nadzorni odbor.
(2)	Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.
(3)	Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.
(4)	Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom.
(5)	Člani občinskega sveta, župan in podžupan (podžupani) so občinski funkcionarji.
11.	člen
(1)	Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti.
(2)	Občinska uprava odloča o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti na prvi stopnji ter opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora.
(3)	Občinska uprava opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za občinske organe (in organe ožjih delov občin).
(4)	Občinsko upravo ustanovi občinski svet na predlog župana z odlokom, s katerim določi njihovo notranjo organizacijo in delovno področje.
(5)	Občinsko upravo lahko sestavljajo organi občinske uprave oziroma notranje organizacijske enote.
(6)	Občinsko upravo vodi tajnik občine (v nadaljnjem besedilu: direktor občinske uprave), usmerja in nadzoruje pa jo župan.
12.	člen
Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa občine.
13.	člen (1 ) Delo organov občine je javno.
(2)	Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, ki jih občina Logatec objavlja v svojem lokalnem glasilu ali drugem javnem glasilu, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih organov, sodelovanjem javnosti pri pripravi predlogov splošnih aktov.
(3)	Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom,
X
tu
o r^
b
o
tg
o
OJ
b
o
o b
o g
o
t o b
B
X
drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakoni, ta statut in poslovnik občinskega sveta.
(4) Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni interes. Občina je dolžna pod pogoji iz zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, zagotoviti take informacije.
3.2. Občinski svet
14.	člen
(1)	Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
(2)	Občinski svet šteje 21 članov.
(3)	Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje na naslednjih rednih volitvah izvoljenega občinskega sveta, če ni z zakonom drugače določeno.
(4)	Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta.
(5)	Prvo sejo občinskega sveta skliče prejšnji župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi članov občinskega sveta, če je za izvolitev župana potreben drug krog volitev, pa najkasneje v 10 dneh po drugem krogu volitev.
15.	člen
(1)	Volitve članov občinskega sveta so neposredne in se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice s tajnim glasovanjem v skladu z zakonom.
(2)	Občinski svet se voli po proporcionalnem sistemu.
(3)	O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta odloči občinski svet z odlokom.
16.	člen
(1)	Občinski svet sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloke in druge predpise občine ter sprejema mnenja o vsebini zakonov in drugih predpisov, ki se tičejo koristi občine.
(2)	V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem:
-	sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
-	sprejema občinski proračun in zaključni račun,
-	sprejme odlok o notranji organizaciji in delovnem področju občinske uprave na predlog župana,
-	v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih,
-	daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino in odloča o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah ne odloča drug občinski organ,
-	nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja odločitev občinskega sveta,
-	potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja,
-	imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno razrešitev člana nadzornega odbora,
-	imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta,
-	določi, kateri izmed članov občinskega sveta bo začasno opravljal funkcijo župana, če temu predčasno preneha mandat, pa ne določi podžupana, ki bo začasno opravljal njegovo funkcijo, ali če je razrešen,
-	odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor z zakonom, s statutom občine ali z odlokom ni določeno drugače,
-	odloča o najemu posojila in dajanju poroštva pravnim osebam javnega prava, katerih ustanovitelj je občina,
-	odloča o dolgoročnem zadolževanju občine za investicije,
-	razpisuje referendum,
-	s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino sejnine članov občinskega sveta in plačila za opravljanje nalog članov drugih občinskih organov in delovnih teles, ki jih imenuje, merila za določitev plače direktorjev javnih podjetij in predstavnikov ustanovitelja v njihovih organih ter v soglasju z ministri, pristojnimi za posamezna področja, določa plačne razrede za določitev plač ravnateljev ali direktorjev javnih zavodov, agencij in javnih skladov,
-	določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb,
-	ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom,
-	imenuje in razrešuje člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in člane drugih organov občine, ustanovljenih na podlagi zakona,
-	določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program varstva pred požari,
-	sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, sestavni del je tudi letni načrt varstva pred požari,
-	določi organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni,
-	sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo pred požari, ki se opravlja kot javna služba,
-	lahko sprejme akt, v katerem glede na potrebe gostov in značilnosti ter potrebe kraja določi podrobnejša merila za določitev obratovalnega časa,
-	v okviru kadrovskega načrta določa število in vrste delovnih mest za določen čas v kabinetu župana,
-	odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut.
17.	člen
(1)	Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
(2)	Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.
(3)	Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta.
18.	člen
(1)	Župan predstavlja občinski svet ter sklicuje in vodi njegove seje, nima pa pravice glasovanja.
(2)	Za vodenje sej občinskega sveta lahko župan pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta. Če je župan odstoten ali zadržan, vodi sejo podžupan.
(3)	Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, podžupan oziroma pooblaščeni član občinskega sveta, ne more voditi že sklicane seje, jo brez posebnega pooblastila vodi najstarejši član občinskega sveta.
(4)	Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Podžupan lahko opravi sklic seje le na podlagi posamičnega pooblastila župana.
(5)	Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh po tem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje, ki je vsebovala predlog dnevnega reda in nujno potrebno gradivo oziroma utemeljeno zahtevo občinski upravi za pripravo gradiva. Župan mora dati na dnevni red seje predlagane točke. Predlagan dnevi red pa lahko dopolni še z novimi točkami.
(6)	Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Župan in občinska uprava so dolžni zagotoviti pogoje za vodenje in izvedbo seje.
19.	člen
Strokovno pripravo gradiv, organizacijsko in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava.
20.	člen
(1)	Občinski svet dela in odloča na sejah.
(2)	Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan.
(3)	Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
(4)	Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.
(5)	O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.
(6)	Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta.
(7)	Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu (podžupanom), članom občinskega sveta, predsedniku nadzornega odbora občine in direktorju občinske uprave. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna občila.
(8)	Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov občinskega sveta ter tajnik občine so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela.
21.	člen
(1)	Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino.
(2)	Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet.
(3)	Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov.
(4)	Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava.
(5)	Župan in direktor občinske uprave o izvrševanju odločitev občinskega sveta poročata občinskemu svetu najmanj enkrat letno.
22.	člen
(1)	Predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta ureja zakon.
(2)	Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sveta se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali pisnega obvestila o odločitvi člana občinskega sveta.
(3)	Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali zakonski razlogi za prenehanje mandata.
(4)	Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena.
(5)	Izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta določa zakon.
X
tu
o r^
Ě3
b ot o
tg
o
OJ
b
o
o b
o g
o
t
o
b
B X
3.2.1. Odbori in komisije občinskega sveta
23.	člen
(1)	Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
(2)	Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa.
(3)	Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles občinskega sveta določa poslovnik občinskega sveta.
(4)	Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje.
(5)	Občinski svet imenuje člane delovnih teles v sorazmerju s strankarsko zastopanostjo v občinskem svetu.
24.	člen
(1)	Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 5 članov, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih članov.
(2)	Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge:
-	občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje občinski svet,
-	občinskemu svetu ali županu daje pobude oz. predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini,
-	pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev,
-	obravnava druga vprašanja, ki mu jih določi občinski svet
-	izdaja akte v zvezi s pravicami in obveznostmi funkcionarjev.
(3)	V komisijo se imenujejo člani v sorazmerju z uspehom na volitvah.
25.	člen
(1)	Stalna delovna telesa občinskega sveta so:
-	komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,
-	statutarno pravna komisija,
-	komisija za vloge in pritožbe občanov,
-	odbor za družbene dejavnosti,
-	odbor za gospodarstvo, kmetijstvo, turizem in finance,
-	odbor za urejanje prostora, varstvo okolja in infrastrukturo,
-	odbor za gospodarjenje z nepremičninami in opremljanje stavbnih zemljišč.
(2)	Odbori in komisije štejejo 5 (pet) članov. Delovno področje in število članov posameznega delovnega telesa občinskega sveta se določi s poslovnikom občinskega sveta.
26.	člen
(1) Člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za člane
pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
(2)	Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot predsednik.
(3)	Prvo sejo delovnega telesa skliče župan.
(4)	Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.
27.	člen
(1)	Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
(2)	Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
28.	člen
Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta.
3.3. Župan
29.	člen
(1)	Župana volijo volivci na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom.
(2)	Mandatna doba župana traja štiri leta.
(3)	Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo.
(4)	Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi mora pisno obvestiti občinski svet.
30.	člen
(1)	Župan predstavlja in zastopa občino.
(2)	Poleg tega župan predvsem:
-	predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,
-	izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna,
-	skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta,
-	odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter o pridobitvi nepremičnega premoženja
občine, če zakon ali predpis občine ne določa drugače,
-	skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,
-	predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega področja in notranje organizacije, določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju javnih uslužbencev v nazive ter o sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi ter lahko pooblasti direktorja občinske uprave za te naloge,
-	imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave, vodje organov občinske uprave oz. notranjih organizacijskih enot in predstojnika organa skupne občinske uprave, skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic.
-	usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave,
-	opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in ta statut.
(3) Župan v skladu z zakonom odloča tudi o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti.
31.	člen
(1)	Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
(2)	Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
(3)	Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
(4)	Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.
(5)	Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenešena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.
32.	člen
Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa:
-	skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,
-	imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito,
-	sprejme načrt zaščite in reševanja,
-	vodi zaščito, reševanje in pomoč,
-	določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja,
-	ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine,
-	sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,
-	v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev,
-	predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost.
33.	člen
V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.
34.	člen
(1)	Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina največ dva podžupana. Podžupana izmed članov občinskega sveta imenuje in razrešuje župan.
(2)	Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti.
(3)	Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.
(4)	Podžupan v primeru predčasnega prenehanja mandata župana začasno opravlja funkcijo župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta.
(5)	V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O tem pisno obvesti občinski svet.
35. člen
(1)	Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta.
(2)	V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.
36.	člen
(1)	Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje komisije in druge strokovne organe občine.
(2)	Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti.
37.	člen
(1)	Predčasno prenehanje mandata župana je določeno z zakonom.
(2)	Županu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata.
X
tu
o r^
b
o
tg
o
O)
b
o
o b
o g
o
t
o
b
B
(3)	Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na kateri je dana pisna izjava ali najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena.
(4)	Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne komisije. Če županu preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija nadomestne volitve.
(5)	Podžupanu preneha mandat s prenehanjem mandata člana občinskega sveta.
(6)	Podžupanu preneha mandat podžupana, če ga župan razreši in z izvolitvijo novega župana, če je prejšnjemu predčasno prenehal mandat. Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve ali izvolitve novega župana ne vpliva na njegov mandat člana občinskega sveta.
3.4. Nadzorni odbor
38.	člen
(1)	Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.
(2)	Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti:
-	opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
-	nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
-	nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
(3)	Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, svetov ožjih delov občine, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev.
39.	člen
(1)	Nadzorni odbor ima tri (3) člane. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe in izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja. Člane nadzornega odbora občine imenuje občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja.
(2)	Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov ožjih delov občine, direktor občinske uprave, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki občinskih proračunskih sredstev.
(3)	Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora.
40.	člen
(1)	Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov.
(2)	Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora.
(3)	Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje.
(4)	Nadzorni odbor dela in sprejema odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino glasov navzočih članov.
(5)	Sedež nadzornega odbora je na sedežu občine, v Logatcu, Tržaška cesta 50 A. Nadzorni odbor za seje uporablja prostore občine.
(6))	Nadzorni odbor za svoja pisanja uporablja pečat občine.
41.	člen
(1)	Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni nadzorni program in predlog finančnega načrta, ki ju v mesecu decembru koledarskega leta predloži županu.
(2)	Nadzorni odbor lahko vsako proračunsko leto izvede nadzor celotnega ali v posameznih delih:
-	proračuna in zaključnega računa proračuna občine,
-	finančnih načrtov in zaključnih računov ožjih delov občine,
-	finančnih načrtov in zaključnih računov uporabnikov proračunskih sredstev (javnih zavodov, javnih podjetij in drugih).
(3)	Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni vključen v nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program. Dopolnitev nadzornega programa posreduje županu in občinskemu svetu. Enako velja za spremembo nadzornega programa. Dopolnitev in sprememba nadzornega programa mora biti obrazložena.
(4)	Nadzorni odbor mora posredovati letno poročilo o svojem delu županu in občinskemu svetu do konca meseca januarja koledarskega leta za preteklo leto.
(5)	Nadzorni odbor mora sodelovati z županom in občinskim svetom ter drugimi organi občine in njenih ožjih delov, organi uporabnikov občinskih proračunskih sredstev in drugimi osebami.
(6)	Predsednik ali od njega pooblaščen član nadzornega odbora se mora udeležiti seje občinskega sveta, ko obravnava predlog proračuna in druge zadeve, za katere nadzorni odbor oceni, da so pomembne za njegovo delo.
42.	člen
(1)	Na občini in pri občinskih organih nadzorni odbor lahko opravlja neposredni nadzor.
(2)	Nadzorni odbor preverja finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev (javnih podjetij, javnih zavodov in drugih) na podlagi preverjanj poslovnih poročil in zaključnih računov ter sklenjenih pogodb med občino in uporabnikom proračunskih sredstev in po potrebi druge pridobljene dokumentacije.
(3)	Nadzorni odbor pred nadzorom obvesti o nadzoru župana in odgovorno osebo uporabnika proračuna.
(4)	V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni nadzornemu odboru predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila.
43.	člen
(1)	Nadzorni odbor izloči člana nadzornega odbora iz nadzora in odločanja na seji v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.
(2)	Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka, če:
-	je odgovorna oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s članom, nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski ali izvenzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza ali izvenzakonska skupnost prenehala,
-	je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane osebe,
-	če je član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora.
(3)	Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba in sam član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov vseh članov.
44.	člen
(1)	Za posamezen nadzor je zadolžen član nadzornega odbora, ki je določen v nadzornem programu (v nadaljevanju: nadzornik). Nadzornik pripravi osnutek poročila o nadzoru in ga posreduje predsedniku nadzornega odbora. Osnutek poročila o nadzoru mora vsebovati enake sestavine kot poročilo o nadzoru.
(2)	Predsednik nadzornega odbora lahko poda v roku treh dni pripombe na osnutek poročila o nadzoru. Če pripomb nadzornik ne upošteva, predsednik nadzornega odbora pošlje osnutek poročila o nadzoru, skupaj s pripombami, ostalim članom nadzornega odbora in skliče sejo najpozneje v roku 8 dni od posredovanega osnutka poročila o nadzoru.
(3)	Osnutek poročila obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član se mora o osnutku poročila izjaviti, na koncu izjavo poda še predsednik nadzornega odbora. Po podanih izjavah nadzorni odbor sprejme predlog poročila o nadzoru.
(4)	Če predlog poročila o nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor sprejeti usmeritve za njegovo spremembo ali dopolnitev. Usmeritve mora upoštevati nadzornik in osnutek poročila o nadzoru dopolniti.
(5)	Predlog poročila o nadzoru podpiše predsednik nadzornega odbora.
45.	člen
(1)	Nadzorni odbor pošlje nadzorovani osebi predlog poročila o nadzoru najpozneje v roku osem dni po sprejemu. Nadzorovana oseba ima pravico v roku petnajst dni od prejema predloga poročila o nadzoru vložiti ugovor. Nadzorni odbor mora o ugovoru odločiti v petnajstih dneh od prejema ugovora.
(2)	Po preteku rokov iz prejšnjega odstavka oziroma po odločitvi o ugovoru nadzorovane osebe sprejme nadzorni odbor poročilo o nadzoru, ki ga pošlje nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu.
46.	člen
(1)	Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine v skladu z zakonom.
(2)	V ugotovitvah se navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenje, priporočila oziroma predlogi.
(3)	Z ocenami nadzorni odbor presodi kateri predpisi so bili kršeni (pravilnost poslovanja) in/ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe smotrno glede na uporabljena sodila v nadzoru.
(4)	V mnenju se izrazi ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe pravilno in/ali smotrno.
(5)	Nepravilno poslovanje je takrat, če je nadzorovana oseba poslovala v nasprotju s predpisi, proračunom in drugimi akti (pogodbo, kolektivno pogodbo in drugimi splošnimi ter posamičnimi akti), ki bi jih morala upoštevati pri svojem poslovanju.
(6)	Nesmotrno poslovanje je negospodarno in/ali neučinkovito in/ali neuspešno.
(7)	Negospodarno poslovanje je tisto poslovanje, ko bi nadzorovana oseba enake učinke lahko dosegla pri manjših stroških.
(8)	Neučinkovito poslovanje je tisto, ko bi pri enakih stroških lahko nadzorovana oseba dosegla večje učinke.
(9)	Neuspešno poslovanje je tisto, ko se niso uresničili cilji poslovanja nadzorovane osebe.
(10)	Priporočila vsebujejo predloge za izboljšanje pravilnosti poslovanja oziroma smotrnosti (za gospodarnejšo, učinkovitejšo in uspešnejšo porabo sredstev javnih financ). S priporočili oziroma predlogi nadzorni odbor praviloma svetuje kako nadzorovana oseba izboljša poslovanje, tako da nakaže le poti za izboljšanje.
47.	člen
(1)	Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče.
(2)	V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.
X
tu
o r^
Ě3
b ot o
g
o
OJ
b
48.	člen
(1)	Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora.
(2)	Župan je dolžan nadzorni odbor tekoče seznanjati s pomembnimi zakoni in drugi predpisi ter akti občine, ki se nanašajo na javne finance in lokalno samoupravo (proračun občine, odlok, statut, akt o sistemizaciji delovnih mest in akt, ki določa plačni sistem, akti o ustanovitvi pravnih oseb javnega prava, katerih ustanoviteljica je občina in drugi) ter z za poslovanje občine pomembnimi odločitvami, in sicer z:
-	zadolževanjem občine nad 500.000 EUR
-	odpisi terjatev nad 20.000 EUR.
-	ustanovitvijo javnega podjetja, javnega zavoda in drugega uporabnika občinskih proračunskih sredstev
(3)	Župan je dolžan vabiti predsednika nadzornega odbora na seje občinskega sveta ter ga obveščati o pomembnejših ugotovitvah iz pristojnosti občinskega sveta, ki se nanašajo na pravilnost in smotrnost poslovanja občine ali finančno poslovanje pravnih oseb javnega prava, ki jih je ustanovila občina.
49.	člen
(1)	Nadzorni odbor mora županu in občinskemu svetu predložiti pisno letno poročilo o delu in porabi sredstev in najmanj enkrat na leto poročati o svojem delu ter ju seznaniti s pomembnimi ugotovitvami iz področja svojega dela in predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja.
(2)	O ukrepih na podane ugotovitve župan poda pisni odgovor.
(1)	Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.
(2)	Župan določi javnega uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter pisanju in odpravi zapisnikov in drugih pisanj nadzornega odbora, arhiviranje gradiva, sprejemanje in urejanje pošte ter za opravljanje drugih opravil, potrebnih za nemotena administrativna tehnična dela nadzornega odbora.
(3)	Strokovno pomoč lahko nudijo nadzornemu odboru javni uslužbenci zaposleni v občinski upravi ali zunanji strokovnjaki, notranji revizorji in drugi. Za posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid in mnenje izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Nadzorni odbor je odgovoren za nadzor tudi, ko se opira na mnenje ali izvid izvedenca ali mnenje zunanjega strokovnjaka, ne pa ko se opira na poročilo notranje revizijske službe.
52.	člen
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu v posebni proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in finančnega načrta nadzornega odbora. Za porabo sredstev župan določi skrbnika.
53.	člen
Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela v skladu s Pravilnikom o plačah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov. Izvedencu in drugim strokovnjakom pripada plačilo, ki se določi v pogodbi o delu ali avtorski pogodbi, ki jo sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo določi na podlagi pravilnika o tarifi za sodne izvedence.
O
o b
o g
o
t
o
b
B
50.	člen
(1 ) Delo nadzornega odbora je javno.
(2)	Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se javnost dela omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost.
(3)	Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se iz letnega poročila o njegovem delu in posameznega poročila o nadzoru, ki se javno objavi, izločijo podatki, če so podani razlogi, ki jih zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja določa kot razloge, zaradi katerih je mogoče zavrniti zahtevo za informacijo javnega značaja.
(4)	Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega odbora določa poslovnik.
(5)	Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti.
51.	člen
54.	člen
Podrobneje uredi nadzorni odbor svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejme z večino glasov svojih članov.
3.5. Občinska uprava
55.	člen
(1)	Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na predlog župana z odlokom.
(2)	Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.
56.	člen
(1)	Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da se z drugo občino ali z drugimi občinami ustanovi organe skupne občinske uprave.
(2)	Organizacija in delo skupne občinske uprave se določi z odlokom o ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti občin.
57. člen
(1) Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih zadevah v upravnem postopku.
(2)	Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
(3)	O upravnih zadevah iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
(4)	O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače.
58. člen
(1)	Posamične upravne akte iz pristojnosti občinske uprave podpisuje direktor občinske uprave, ki lahko pooblasti druge uradne osebe občinske uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih zadevah.
(2)	O pritožbah zoper posamične upravne akte, ki jih izda občinska uprava, odloča župan, ki lahko za vodenje upravnega postopka pooblasti uradno osebo občinske uprave, ki izpolnjuje zakonske pogoje.
(3)	Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno.
(2)	Po pooblastilu lahko občinsko pravobranilstvo zastopa tudi druge pravne osebe, ki so jih ustanovile občine.
(3)	Občinsko pravobranilstvo se ustanovi z odlokom, v katerem občinski svet določi njegovo delovno področje oziroma pooblastila. Za občinsko pravobranilstvo se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno pravobranilstvo.
(4)	Občina lahko skupaj s še eno ali več občinami ustanovi skupni organ občinskega pravobranilstva.
3.7. Drugi organi občine
64.	člen
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa.
65.	člen
(1)	Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi načrti.
(2)	Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu.
59.	člen
Direktor občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja upravno poslovanje v skladu z uredbo vlade.
60.	člen
O upravnih zadevah iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in izpolnjuje pogoje v skladu z uredbo ter ima opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka.
61.	člen
(1)	O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan.
(2)	O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z zakonom.
62.	člen
(1)	O izločitvi uradnih oseb občinske uprave odloča direktor občinske uprave.
(2)	O izločitvi direktorja občinske uprave odloča župan.
(3)	O izločitvi župana odloča občinski svet.
(4)	O izločitvi uradne osebe v zadevah iz prenesene državne pristojnosti odloči pristojno ministrstvo, ki določi drugo uradno osebo.
3.6. Občinsko pravobranilstvo
63.	člen
(1) Občina lahko ima občinsko pravobranilstvo, ki pred sodišči in drugimi državnimi organi zastopa občino, občinske organe in ožje dele občine.
IV. OŽJI DELI OBČINE
66.	člen
(1)	Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene krajevne skupnosti.
(2)	Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem smislu.
(3)	Pobudo za ustanovitev nove krajevne skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo njenega območja lahko da zbor občanov ožjega dela občine ali 10 odstotkov volivcev s tega območja po postopku in na način, ki je določen s tem statutom za ljudsko iniciativo.
(4)	Krajevne skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski svet s statutom po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in območju skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi na zborih občanov, ki jih skliče župan za območje, na katerem naj bi se ustanovila skupnost.
67.	člen
Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer:
-	dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih investicij in investicij v javno razsvetljavo na njihovem območju in sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli,
-	sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja gospodarskih javnih služb,
X
tu
o r^
Ě3
b ot o
tg
o
OJ
b
o
o b
o g
o
t
o
b
B
-	dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji,
-	dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja (ocvetličenja, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo,
-	dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.),
-	predlagajo programe javnih del,
-	sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti,
-	oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine,
-	dajejo mnenja glede spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih bi prišlo do spremembe režima vodnih virov,
-	seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja,
-	sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev,
-	spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja,
-	dajejo soglasja k odločitvam o razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki je skupnostim dano na uporabo za opravljanje njihovih nalog,
-	občinskemu svetu dajejo mnenje v zvezi z obratovalnim časom gostinskih obratov.
68.	člen
Svet krajevne skupnosti zastopa občino pri izvajanju svojih odločitev v okviru nalog skupnosti ter v okviru s proračunom določenih sredstev za izvajanje teh nalog. Pred sklenitvijo pravnih poslov mora svet (krajevne, vaške in četrtne) skupnosti pridobiti soglasje župana razen, če je z veljavnim odlokom o proračunu občine za posamezne posle drugače določeno.
69.	člen
(1)	Krajevna skupnost je pravna oseba.
(2)	Organ krajevne skupnosti je svet, ki ga izvolijo krajani s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Način izvolitve članov sveta določa zakon.
(3)	Svet krajevne skupnosti šteje 7 oz. 5 članov.
(4)	Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan.
(5)	Mandat članov sveta krajevne skupnosti se začne in konča istočasno kot mandat članov občinskega sveta.
(6)	Funkcija člana sveta je nepoklicna.
70.	člen
Prvo sejo sveta novoustanovljene krajevne skupnosti skliče župan najkasneje dvajset dni po izvolitvi članov krajevne skupnosti. Prvo sejo sveta obstoječih krajevnih skupnosti, pri nadaljnjih volitvah, skličejo dotedanji predsedniki svetov najkasneje dvajset dni po izvolitvi članov svetov krajevnih skupnosti. Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov. Za potrditev mandatov in konstituiranje sveta se uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za konstituiranje občinskega sveta.
71.	člen
(1)	Svet krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta.
(2)	Predsednik sveta krajevne skupnosti predstavlja skupnost, sklicuje in vodi seje sveta ter predstavlja svet krajevne skupnosti.
(3)	Svet na predlog predsednika izvoli podpredsednika. Podpredsednik sveta nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik.
72.	člen
(1)	Svet krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov, z večino glasov navzočih članov.
(2)	Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta krajevne skupnosti in razpravljati, vendar pa nima pravice glasovati.
(3)	Predsednik sveta skliče svet krajevne skupnosti najmanj štirikrat na leto oziroma večkrat, če je to potrebno. Predsednik mora sklicati svet krajevne skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj polovica članov sveta.
(4)	Za delovanje sveta krajevne skupnosti se smiselno uporablja poslovnik občinskega sveta.
73.	člen
(1)	Svet krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom naloge krajevne skupnosti. Svet tudi:
-	obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti in njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja stališča in mnenja,
-	daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine,
(2)	Stališča, mnenja, pobude in predlogi sveta krajevne skupnosti niso pogoj za izvrševanje nalog občine, za katere so pristojni občinski svet, župan ali občinska uprava in jih ne zavezujejo, razen če ni s tem statutom ali odlokom drugače določeno.
(3)	Svet krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje zbore krajanov krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov
(4)	Odločitve sveta krajevne skupnosti izvršuje župan in občinska uprava.
74.	člen
Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo zadev iz občinske pristojnosti lahko župan oblikuje svet predsednikov
svetov krajevnih skupnosti kot svoj posvetovalni organ.
75. člen
(1)	Za delovanje in opravljanje nalog krajevnih skupnosti se zagotovijo sredstva v proračunu občine.
(2)	Za uresničevanje posebnih skupnih potreb in interesov prebivalcev krajevnih skupnosti lahko občina pridobiva sredstva iz prostovoljnih prispevkov njihovih prebivalcev, podjetij, zavodov in drugih organizacij ter samoprispevkov. Tako pridobljena sredstva je občina dolžna posebej evidentirati in porabiti v skladu z njihovim namenom.
(3)	Prostore, opremo in materialna sredstva, ki jih potrebujejo za svoje delovanje sveti krajevnih skupnosti zagotovi, in z njimi upravlja občina.
(4)	Izvajanje strokovnih nalog in administrativnih opravil za potrebe krajevnih skupnosti in njihovih svetov zagotavlja občinska uprava.
76.	člen
(1)	Delovanje skupnosti se financira iz občinskega proračuna, s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za storitve, s samoprispevkom in s prihodki od premoženja ožjega dela občine.
(2)	Kriteriji in merila za financiranje nalog in delovanja krajevnih skupnosti iz proračuna občine se določijo z odlokom.
(3)	Krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati.
(4)	Prihodki in odhodki krajevnih skupnosti morajo biti zajeti v finančnih načrtih, ki jih za posamezno proračunsko leto oblikujejo in občinskemu svetu predlagajo njihovi sveti. Finančne načrte, ki so kot sestavni del občinskega proračuna njegova priloga, sprejme na predlog župana občinski svet.
(5)	Občina ne prevzema finančnih obveznosti krajevnih skupnosti, ki niso zajeti v proračunu občine.
(6)	Za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti je odgovoren predsednik sveta.
(7)	Krajevne skupnosti imajo lahko svoje račune. Sklep o posebnem računu skupnosti izda župan.
(8)	Za izvrševanje finančnih načrtov krajevnih skupnosti se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe in določbe odloka o proračunu občine.
(9)	Nadzor nad finančnim poslovanjem krajevne skupnosti opravlja nadzorni odbor občine.
77.	člen
(1)	Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora občine, četrtine članov sveta krajevne skupnosti ali zbora občanov krajevne skupnosti razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve:
-	če se po najmanj trikratnem sklicu ne
sestane,
-	če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine.
(2)	Občinski svet lahko s spremembo statuta tudi ukine krajevno skupnost, če ugotovi, da svet krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane sveta oziroma da občani na
njenem območju nimajo interesa za opravljanje nalog krajevne skupnosti v skladu s tem statutom.
V. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI
78.	člen
Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
5.1. Zbor občanov
79.	člen
(1)	Občani na zboru občanov:
-	obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja,
-	obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,
-	obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij,
-	predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic,
-	opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom,
-	dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,
-	oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari,
-	obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan.
(2)	Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.
80.	člen
(1)	Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali več krajevnih skupnosti, za posamezno naselje ali zaselek.
(2)	Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali sveta krajevne skupnosti.
(3)	Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa na zahtevo najmanj 2,5 odstotkov volivcev v tej skupnosti.
X
tu
o r^
Ě3
b ot o
tg
o
OJ
b
(4) Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Slep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.
81. člen
(1)	Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.
(2)	Sklic zbora volivcev je treba objaviti na krajevno običajen način.
do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu.
85. člen
(1)	Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.
(2)	Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma.
(3)	Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.
(4)	Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata.
O
o b
o g
o
t
o
b
B
82.	člen
(1)	Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.
(2)	Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru.
(3)	Javni uslužbenec občinske uprave, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način objavi.
5.2. Referendum o splošnem aktu občine
83.	člen
(1)	Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.
(2)	Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta.
(3)	Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine.
84. člen
(1)	Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine.
(2)	Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma.
(3)	Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta
86.	člen
(1)	Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev.
(2)	Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča.
(3)	Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu.
(4)	Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet.
(5)	Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče.
87.	člen
(1)	Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem.
(2)	Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov.
(3)	Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice.
(4)	Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev.
88.	člen
(1) Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma
v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, razen če v skladu z zakonom zahteva ustavno presojo take zahteve.
(2)	Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan.
(3)	Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo "ZA" oziroma "PROTI", dan razpisa in dan glasovanja.
(4)	Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine.
(5)	Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih.
89.	člen
(1)	Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
(2)	Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
90.	člen
(1)	Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija.
(2)	Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, v kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno.
(3)	Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine.
5.3. Svetovalni referendum
91.	člen
(1)	Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum.
(2)	Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.
(3)	Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine.
(4)	Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov.
5.4. Drugi referendumi
92.	člen
(1)	Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.
(2)	Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.
5.5. Ljudska iniciativa
93.	člen
(1)	Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
(2)	Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen postopek s pobudo volivcem za razpis referenduma o splošnem aktu občine.
(3)	Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve.
(4)	Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve.
94.	člen
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu.
VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
95.	člen
(1)	Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom.
(2)	Opravljanje javnih služb zagotavlja občina:
-	neposredno v okviru občinske uprave,
-	z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij,
-	z dajanjem koncesij,
-	z obliko javno zasebnega partnerstva.
96.	člen
(1)	Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti:
-	osnovnošolsko izobraževanje,
-	predšolska vzgoja in varstvo otrok,
-	osnovno zdravstvo in lekarna,
-	pomoč družini in posamezniku ter
-	knjižničarstvo.
(2)	Občina lahko zagotavlja javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in drugih dejavnosti s katerimi se zagotavljajo javne potrebe.
97.	člen
Občina lahko skupaj z drugimi občinami zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje javne službe.
98.	člen
(1) Na področju gospodarskih javnih služb občina zagotavlja:
-	oskrbo s pitno vodo,
X
tu
o r^
Ě3
b ot o
g
o
OJ
b
o
o b
o g
o
t
o
b
B
-	ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
-	odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda,
-	javno snago in čiščenje javnih površin,
-	urejanje javnih poti, površin za ceste in zelenih površin,
-	gospodarjenje s stavbnimi zemljišči,
-	vzdrževanje občinskih javnih cest in na drugih področjih, če tako določa zakon.
99.	člen
Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine.
100.	člen
Pravne osebe javnega prava, ki izvajajo občinske javne službe, ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev določenih z zakonom.
101.	člen
Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi v okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje občinskih javnih služb.
102.	člen
(1)	Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v skupnih pravnih osebah javnega prava, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic.
(2)	V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa.
103.	člen
Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne.
VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
104.	člen
(1)	Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
(2)	Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
(3)	Za odločanje o odtujitvi in pridobitvi premoženja občine je pristojen občinski svet. Občinski svet na predlog župana sprejme letni program prodaje občinskega finančnega in stvarnega premoženja ter letni program nabav in gradenj. Sprejeti letni program prodaje izvršuje župan.
(4)	Odprodaja ali zamenjava nepremičnin in premičnin v lasti občine se izvede po postopku in na način, ki ga določa zakon in predpisi, ki veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega premoženja.
(5)	Za neodplačno pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti soglasje občinskega sveta, če bi
takšno premoženje povzročilo večje stroške ali če je pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo obveznost občine.
105.	člen
(1)	Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
(2)	Občina je pod pogoji, določenimi z zakonom upravičena do sredstev finančne izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna.
106.	člen
(1)	Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so zajeti v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, določenem v poslovniku občinskega sveta.
(2)	Občinski svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega se sprejema.
(3)	Za pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem je odgovoren župan.
(4)	Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti višini, pri čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja.
107.	člen
(1)	Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov.
(2)	Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja.
(3)	Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov proračuna občine.
(4)	Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti razvojnih programov neposrednih uporabnikov proračuna občine, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega načrtovanja.
108.	člen
(1)	Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan.
(2)	V okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom, predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu občine ali drugimi splošnim aktom občine.
(3)	Župan mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v skladu z zakonom in predpisom ministra, pristojnega za finance, izdanim na podlagi zakona.
(4)	Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti podžupana in posamezne javne uslužbence občinske uprave.
(5)	Župan poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna v prvem polletju tekočega leta v mesecu juliju. Poročilo mora vsebovati podatke in informacije, določene z zakonom.
109.	člen
(1)	Proračun občine se sprejme z odlokom o proračunu občine, rebalans proračuna pa z odlokom o spremembi proračuna.
(2)	Odlok o proračunu občine določa tudi ukrepe za zagotavljanje likvidnosti proračuna, prerazporejanje
sredstev, začasno zadržanje izvrševanja proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje proračuna.
(3)	V odloku o proračunu se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg predvidenih poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon.
(4)	Rebalans proračuna predlaga župan, če se med izvajanjem ne more uravnovesiti proračuna občine.
116. člen
(1)	Finančno poslovanje občine izvršuje finančno -računovodska služba v okviru občinske uprave ali skupnega organa občinske uprave.
(2)	Opravljanje posameznih nalog finančno -računovodske službe ali notranjega finančnega nadzora sme župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje strokovnosti oziroma pogoje, predpisane z zakonom in podzakonskimi predpisi.
110.	člen
(1)	Če proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto in za iste programe kot v preteklem letu.
(2)	Župan sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep velja največ tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom občinskega sveta podaljša še za tri mesece.
111.	člen
Sredstva proračuna občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom, določeni pogoji, le za namene in v višini, določeni s proračunom.
112.	člen
(1)	Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, določen z zakonom ali odlokom o proračunu občine.
(2)	Če se med letom spremeni delovno področje proračunskega uporabnika, župan sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo oziroma, če se uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug uporabnik proračuna, na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese sredstva v proračunsko rezervo.
(3)	Župan mora o izvršenih prerazporeditvah v prvem polletju tekočega leta poročati občinskemu svetu v mesecu juliju.
113.	člen
(1)	Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, pripravi župan predlog zaključnega računa proračuna in ga predloži občinskemu svetu v sprejem.
(2)	O sprejetju zaključnega računa proračuna obvesti župan ministrstvo, pristojno za finance v 30 dneh po sprejemu.
114.	člen
Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet, v skladu s pogoji, določenimi z zakonom.
115.	člen
(1)	Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštvo samo, če je to dovoljeno z zakonom in pod pogoji, ki jih določi občinski svet. Soglasje izda župan.
(2)	O poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana občinski svet.
117.	člen
Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.
VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
8.1. Splošni akti občine
118.	člen
(1)	Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki in pravilniki.
(2)	Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov.
(3)	Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt.
(4)	Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta.
119.	člen
(1)	Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
(2)	Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka.
120.	člen
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
121.člen
(1)	Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
(2)	Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
122.	člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja.
123.	člen
(1)	Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu občine in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
(2)	V uradnem glasilu občine ali drugem javnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet.
X
tu
o r^
Ě3
b ot o
tg
o
OJ
b
8.2. Posamični akti občine
X. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA
124.	člen
(1)	Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
(2)	S posamičnimi akti odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
125.	člen
(1)	O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
(2)	O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon.
(3)	O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
IX. VARSTVO OBČINE IN PRAVIC POSAMEZNIKOV IN ORGANIZACIJ
131. člen
(1)	Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave.
(2)	Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom občin.
(3)	V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
(4)	Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.
126. člen
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine.
Statut občine Logatec (Logaške novice, št. 78/08) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
O
o b
o g
o
t
o
b
B
127.	člen
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
128.	člen
(1)	Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
(2)	Župan mora od pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina obveščena o vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ odloča na podlagi predpisov občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti o začetku upravnega postopka v osmih dneh.
129.	člen
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
130.	člen
Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru.
132.	člen
Z uveljavitvijo statuta ostanejo v veljavi vsi akti, ki jih je sprejel občinski svet pred uveljavitvijo statuta in niso v nasprotju z zakoni, drugimi predpisi in tem statutom.
133.	člen
Občinski svet Občine Logatec je dolžan najkasneje v roku 4 mesecev preoblikovati delovna telesa, določena v 25. členu tega statuta in v istem roku sprejeti poslovnik.
134.	člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut občine Logatec (LN 5/99).
135.	člen
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Logaških novicah.
Spremembe Statuta občine Logatec (Logaške novice, št. 2/10) vsebujejo naslednjo končno določbo:
4. člen
Spremembe Statuta se objavijo v Logaških novicah in začnejo veljati petnajsti dan po objavi.
Na podlagi prvega odstavka 98. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Logatec (Logaške novice, št. 12/08) je Občinski svet Občine Logatec na 31. redni seji, dne 7. 10. 2010 potrdil uradno prečiščeno besedilo Odloka o imenovanju ulic v naselju Logatec, ki obsega:
-	Odlok o imenovanju ulic v naselju Logatec (Urad. list SRS, št. 4/73 z dne 7.2.1973),
-	Odlok o dopolnitvi Odloka o imenovanju ulic v naselju Logatec ( Urad. list SRS, št. 6/77 z dne 18.3.1977),
-	Odlok o dopolnitvi Odloka o imenovanju ulic v naselju Logatec ( Urad. list SRS, št. 27/84 z dne 8.8.1984),
-	Odlok o dopolnitvi Odloka o imenovanju ulic v naselju Logatec ( Urad. list SRS, št. 1/88 z dne 15.1.1988),
-	Odlok o dopolnitvi Odloka o imenovanju ulic v naselju Logatec ( Urad. list SRS, št. 12/88 z dne 31.3.1988),
-	Odlok o dopolnitvi Odloka o imenovanju ulic v naselju Logatec ( Urad. list RS, št. 8/90 z dne 16.3.1990),
-	Odlok o dopolnitvi Odloka o imenovanju ulic v naselju Logatec ( Urad. list RS, št. 34/92 z dne 10.7.1992),
-	Odlok o dopolnitvi Odloka o imenovanju ulic v naselju Logatec ( LN , št. 6-7/97 z dne
31.7.1997),
-	Odlok o dopolnitvi Odloka o imenovanju ulic v naselju Logatec ( LN , št. 10/97 z dne 29.12.1997),
-	Odlok o dopolnitvi Odloka o imenovanju ulic v naselju Logatec ( LN , št. 8-9/98 z dne
7.11.1998),
-	Odlok o dopolnitvi Odloka o imenovanju ulic v naselju Logatec ( LN , št. 4/01 z dne 6.4.2001),
-	Odlok o dopolnitvi Odloka o imenovanju ulic v naselju Logatec ( LN , št. 6-7/02 z dne 2.8.2002),
-	Odlok o dopolnitvi Odloka o imenovanju ulic v naselju Logatec ( LN , št. 12/04 z dne
16.12.2004),
-	Odlok o dopolnitvi Odloka o imenovanju ulic v naselju Logatec ( LN , št. 10/05 z dne
15.10.2005),
-	Odlok o dopolnitvi Odloka o imenovanju ulic v naselju Logatec ( LN , št. 3/06, z dne 15.3.2006),
-	Odlok o dopolnitvi Odloka o imenovanju ulic v naselju Logatec ( LN , št. 11/06, z dne
17.11.2006),
-	Odlok o dopolnitvi Odloka o imenovanju ulic v naselju Logatec ( LN , št. 4/09, z dne 15.4.2009),
-	Odlok o dopolnitvi Odloka o imenovanju ulic v naselju Logatec ( LN , št. 7/09, z dne 20.7.2009),
-	Odlok o dopolnitvi Odloka o imenovanju ulic v naselju Logatec ( LN , št. 11/09, z dne 15.11.2009)
Št.: 031-2/2009-2 Logatec, 7. 10. 2010
Občinski svet Občine Logatec Janez Nagode, l. r. župan
ODLOK O IMENOVANJU ULIC V NASELJU LOGATEC uradno prečiščeno besedilo
1. člen
V naselju Logatec se na novo imenujejo:
1.	Cesta, ki prične v logaškem drevoredu (glavna cesta) in poteka proti jugozahodu do prve hiše na Kalcih, se imenuje
Tržaška cesta.
2.	Cesta, ki se odcepi od Tržaške ceste (1) v križišču pri poslovni hiši s št. 11 in poteka mimo kmetijske zadruge do železniške postaje in dalje ob progi do tovarne KLI, se imenuje
Tovarniška cesta.
3.	Cesta, ki se odcepi od Tržaške ceste (1) pri Krpanu in poteka proti jugu mimo pošte, otroškega vrtca, pokopališča, prečka potok Logaščico, ter pelje skozi naselje proti Lazam, se imenuje
Notranjska cesta.
4.	Cesta, ki se odcepi od Tržaške ceste (1) med Krpanom in bencinsko črpalko, pelje med bloki in vrstnimi hišami proti jugozahodu in se priključi na Potoško cesto (5), se imenuje
Prešernova ulica.
5.	Cesta, ki se odcepi od Tržaške ceste (1) pri bencinski črpalki Petrol in poteka proti jugu mimo hiše Tršar in Podkrajšek kjer se konča, se imenuje
Potoška cesta.
6.	Pot, ki se odcepi od Tržaške ceste (1) med stavbama s št. 95 in 97, pri Puppisu, proti jugu s tokom potoka Logaščice, se imenuje
Planjave.
7.	Pot, ki se odcepi od Tržaške ceste (1) med stavbama s št. 99 in 101, na koncu Puppisove hiše in poteka proti Tičnici se imenuje
Tičnica.
8.	Cesta, ki se odcepi od Tržaške ceste (1) med stavbama s št. 16 in 18, pri spomeniku v križišču s Tovarniško cesto (2) in pelje proti severu v Rovte, se imenuje
Rovtarska cesta.
9.	Cesta, ki se odcepi od Tržaške ceste (1) med Tollazzijevo hišo s št. 32 in Mihevčevo hišo s št. 34 in poteka v vzponu mimo vodovodnega rezervoarja proti Košu, se imenuje
Vodovodna cesta.
10.	Cesta, ki se odcepi od Partizanske ulice (43) med Slabetovo hišo s št. 3 in Skubicovo hišo s št. 6 in poteka proti severu do Nagodetove hiše s št. 18 se imenuje
Titova ulica.
11.	Cesta, ki pelje od Tržaške ceste (1) pri bencinski črpalki Mol poteka proti
X
tu
o r^
Ě3
b ot o
g
o
OJ
b
o
o b
o g
o t o b
B
severozahodu in se konča v stičišču s Pavšičevpo ulico (44), se imenuje Gubčeva ulica.
12.	Cesta, ki se odcepi od Tržaške ceste (1) pri hiši s št. 88, pelje proti severu do hiše Urbas Franca (pri Martenjku) in se nadaljuje proti Centru vojnih veteranov, se imenuje
Blekova vas.
13.	Pot, ki se odcepi od Tržaške ceste (1) pri hiši Pajkovih z naslovom Pod Grintavcem 2D in pelje mimo Jernejčičeve hiše s št. 7 v Blekovo vas (12) do križišča, se imenuje
Pod Grintovcem.
14.	Pot, ki se odcepi od Tržaške ceste (1) pri hiši Oblakovih in pelje proti severozahodu, se imenuje
Dol.
15.	Cesta, ki se odcepi od Tržaške ceste (1) pri Rupnikovi hiši s št. 112 in poteka naprej v hrib, se imenuje
Hrib.
16.	Cesta, ki se odcepi od Tržaške ceste (1) na koncu avtobusne postaje v Gor. Logatcu pred stavbo s št. 134 in poteka mimo večstanovanjske hiše v hrib, se imenuje
Zadružna pot.
17.	Pot, ki se odcepi od Tržaške ceste (1) za stanovanjsko stavbo s št. 134 nasproti Grajskega parka in pelje proti severu v hrib proti peskokopu in zajame ves del strnjenega naselja prek potoka Logaščice, se imenuje
Tabor.
18.	Cesta, ki se odcepi od Tržaške ceste (1) pri šoli in se nadaljuje proti Marekam, se imenuje
Gorenjska cesta.
19.	Cesta, ki se odcepi od Tovarniške ceste (2) v križišču pri kmetijski zadrugi s št. 3, poteka proti jugozahodu po starem centru naselja in se v križišču pri cerkvi priključi na Notranjsko cesto (3) kjer se konča, se imenuje
Cankarjeva cesta.
20.	Pot, ki se odcepi od Tovarniške ceste (2) pri Mihevcovi hiši s št. 8, zajame strnjeni del naselja na griču in se priključi na Šolsko pot (24), se imenuje
Grič.
21.	Cesta, ki se odcepi od Tovarniške ceste (2) med blokom s št. 24 in Puntarjevo hišo s št. 26, poteka proti jugu mimo požiralnika Jačka, prečka priključek na avtocesto in se konča na odcepu ceste Loka (25), se imenuje
Jačka.
22.	Cesta, ki se odcepi od Tovarniške ceste (2) v križišču pri Kmetijski zadrugi s št. 3, poteka proti severovzhodu do železniške proge, jo prečka in poteka dalje proti Vrhniki, se imenuje
Stara cesta.
23.	Pot, ki se odcepi od Tovarniške ceste (2) pri Petrovcovi hiši s št. 15, poteka vzporedno z njo, zajame tudi del naselja v bregu in se konča pri Japljevi hiši, se imenuje Stranska pot.
24.	Pot, ki se odcepi od Notranjske ceste (3) pri cerkvi in poteka mimo cerkve za šolo do Furlanove hiše, se imenuje
Šolska pot.
25.	Pot, ki se odcepi od Notranjske ceste (3) nasproti Fečurjeve hiše s št. 42 in poteka čez celo naselje, prečka cesto Jačka in se nadaljuje v naselje na drugi strani ceste, se imenuje
Loka.
26.	Pot, ki se odcepi od Notranjske ceste (3) pri koritu ob Modicovi hiši s št. 54, poteka vzporedno z njo in se nanjo priključi, se imenuje
Gozdna pot.
27.	Pot, ki se odcepi od Stare ceste (22) pri Pivkovi hiši s št 30, poteka proti vzhodu in se priključi na Tovarniško cesto (2), se imenuje
Jamnica.
28.	Pot, ki se odcepi od Stare ceste (22) pri hiši s št. 62 in poteka proti vzhodu, se imenuje
Mandrge.
29.	Pot, ki se odcepi od Stare ceste (22) nasproti Mantovcove hiše s št. 31 (pri lipi), poteka po pobočju proti vzhodu in se priključi na Tovarniško cesto (2), se imenuje
Klanec.
30.	Pot, ki se odcepi od Stare ceste (22) nasproti Šemrovove hiše s št. 57, poteka v smeri proti ukinjenemu železniškemu prehodu, kjer se konča, se imenuje
Stara pot.
31.	Pot, ki se odcepi od Stare ceste (22) in pelje med zadružno remizo in dvojčki do Jeršinove hiše, se imenuje
Vrtnarska pot.
32.	Pot, ki se odcepi od Jačke (21) pri Arharjevi hiši s št. 61, pelje vzporedno proti jugu, se imenuje
Zelenica.
33.	Pot, ki prične v križišču pri Mesarjevi hiši s št. 9 in poteka proti jugu do Notranjske ceste (3), kjer se nanjo priključi pri koritu, se imenuje
Ograde.
34.	Cesta, ki prične nasproti pošte in poteka proti jugozahodu, kjer se priključi na Potoško cesto (5), se imenuje
Poštni vrt.
35.	Cesta, ki se odcepi od Poštnega vrta (34) in se navezuje na Notranjsko cesto pri poslovni stavbi s št. 14, se imenuje
Nova vas.
36.	Zadnja cesta, ki se odcepi od Potoške ceste (5) pri stavbi s št. 13 proti severovzhodu in se priključi na Novo vas (35) pri stavbi s št. 14, se imenuje
Krpanova ulica.
37.	Cesta, ki se odcepi od Potoške ceste (5) proti severovzhodu med hišami s št. 9 in 11 (druga cesta) in se navezuje na Krpanovo ulico (36), se imenuje
Levstikova ulica.
38.	Cesta, ki se odcepi od Potoške ceste (5) proti severovzhodu med hišami s št. 5 in 7 (prva cesta) in se navezuje na Krpanovo ulico (36), se imenuje
Gregorčičeva ulica.
39.	Cesta, ki se odcepi od Potoške ceste (5) in pelje proti jugozahodu mimo Hrušice do mostu čez Logaščico, se imenuje
Brod.
40.	Cesta, ki začne pri mostu na Brodu (39), zajame vse hiše na desni strani potoka in se priključi na Notranjsko cesto (3), se imenuje
Cesta talcev.
41.	Cesta, ki se odcepi od Rovtarske ceste (8) pri hiši Škrlj s št. 3 in pelje proti zahodu oziroma severu do hiše Urbas Franca, se imenuje
Naklo.
42.	Cesta, ki se odcepi od Rovtarske ceste (8) pri hiši Škrlj s št. 3 in pelje proti zahodu mjmo cerkve do Masletove hiše, se imenuje
Čevica.
43.	Cesta, ki poteka po bivši trasi železnice od predora proti zahodu (za Narodnim domom), se imenuje
Partizanska ulica.
44.	Cesta, ki poteka od Pucove hiše proti zahodu, po severnem delu zazidalnega območja za Narodnim domom do Gubčeve ceste (11), kjer se konča, se imenuje po medvojnem aktivistu in strokovnjaku na področju veterine, ki je 15 let živel in deloval v Logatcu
Pavšičeva ulica.
45.	Cesta, ki se odcepi od Titove ulice (10) pri Pfajfarjevi hiši s št. 5 in poteka proti zahodu do Kidričeve ulice (47), kjer se konča, se imenuje
Kraigherjeva ulica.
46.	Cesta, ki poteka od Jeričeve hiše s št. 1, pravokotno prečka Titovo ulico (10) se konča pri Rudolfovi hiši s št. 11 se imenuje Vilharjeva ulica.
47.	Vezna cesta, ki se odcepi pri Čibejevi hiši s št. 1A od Partizanske ulice (43) in pelje proti severu do Pavšičeve ulice (44), kjer se konča, se imenuje
Kidričeva ulica.
48.	Cesta, ki se odcepi od Kidričeve ulice (47) pri Brataševčevi hiši s št. 1, poteka proti zahodu ter v loku zavije pravokotno proti severu na Pavšičevo ulico (44), se imenuje
Tomšičeva ulica.
49.	Vezna cesta, ki se odcepi od Partizanske ulice (43) vzhodno od Čukove hiše in poteka proti severu do Pavšičeve ulice (44) se imenuje
Ulica OF.
50.	Vezna cesta, ki se odcepi od Partizanske ulice (43) zahodno od Čukove hiše in poteka proti severu do Pavšičeve ulice (44), se imenuje
Nazorjeva ulica.
51.	Pot, ki se odcepi od Gozdne poti (26) pri Čukovi hiši s št. 1, pelje proti vzhodu prek polja, zavije proti jugu ter se konča v gozdu, se imenuje
Poljska pot.
52.	Pot, ki se odcepi od Gorenjske ceste (18) in pelje skozi naselje proti Kalcem, se imenuje
Režiška cesta.
53.	Pot, ki se odcepi od Režiške ceste (52) pri Ambožiču in pelje po slemenu hriba do Mivška, se imenuje
Grajska pot.
54.	Pot, ki se odcepi od Režiške ceste (52) pri Cepičevi hiši ter poteka ob Črnem potoku do Groma, se imenuje
Strmica.
55.	Pot, ki se odcepi od Režiške ceste (52) pri Rupniku in pelje do Jerajeve hiše, se imenuje
Lipca.
56.	Cesta, ki se odcepi od Režiške ceste (52) in pelje mimo pokopališča do Tržaške ceste (1), kjer se konča, se imenuje
Pokopališka pot.
57.	Železniške čuvajnice od meje z občino Vrhnika (na severu) v železniškem telesu do meje s k.o. Laze (na jugu), ter vse stanovanjske hiše na vzhodni strani železniške proge Ljubljana - Postojna, se imenujejo
Za železnico.
58.	Ulica, ki se pravokotno odcepi od Rovtarske ceste pri hiši št. 16 (stanovanjski blok) in poteka dalje vzporedno z njo proti severu do daljnovodnega koridorja, se imenuje
Ulica Dolomitskega odreda.
59.	Cesta, ki se odcepi od poti Pod Grintavcem (13) pravokotno na vrh hriba Grintavec in se pod vrhom razcepi z enim krakom proti KS Tabor, z drugim pa proti cesti Blekova vas (12) se imenuje
Pehačkova cesta.
60.	Cesta, ki se priključi na pot Ograde (33) pri hiši Vidmar in poteka preko naselja in se priključi na pot Ograde (33) pri hišni številki 1, se imenuje
Cesta 5. maja.
61.	Cesta, ki se priključi na Notranjsko cesto (3) pri hišni št. 53, se imenuje
Martinj hrib.
62.	Cesta, ki poteka pravokotno na ulico Pod Grintavcem (13), in sicer poteka med hišama Pod Grintovcem 1 in 3 v dolžini 100 m, kjer zavije proti vzhodu do meje katastrske občine in prav tako meje krajevne skupnosti ter še približno 40 m v k.o. Blekova vas in KS Naklo. Cesta se imenuje
Došce.
63.	Ulica, ki se odcepi z Notranjske ceste (3) med hišnima številkama 37 A (Hrovatin) in 41 (Kunc) in poteka v smeri proti jugovzhodu v razdalji približno 400 m do železniške proge. Ulica se imenuje
Mali most.
64.	Območje, ki se na severnem delu razteza do meje z občino Vrhnika, na južnem delu do Ostrega vrha, na zahodnem delu do Jezerca in na vzhodnem delu do hriba Strmica se imenuje
Ograje.
65.	Ulica, katera se odcepi iz ulice Pod Grintavcem (13) med hišnima številkama 18 in 19 severno in poteka na severu do poti s parcelno številko 1647/1 k.o. Blekova vas, se imenuje
Zelena pot.
66.	Območje ulice se prične na odcepu ulice Martinj hrib (3) pri stanovanjski stavbi Mlinar, Martinj hrib 8 in pooteka proti JV v razdalji 150 m, kjer se del odcepi proti SV in del poteka še 120 m proti JV, potem pa zavije proti SV in poteka do železniške proge. Ulica se imenuje
Plesiše.
X
tu
o r^
Ě3
b ot o
tg
o
OJ
b
o
o b
o g
o t o b
B
67.	Območje ulice se prične od odcepa regionalne ceste Logatec - Laze pri parc. št. 1105/1 k.o. Dol. Logatec pravokotno na regionalno cesto v dolžini cca 60m. Pri 45 m se odcepi levo in poteka vzporedno z regionalno cesto v dolžini cca 180 m do poti parc. št. 1038/59 k.o. Dol. Logatec. Ulica se imenuje
Rožna ulica.
68.	Območje ulice se prične na parc. št. 1038/60 cca 60 m od regionalne ceste Logatec - Laze v dolžini cca 60 m. Pri 25 m se odcepi levo in poteka vzporedno z regionalno cesto do parc. št. 1038/59 v dolžini 180 m, vse k.o. Dol. Logatec. Območje ulice se pri stanovanjski hiši s hišno številko 4 nadaljuje v hrib, v dolžini približno 130 m.
Ulica se imenuje Pod gozdom.
69.	Območje ulice se prične od odcepa regionalne ceste Logatec - Laze pri parc. št. 1069/3 in se odcepi v dva kraka in sicer po praceli št. 1774/1 v dolžini cca 300 m in parceli št. 1069/10 vse k.o. Dol. Logatec. Ulica se imenuje
Pri lesniki.
70.	Območje ulice se prične cca 40m severneje od križišča Zelene poti (65) in ulice Pod Grintavcem (13) v smeri Zelene poti in poteka naravnost v približni dolžini 140 m, kjer zavije jugozahodno v dolžini cca 40 m, kjer se območje ulice konča. Ulica se imenuje
Sončna pot.
71.	Območje ulice se prične 240 m od priključka na avtocesto in poteka v dolžini cca 240 m po dovozni cesti za podjetje KLI Logatec. Prvi odcep ulice se prične na začetku območja ulice, kjer zavije vzhodno v dolžini 300 m, s tem, da na približno 240 m tega odcepa zavije krak severno v dolžini cca 180 m. Drugi odcep ulice se prične na koncu dovozne ceste za KLI Logatec in zavije vzhodno v dolžini cca 270 m. Na dolžini 45 m drugega odcepa zavije en krak južno v dolžini 120 m in se v zahodni smeri priključi na dovozno cesto za KLI Logatec. Prvi odcep ceste z dovozne poti za podjetje KLI Logatec, kateri je že oštevilčen, se nadaljuje naravnost v dolžini cca 120 m in levo v dolžini cca 170 m, ta se priključi že oštevilčeni cesti, ki se konča na koncu dovozne poti za podjetje KLI Logatec.
V križišču pri odcepu ceste proti podjetju KLI Logatec se cesta nadaljuje naravnost v dolžini cca 400 m. Cesta ima dva odcepa na desno stran, prvi odcep se navezuje nazaj na območje, ki je opredeljeno v predhodnem odstavku, drugi pa je slepi krak v dolžini cca 160 m. Ulica se imenuje Obrtna cona Logatec.
72.	Območje ulice se prične ob priključku na avtocesto in poteka v dolžini cca 240 m proti severu, kjer zavije proti severozahodu (cca 150 m), dalje zavije poti jugozahodu (cca 120 m), dalje poteka proti jugu vzporedno z železniško progo (cca 210 m) kjer zavijei proti vzhodu (cca 170 m). Približno na
sredini odseka ulice, ki poteka vzporedno z železniško progo se ulica odcepi proti vzhodu v približni dolžini 160 m. Ulica se imenuje
Obrtniška ulica.
73.	Območje ulice se prične na ulici Mali most (63), pred objektom s hišno številko 11. Ulica vijuga poti severu v približni dolžini 200 m, kjer se območje ulice konča. Ulica se imenuje
Pri malem mostu.
74.	Območje ulice se prične na vhodu v cono -v križišču s Tržaško cesto in se nadaljuje približno po sredini industrijsko obrtne cone, ter se navezuje proti dostopni cesti za podjetje Valkarton. Ulica se imenuje
IOC Zapolje I.
75.	Območje ulice se prične na prvem desnem odcepu iz ulice IOC Zapolje I (74) in se krožno nadaljuje, ter priključi nazaj na ulico IOC Zapolje I. Ulica se imenuje
IOC Zapolje II.
76.	Območje ulice se prične na prvem levem odcepu iz ulice IOC Zapolje I (74) in se krožno nadaljuje ob robu cone z železniško progo, ter priključi nazaj na ulico IOC Zapolje I. Ulica se imenuje
IOC Zapolje III.
77.	Območje ulice se prične na prvem levem odcepu iz ulice IOC Zapolje III (76) in se krožno nadaljuje, ter priključi nazaj na ulico IOC Zapolje III. Ulica se imenuje
IOC Zapolje IV.
78.	Območje ulice se prične na vhodu v stanovanjsko poslovno naselje - Sončni log, se nadaljuje okrog vseh objektov in konča na začetku oz. vhodu. Ulica se imenuje
Sončni Log.
79.	Območje novoimenovane ulice se prične na vhodu v IOC Zapolje, nadaljuje po sredini IOC vzporedno s Tržaško cesto in konča na koncu IOC. Ulica se imenuje
Pod lipami.
2.	člen
Stroški za napisne table gredo v breme občine.
Napisne tablice s hišnimi številkami določi in nabavi geodetska uprava na zahtevo lastnika stavbe ali po uradni dolžnosti. Stroške za izdelavo hišne tablice, njene namestitve in vzdrževanje ter nadomestitev tablice s hišno številko z novo zaradi uničenja ali obrabe krije lastnik stavbe oz. upravnik stavbe, če ima stavba upravnika.
3.	člen
Odlok o imenovanju ulic v naselju Logatec ( Urad. list SRS, št. 4/73, veljavnost od 15.2.1973), vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: »3. člen - Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v uradnem listu RS.«
Odlok o dopolnitvi Odloka o imenovanju ulic v naselju Logatec ( Urad. list RS, št. 6/77, veljavnost od 19.3.1977), vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»3. člen - Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem listu RS.«
Odlok o dopolnitvi Odloka o imenovanju ulic v naselju Logatec ( Urad. list RS, št. 27/84, veljavnost od 16.8.1984), vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»3. člen - Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v uradnem listu RS.«
Odlok o dopolnitvi Odloka o imenovanju ulic v naselju Logatec ( LN , št. 6-7/02, veljavnost od 10.8.2002), vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»2. člen - Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu.«
Odlok o dopolnitvi Odloka o imenovanju ulic v naselju Logatec ( Urad. list RS, št. 1/88, veljavnost od 23.1.1988), vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»3. člen - Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v uradnem listu RS.«
Odlok o dopolnitvi Odloka o imenovanju ulic v naselju Logatec ( LN , št. 12/04, veljavnost od 24.12.2004), vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»2. člen - Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu.«
Odlok o dopolnitvi Odloka o imenovanju ulic v naselju Logatec ( Urad. list RS, št. 12/88, veljavnost od 8.4.1988), vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»3. člen - Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v uradnem listu RS.«
Odlok o dopolnitvi Odloka o imenovanju ulic v naselju Logatec ( LN , št. 10/05, veljavnost od 23.10.2005), vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»2. člen - Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu.«
Odlok o dopolnitvi Odloka o imenovanju ulic v naselju Logatec ( Urad. list RS, št. 8/90, veljavnost od 24.3.1990), vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»3. člen - Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v uradnem listu RS.«
Odlok o dopolnitvi Odloka o imenovanju ulic v naselju Logatec ( LN , št. 3/06, veljavnost od 23.3.2006), vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»2. člen - Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu.«
Odlok o dopolnitvi Odloka o imenovanju ulic v naselju Logatec ( Urad. list RS, št. 34/92, veljavnost od 18.7.1992), vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»3. člen - Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v uradnem listu RS.«
Odlok o dopolnitvi Odloka o imenovanju ulic v naselju Logatec ( LN , št. 11/06, veljavnost od 25.11.2006), vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»2. člen - Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu.«
Odlok o dopolnitvi Odloka o imenovanju ulic v naselju Logatec ( LN , št. 6-7/97, veljavnost od 8.8.1997), vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»2. člen - Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu.«
Odlok o dopolnitvi Odloka o imenovanju ulic v naselju Logatec ( LN , št. 4/09, veljavnost od 23.4. 2009), vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»2. člen - Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu.«
Odlok o dopolnitvi Odloka o imenovanju ulic v naselju Logatec ( LN , št. 10/97, veljavnost od 6.1.1998), vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»2. člen - Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu.«
Odlok o dopolnitvi Odloka o imenovanju ulic v naselju Logatec ( LN , št. 8-9/98, veljavnost od 15.11.1998), vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»2. člen - Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu.«
Odlok o dopolnitvi Odloka o imenovanju ulic v naselju Logatec ( LN , št. 4/01, veljavnost od 12.4.2001), vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»2. člen - Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu.«
Odlok o dopolnitvi Odloka o imenovanju ulic v naselju Logatec ( LN , št. 7/09, veljavnost od 17.7. 2009), vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»2. člen - Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu.«
Odlok o dopolnitvi Odloka o imenovanju ulic v naselju Logatec ( LN , št. 11/09, veljavnost od 23.11.2009), vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»2. člen - Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu.«
X
tu
o r^
Ě3
b ot o
tg
o
OJ
b
Na podlagi prvega odstavka 82. člena Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 57/08-ZLDUVCP, 69/08 ZCestV, 42/09, 109/09) ter v skladu s 16. členom Statuta Občine Logatec (Logaške novice, št. 7-8/08, 3/10) je Občinski svet Občine Logatec na 31. redni seji, dne 7. 10. 2010, sprejel
Odlok o spremembi odloka o občinskih cestah
1. člen
3. člen Odloka o občinskih cestah (Logaške novice, št. 7/99) se spremeni tako, da se glasi:
2.	člen
V petem odstavku 31. člena se dodajo nove alineje, ki se glasijo:
» - pri nekategorizirani cesti v lasti Občine 3 m, Logatec
-	pri nekategorizirani novozgrajeni cesti, ki je 3 m, začasno prevzeta v upravljanje Občine Logatec,
-	pri cestah s statusom javnega dobra	3 m.«
3.	člen
Ta odlok se objavi v Logaških novicah in začne veljati naslednji dan po objavi.
»Za občinske ceste na območju občine Logatec se štejejo:
-	kategorizirane občinske ceste,
-	nekategorizirane ceste v lasti Občine Logatec,
-	nekategorizirane novozgrajene ceste, ki so začasno prevzete v upravljanje Občine Logatec,
-	ceste s statusom javnega dobra.«
Številka: 007-33/2010-3 Datum: 7. 10. 2010
Janez NAGODE, l. r. ŽUPAN OBČINE LOGATEC
O
o b
o g
o
t
o
b
B
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in dopolnitve), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02-ZJU in 110/02-ZDT-B, 109/08 in 49/09) in 16. člena statuta Občine Logatec (LN št. 7-8/2008) je Občinski svet Občine Logatec na 31. redni seji, dne, 7. 10. 2010 sprejel
ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE LOGATEC ZA LETO 2010 - REBALANS
1. člen
V odloku o proračunu Občine Logatec za leto 2010 (Logaške novice št. 12/2009) se 2. člen spremeni tako, da se glasi:
"Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih v EUR:
A. IZKAZ RAČUNA PRIHODKOV IN ODHODKOV	V EUR	
Skupina/Podskupina kontov	Rebalans 2010	
I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74)	14.483.144	
TEKOČI PRIHODKI (70+71)	12.697.345	
70 DAVČNI PRIHODKI	9.047.235	
700 Davki na dohodek in dobiček	7.176.935	
703 Davek na premoženje	1.463.250	
704 Domači davki na blago in storitve	407.050	
706 Drugi davki	-	
71 NEDAVČNI PRIHODKI	3.650.110	
710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja	1.777.745	
711 Takse in pristojbine	11.000	
712 Denarne kazni	27.000	
713 Prihodki od prodaje blaga in storitev	45.030	
714 Drugi nedavčni prihodki	1.789.335	
72 KAPITALSKI PRIHODKI	663.570	
720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev	163.570	
721 Prihodki od prodaje zalog	-	
722 Prihodki od prodaje zemljišč in neop. dolg. sredstev	500.000	
73 PREJETE DONACIJE	-	
730 Prejete donacije iz domačih virov	-	
731 Prejete donacije iz tujih virov	-	
74 TRANSFERNI PRIHODKI	1.122.229	o
740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij	1.079.729	
741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev EU	42.500	(U
		
II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43)	14.201.545	
40 TEKOČI ODHODKI	2.960.808	tu
400 Plače in drugi izdatki zaposlenim	744.354	ci
401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost	118.080	o r^
402 Izdatki za blago in storitve	1.495.074	cu -O
403 Plačila domačih obresti	33.300	o ^ Q
409 Rezerve	570.000	
41 TEKOČI TRANSFERJI	5.005.305	(N
410 Subvencije	30.000	
411 Transferji posameznikom in gospodinjstvom	2.814.894	CD
412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam	515.193	
413 Drugi tekoči domači transferi	1.645.218	-O o
414 Tekoči transferi v tujino	-	
42 INVESTICIJSKI ODHODKI	5.929.705
420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev	5.929.705
43 INVESTICIJSKI TRANSFERJI	305.727
430	Investicijski transferi 431	Investicijski transferi pravnim osebam, ki niso PU 432	Investicijski transferi proračunskim uporabnikom	151.890 153.837
III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I. - II.)	281.599
(PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ)	
B. IZKAZ FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB
Skupina/Podskupina kontov	Rebalans 2010
IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)	
75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL	-
750	Prejeta vračila danih posojil 751	Prodaja kapitalskih deležev 752	Kupnine iz naslova privatizacije	-
V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443)	-
44 DANA POSOJILA IN POVEČAJE KAPITALSKIH DELEŽEV	-
440	Dana posojila 441	Povečanje kapitalskih deležev in naložb 442	Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 443	Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti	-
VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE	
KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.)	-
C. IZKAZ RAČUNA FINANCIRANJA
Skupina/Podskupina kontov	Rebalans 2010
VII. ZADOLŽEVANJE (500)	-
50 ZADOLŽEVANJE	-
500 Domače zadolževanje	-
VIII. ODPLAČILA DOLGA (550)	300.000
55 ODPLAČILA DOLGA	300.000
550 Odplačila domačega dolga	300.000
IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH	
(I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.)	- 18.401
X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII. - VIII.)	- 300.000
XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.)	- 281.599
STANJE SREDSTEV NA RAČUNU konec leta 2009	
9009 Splošni sklad za drugo stanje 2009	18.401
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko
klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanimi kontnim načrtom.
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk - kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Logatec: http://www.logatec.si/
PREDHODNE IN KONČNE DOLOČBE
2. člen
Ta odlok začne veljati dan po objavi v uradnem glasilu Občine Logatec, uporablja pa se za leto 2010.
Številka: 410-159/2010-3 Datum: 7.10. 2010
ŽUPAN OBČINE LOGATEC Janez Nagode l.r.
X
tu
o r^
b
o
tg
o
OJ
b
o
o b
o g
o
t
o
b
B
Na podlagi 4. člena Pravilnika o Februarskih priznanjih Občine Logatec, sprejetega 13. 7. 2010, objavljam
JAVNI RAZPIS
za podelitev Februarskih priznanj Občine Logatec za leto 2010
stalnost in širina delovanja na področju
kulture v občini Logatec;
posebna skrb za popularizacijo kulturno
umetniškega delovanja;
uspešno dokumentacijsko in raziskovalno
delo na področju ljubiteljskih kulturnih
dejavnosti;
delovanje na področju varovanja naravne in kulturne dediščine.
Februarsko priznanje je najvišje priznanje, ki se podeljuje v občini Logatec posameznikom za izjemne dosežke ali za življenjsko delo na področju kulture.
PREDLAGATELJI: so lahko posamezniki, društva, organizacije in ustanove.
KRITERIJI ZA IZBOR:
-	za IZJEMNE DOSEŽKE:
•	izjemnost stvaritve kulturno umetniškega dela ali dogodka, ki je bila javnosti predstavljena v zadnjih dveh letih pred podelitvijo in ki je dokazljiva s priznanji ali potrdili ali nagradami s tekmovanj; diplomami ali potrdili o objavljenih delih; potrdili o sodelovanju pri umetniških razstavah ali koncertih ter kritikami stvaritve;
•	preseganje običajnosti delovanja v občini Logatec v zadnjih dveh letih pred podelitvijo kot je razvijanje novih oblik in vsebin kulturnega delovanja;
•	izjemen prispevek k razvoju kulture v občini Logatec.
-	za ŽIVLJENJSKO DELO:
•	dolgoletno strokovno in organizacijsko delo ali kulturno vzgojno in mentorsko delo, ali raziskovalno in publicistično delo, ki je pomembno vplivalo na razmah kulturne dejavnosti na posameznem področju v občini Logatec;
RAZPISNA DOKUMENTACIJA: predlogi morajo biti pisni, na obrazcih, ki so na voljo v sprejemni pisarni Občine Logatec, Tržaška cesta 50 A, Logatec - I. nadstropje in na spletni strani www.logatec.si. Če želite prejeti dokumentacijo po e-pošti, sporočite oziroma pošljite prijavo na naslov: obcina.logatec@logatec.si. Za vse informacije v zvezi z razpisom se obrnite na uradno osebo Simono Šušteršič Štrukelj, osebno, ali po telefonu na številko 01/7590 621.
ROK ZA ODDAJO PREDLOGOV: najkasneje do srede, 15. decembra 2010 do 12. ure v sprejemni pisarni Občine Logatec ali s priporočeno pošiljko, vključno z datumom 15. 12. 2010.
NASLOV: Občina Logatec, Tržaška cesta 50 A, 1370 Logatec. Predlogi morajo biti oddani v zaprtih kuvertah z oznako: »JAVNI RAZPIS -FEBRUARSKO PRIZNANJE - NE ODPIRAJ«. Na hrbtni strani kuverte mora biti naveden naziv (ime) predlagatelja in njegov naslov.
O prejemnikih priznanj bo odločila Komisija za podelitev februarskih priznanj. Priznanja bodo podeljena na osrednji občinski prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku, februarja 2011.
Datum: 6. 10. 2010 Številka: 094-4/2009-2
Janez NAGODE, l.r. župan Občine Logatec