WarJ r *A1UE Je v Ljubija*!, Frančiškanska ulic« St. •
°roldnp i na^8,r')- Uradna ure za stranke eo od 10. do 11. Ktikfl T>°d 5' t'° Pc! oldnc vsak dan razen nedelj in [. v' Rokopisi ee ne vračajo. Nefrankirana pisma se n0 HROCNima ,	sprejemajo *	:	i t
Vtn n ,: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za iha sli?m Besno K 21-CO, polletna K 10-80, četrtletna :: ’ ,efef!1a ^ 1 ‘80; za Nemčijo celoletno K 26‘40; za stalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36*—.	:
mezne številke po 8 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikovj Tl’ .	ob	pol	11.	dopoldne.	\	*.	*;
UPRAVN1STVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, H., id uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zveSeij Inserati: enostopna pelitvretica 80 vin., pogojen prostor, poslana!
:::	in reklame 40 vin. — Inserate 6prejema upravništvo.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo!  ............  Reklamacije	lista	so	poštnine proste.	——
s*ev. 657.
V Ljubljani, v sredo dne 13. avgusta 1913.
Leto III.
>Na Jirn- ^Uitnavau prijatelje in neprijate Veselo t! P*. sam stojim«, bi leliko zapel; linik.,’. a^i samota je za bolnike, ki mor
ne
morajo
Osamljenost
’JiiUn SC Berchtold danes ozre po Av-lelj^o P° Evropi in išče odkritosrčno prijazna koli/t0’! se mu n,ora m‘*° storiti, če d, t 1 spoznavati prijatelje in neprijatelje. m plf •
hirati k«fjti. , -	.	...
*ij° v , .°'J? Čutila vtiskom sveta, da ozdra-
i nosii*llru 'n p°Mu, ali pa za velike duhove,
t°|(j p,0. Sam> cele svetove v sebi. Grof Berch-
fte bi sJe, .".ce*ar avstro-ogrske monarhije in
ne i * bolan; da bi bil Zaratustra, pa
'dostno xZa['.teva °d njega. Bilo bi povsem za-
^°. da I' Voci’* avstrijsko zunanjo politiko
Voljni z • t 0gl' biti avstrijski narodi zado-
tioraln ^ 0 bi šlo lehko brez filozofije, in bi
^ 111 brez bolehavosti.
■ EvrcLj^n ^ercbtold je osamljen — doma in ^ni tau * ol8o je njegov Kanija vladal po ve-^dor *nj Zvailega merodajnega časopisja, in Dorof2"31. tebnike oficialnega in oficiozne-2ni°tj( d a?>a in barvanja, se je lahko vdajal %tnij0 a lrna vodja zunanje politike veliko za-k*o n avstrijskem javnem mnenju. Celo ti leni a j.e'nekaJ ^asa se£ala ta sugestija. ?neine|e Prochaskove afere so pa minili;
^irji tr°bente njegove slave najprej v lrabanti 'h Po*agonia so se tudi doma zvesti nikogar v°^Vr^al' ot* niega> tako da ni danes V'r ie m6?	.b' Prisegel na modrosti, katerih
v°inil1 i,, . anaiskem Ballplatzu. Hrabra srca
POtgr«- J^kaČev kinp rvH nornir^pnlci 1/Pr crrm
patr
brez sijaja.
Evropi. Trozveza je naše zuna-
g°vnrS 5Y k'pe ot* ogorčenja, ker smo •	11 itieč iz toka, pa nismo zamahnili;
"■vu Kr , kaPital izpreminja barve, ker vidi, V.Pranciin-VS,e kupčije mino njega v Nemčijo, v*stov vn 'v ^dovekam; žene in otroci rezer-Vflleio ^sujei° glasneje in glasneje, kdaj se ^ Dosiuš Z]e 'n °^etie domov; ljudske množice :;i intervp ?-,X s{rahu in srdu glasove o reviziji 111 SakuijJ,1', '• ^ najnasprotnejših kril političnih r^iučen s*rank doni ne radovedno, temveč raya srmf°nVprašanje: Kaj pravzaprav narne-t qs “erchtO'kl s svojo politiko?
J® dne^np611 ,e na^ Bismark doma. In od' dne *% doig0 1 2aPuščen je v Evropi. r“
^ e Politj^^Premagljiva podlaga«
* Ie' Matici ! nes ne 01016 nihče uta3itl. da so ‘l,di disonance, če ne že prave raz-^Ocno ; merje med Avstrijo in Nemčijo se je 8r0f R'bremenilo, pa ne tako, da bi mogel erlini, k govoriti o izrednem uspehu v boijfjk Nemčija se je odmaknila od nas; njena a davno ne hodi po eni poti z našo, $k0 xPa n' njena cesta niti vsporedna z avstrij-’ asProtja so postala očitna.
!l|ie„urtriia — ka*<or se gro^ Berchtold rad Vilegjj s' ie lastila na Balkanu poseben pri-K^fenie ifZ njenega dovoljenja so tam vse PaikanJ -e PrePovedane. Kajti mi imamo na So t,a >!‘nterese«. To smo pripovedovali vsem Jaše be^ |Joteli Poslušati. Ali tisti, ki so jim bile
a* daCiv V Prv' vrst' nameniene’ n'so *mel‘ ^braij 3i 'nas bili poslušali. Balkanci so se
S° dejali. 7 e^tu' sed'i so za zeleno mizo, pa
vDraja| *ZdaJ se pomenimo sami. In nihče ni
Jk?ove _ cbtolda za njegove ukaze, niti za
19njet ai-Ve.tevnc. Pripravljen je bil za posredo-
1,1 va'žii,' n'!l^e n’ Prosil zanj. Resnega obraza
renei( ^ ^ub smo stali ob bukareštski konfe-
^sti’ n Pa ni opazila ne naše resnobe ne važ-
Parji so si razdelili plen, kakor so mo-
«i
m
"'•o na^nl'’ Pa. so naPravili piko in posušili čr-sodbi, ki jo imenujejo »mirovno«. Brez
našega posredovanja1, brez našega protekto-rata.
Na dan pa prihaja sedaj, da je posredoval nekdo drugi, brez naše vednosti. Mnogostran-ski nemški Viljem je nai prošnjo rumunskega Karola svetoval grškemu Konštantinu, naj prepusti kos kavalskega zaledja Bolgarski. In Konstantin je storil, kar mu je svetoval Viljem. Ker se je tako zgodilo, smatra Nemčija balkansko zadevo za rešeno, kajti kar je storil njen cesar, mora biti prav. In Konstantin je dobil Kavalo z Viljemovim dovoljenjem.
Medtem gubanči Avstrija čelo, protestira proti bukareštskim sklepom in zahteva revizijo tiste pogodbe, ki je bila sklenjena pod avspici-jami njene zaveznice Nemčije. Zaman pripoveduje Berchtold, da se lahko zanaša na zvestobo Nibelungov; hladno odgovarjajo iz Berlina, da se ne morejo brigati za Kavalo, Štip in Kočano, in primerno pikro naglašajo. da so izkazali že dovolj zavezniške zvestobe, ko so se-kundirali v skaderskem vprašanju, ki jih pravzaprav tudi ni srbelo. Čim deklamira Berchtold o reviziji, tem bolj posegajo veliki nemški listi v bližnjo preteklost in preiskujejo našo balkansko politiko od začetka vojne, pa govore o Prizrenu in Prochaski, o Skadru in Paliču, o Albaniji in Esadu, kakor da1 prihaja njih kritika iz najopozicijonalnejših avstrijskih krogov. Tu-patam se oglaša s svarilom celo vprašanje, če je Nemčija brezpogojno vezana na zvezo z Avstrijo ...
Na Nemčijo se grof Berchtold ne mo>re zanašati. In to je pravzaprav tak udarec, da bi moral popolnoma iztrezniti gospoda grofa in mu pokazati najkrajšo pot v pokoj. Ne da bi mi smatrali zvezo z Nemčijo za neizogiben pogoj naše zunanje politike! Če je v tej zvezi kaj koristnega, izvira na drugi strani iz nje toliko bremen, da so vse dobrote z njimi izravnane. Nenasitnost našega militarizma utemeljuje poleg drugih faktorjev prav posebno ta zveza, v kateri imajo naši armadni zbori kompletirati nemške armade in naša mornarica fungirati kot levo krilo nemške mornarice. Našo »prestižno« politiko pospešuje zveza z Nemčijo, avstrijski narodi pa jo plačujejo. Edino zveličavna torej ta zveza z avstrijskega stališča gotovo ni.
Ali grof Berchtold je član tiste politične šole, ki smatra trozvezo za nedotakljivo podlago evropskega ravnotežja in nje ohranitev za višek vse politične in diplomatične modrosti. Berchtoldu so se torej omajala tla pod nogami; v svoji sveti zvezi ne nahaja zaslombe, za njegovo politiko nimajo zmisla tam, kjer bi ga moral moderni Metternich v prvi vrsti pričakovati.
Iz Rima ni prav nobenega glasu, ki bi potrdil, da gredo tam z Avstrijo čez drn in strn revidirat. Francija se upira celo iz Peterburga prihajajočemu revizijskemu povelju; še manj se navdušujejo za enako avstrijsko parolo. Anglija pa je že povedala, da se je naveličala večnega vznemirjanja, ki ga po nepotrebnem povzročajo avstrijske pretenzije.
Grof Berchtold stoji na hribu in vseokrog njega je puščava. Kajti da soglaša z Rusijo v vprašanju revizije, ne pomeni veliko, dokler je med Avstrijo in Rusijo sto drugih nasprotij.
Osamljenost v Evropi, splošna nezaflovolj-nost doma — to je rezultat Berchtoldove politike. Tako očiten je, da ga niti sam ne more prezreti. Na kai čaka še grof Berchtold?
Dokler se Balkan rde!i, ne more biti miru, Oršika je dobila Solun.; to je bilo kakor nepričakovana sreča iz nebes. Ali Grška ni bila zadovoljna, hotela je več in več. Dobila je kos Egejskega obrežja, ali ne toliko, kolikor jie zahtevala. In kdo naj verjame, da bo zaradi bu-kareštskega papirja pokopala svoje stare sanje, da zavzame vso Egejsko obal v Traciji in da v Carigradu obnovi stari Bizanc? Naj li pričakujemo, da se bo Bolgarska odrekla svojemu hrepenenju po Macedoniji in Solunu? Bo li Srbija zavrgla svoje aspiracije na kraje, ki so pod bolgarsko, grško in albansko oblastjo?
Človek bi moral verjeti, da so dinastije, militaristične, birokratlčne in kapitalstične klike nedolžne kakor golobi, da bi se mogel zazibati v nado, da je minila vsaka vojna nevarnost, da je z bukareštskim mirom napravljen konec medsebojnemu klanju na Balkanu.
Ferdinand bi bil rad drugi Simeon, Peter sanja o slavi carja Lazarja, Konstantin se smatra za naslednika bizantinskih cesarjev, Karol izvaja rumunski prestol od Trajanovega, celo črnogorski Nikola prepeva o slavi in veličini. Vsak bi rad bil večji in večji; princi še bolj od očetov, a nobeno hrepenenje se ne more izpolniti drugače kakor na škodo ostalih, drugače kakor s klanjem in ropom.
V Bukarežtu ni bil sklenjen mir! Sklenjeno je premirje, sklenjena ie provizorična demobilizacija vojsk, vladam na Balkanu je dovoljen čas. da se pripravijo za nove krvavo bitke, za nove vojne, za nove nesreče.
Mir se je dal skleniti le na en način, ki ga trobijo balkanski socialisti že yes čas: Ne delitev, ampak združitev Balkana] Republičann ska federacija balkanskih narodov! Tega niso hoteli delegati v Bukareštu, zakaj oni so sklej pali mir v imenu svojih vladarjev. Delo za diV nastije ni delo za narode. Če bi bili sklepali miri narodov, bi ga bili morali skleniti proti dinastijam.
Vedeli smo, da ne moremo tega pričakovati od oficielnih zastopnikov balkanskih dr-! žav. Pov.edali smo program, pokazali smo poti' ali poznali niso mešetanje in vedeli smo, da bodo delali kupčije za gospodarje, pri katerih se jim dobro godi.
Te slike ne morejo napraviti miru na Balkanu. Dokler vladajo, bo mir v nevarnosti. Mir bodo dosegle Ie proletarske narodne mase na Balkanu same, s svojo močjo, ali ne po poti, ki je držala V, Bukarešt. Proti klikam, proti dinastijam, proti kapitalizmu in militarizmu se bo Jo morali združiti narodi na Balkanu. Tedajl šele bo mir. ki ni bil sklenjen v Bukareštu. ’
Mir, ki ni mir.
2v0n •	Belgrad, 10. avgusta.
l Cenjen v'.Zvone	topovi grme v Bukareštu
lfvDei?a Dan^.lr- Podpisali so kos papirja, gotovo »l ^stviii - a’ ker se na niem govori o ve-J?vijo h ln so na njem imena ministrov, pa h 0 Utruf J-e -to mir- so pretepači v krčmi Sa, se	zbit>’ da ne morejo več sopsti,
|a^'er sp 10 po klopeh, je to mir. In traja, Zrm p,re*ePači ne oddahnejo toliko, da se TŽJt poprimejo, v iStnešnn'e 2 balkanskim mirom. Sklenili IrS D<?K°dbo, tako smešno, da bi se člo-k en» da „ nie3i ker je njen vzrok tako ža-nr!ne .more biti žalostnejši. Krpa v Bu-balk'Sta!>ega J>aPiri«a konstatira, da so več k~a i'1 držav izčrpane in se ne mo-5i,a: ki Je,vati- Najbolj je izmučena Bolgar-ha'^i brp, ,0. gonili brezvestni Ferdinandovi trJv ie Da f0li^'ba z bojišča na bojišče, izčr-Ha n'*i e rži-' Sr.bska, in mnogo bolje se ne Vn r< ne i , ?as' )’e imela razmeroma manjši a,«0Sti ... bi se bila mogla obvarovati ne-n. rp,1 ^ zadnji čas zapretila od bol-ti'^.Zniene flervVe- Izčrpane vojske, do dna iz-o ^aktm•■Zavne blagajne in kolera — to so /‘Sodba J!’ ki So sklenili v Bukareštu mir. C'0|no nP So io Podpisali, da pokrijejo z njo <ci že v ,?Po.Sobnost za nadaljevanje vojne, ,e Zna?iK,rVl11 besedah pričenja z veliko lažjo. CaDre| J, a za ves ta »mir«. Prijateljstvo bo n^?da!0 med kraljem Bolgarov in kralji Odil6,'11 ^rne Q°re — tako pravi po-UKod naj bi naenkat prišlo to prija-
teljstvo, ki ni bilo za botra pri sklepanju miru? Z obupno gesto popolne zapuščenosti so podpisali to pogodbo Bolgari, s triumfalnim ponosom pa Srbi in Grki. Kako naj bi se porodilo prijateljstvo, kjer je na eni strani ogorčujoča zavest poraza, na drugi pa prevzetno čuvstvo zmage?
Bukareštska pogodba pomeni premirje in priprave za novo klanje. Treba je. da se vojske spočijejo, ker ne morejo naprej; treba je, da se kadri spopolnijo. ker jih je izpraznila smrt in bolnišnica; treba je. da se napolnijo državne blagajne z razsipniškimi posojili in z oderuškimi davki. Kadar dorastejo fantje, ki se igrajo sedaj vojake z lesenimi sabljami, kadar par žetev utolaži najhujšo lakoto, da bo mogel ekse-kutor zopet kaj jemati ljudem, kadar bo pokvarjeno morilno orodje zopet popravljeno in nadomeščeno, tedaj lahko zopet zagrme topovi po balkanskih planjavah, tedaj se balkanske vode lahko zopet pobarvajo s krvjo.
To pomeni »mir«, ki je bil sklenjen v Bukareštu. Zakaj to Je farsa, ne pa mir. To je pogodba, sklenjena pod pritiskom višjih, nepremagljivih sil; to ni mir, ki bi uredil balkanske razmere po potrebah balkanskih narodov, to ni mir, ki bi bil sklenjen z namenom trajnosti.
V Bukareštu so delili ozemlje. Storili so to, pred čemer so svarili balkanski socialisti. Zaradi delitye ozemlja je izbruhnila prva vojna s Turčijo; zaradi delitve so se poklali bivši zavezniki; zaradi delitve bodo prejalislej zopet gnali ljudstvo « klavnico.
Dnevne beležke.
— Deželno zastopstvo ima nocoj točno ob 8. zvečer izredno sejo v društvenem lokalu. Ker je dnevni red zelo važen, je polna in točna udeležba potrebna.
— Baron Skerlecz prinaša kulturo na Hrvaško. Namesto Čuvaja so Hrvatje dobili no vega komisarja. Čuvaj je bil bivši feldvebel in to se je poznalo v vsem njegovem komisnem vladanju. Od njegovega kasarnskega duha je bilo pričakovati, da potepta glavo kači hrvaške upornosti; njegove sposobnosti pa niso zadostovale za druge dobrote, ki so jih visokorodni bečari namenili Hrvatom; zato je moral priti v Zagreb komisar, ki je pravi baron. Arpadovd so namreč spoznali, da je na Hrvaškem premalo kulture. Dežela še ni prav v Evropi. Ker leži bolj na Balkanu, jo je smatrati bolj za azijsko deželo; Tisza in tovariši so ji pa namenili evropsko kulturo, kj se najbolje eksportira iz Budimpešte. In če se baronu Skerleczu še ni posrečilo, da bi bil dosegel kakšen političen uspeli, ima na kulturnem polju že znamenit rezultat. V hrvaškem primorju Je morsko kopališče, ki se razvija iz skromlnih začetkov. Pred dvajsetimi leti je bilo tam komaj par hiš. Ali kraj je prijazen, morje lepo, kopelj izvrstna. Polagoma se je nekaj zidalo, uredilo se je nekaj nasadov, kopališče se je usposabljalo za meščanske kroge. Toda kaj je kljub temu Cirkve-nica še dandanes v primeri s francosko Riviero, z Ostende ali pa s Scheweningen? Velikega evropskega sloga še ni. Niti Opatija še ni dosežena. Treba je kaj storiti, da ne ostane Cirkvenica zadnja med mesti Judeje. In zdaj je prišel v Zagreb komisar, ki ima srce za Hrvaško in za kulturo, pa je izvršil zveličavno delo. Deželna vlada je izdala nekemu konsor-ciju dovoljenje, da sme ustanoviti igralnico v Cirkvenici in jo urediti za vse hazardne igre. Koncesija velja za petindvajset let. In zdaj naj Hrvatje nehajo s svojimi pritožbami, da jim delajo madjarski mogotci le škodo. Igralnica v Cirkvenici — to se pravi, da prinašajo Madjari zares kulturo na Hrvaško in da spajajo deželo z Evropo. Pa za vse hazardne igre! Menda se pomnoži s tem tudi število grobokopov. Med ljudi pride denar, v mesto pride več hohštap-lerjev, treba bo nove sodnije. To bo kultura in promet! Elyen!
— Dalmatinska deželna organizacija — dedič. Pred kratkim je umrl v Promini v Dalmaciji veleposestnik Pokrajac. Vse svoje veliko premoženje je zapustil svojim nezakonskim otrokom in socialistični stranki. Hčeri je zapustil zavarovalno polico, sinu pa užitek od premoženja. Po sinovi smrti dobi vse premoženje dalmatinska socialno demokratična stranka. Pokrajac je določil da naj porabi stranka podedovano premoženje za agitacijo in časopisje proti klerikalizmu.
.	— 90 socialističnih poslancev. Iz Helsing-
forsa na Finskem poročajo: Volitve za deželni zbor so končane. Izid je za socialiste naravnost sijajen. V novem deželnem zboru bo 90 socialno demokratičnih poslancev. Socialisti so pridobili od zadnjih volitev, ki so bile leta 1911., štiri mandate. Krščanski delavci so imeli doslej enega poslanca, pri teh volitvah so izgubili tudi ta edini mandat.
— Delavska stanovanja. Stavbna in stanovanjska zadruga dunajskih in nižjeavstrijskih bolniških blagajn je otvorila v nedeljo skupino delavskih hiš v Dunajskem Novem mestu. Hiše stoje ob robu mesta, razgled je odprt na vse strani. Skupina ima tri velika poslopja, v katerih je 36 stanovanj z eno sobo in kuhinjo (stanarina mesečno 22 K 50 vin. do 26 kron) in nekaj stanovaj s sobo. kabinetom in kuhinjo (stanarina mesečno 33 K do 35 K 50 v). Stavbe so veljale nad 600.000 K, zazidanih je 6340 kvadratnih metrov, zadruga pa razpolaga še s 1714 kvadratnimi metri1. Stointrideset lepih
in cenili stanovanj je postavila zadruga delav-j stvu. V hišah ima tudi konsumno društvo svojo prostorno prodajalno. Ob oknu vsake kuhinja je vzidana jedilna omara; ognjišča so zvezana s cevmi s pečmi v sobah. Pozimi se torej grejejo lehko peči s tem, da se kuri v kuhinji. Vsa-i ko stanovanje ima moderno stranišče, klet in podstrešje. Za snaženje preprog, obleke itd. sa posebni balkoni. Pod streho so pralnice. Kolo-i ija Ima' tudi lastno kopel, kjer le hkratu lehko koplje 37 oseb. Bolniške blagajne so pokan zale, da razumevajo potrebe delavstva.
— »Slovenski Narod« vsekakor čuti potrebo. da bi se sedanje razmerje med strankami na Kranjskem izpremenilo. Nekaj časa je krotil svoje prirojeno nagneivje do podlosti; zdaj mu pa žilica zopet ne da miru. Ze parkrat se je brez vsake potrebe zaletel v socialno demokracijo; včeraj pa ima neko sodno poročilo, v katerem razodeva vso svoio natumo dušo s podlimi sumaričnimi pobalinstvi proti socialni demokraciji. Ne bomo se spuščali M meritum sodne obravnave. Tistega tržaškega Škerjanca poznamo prav dobro. Ali naj bi ga »Narod« zagovarjal; ne bi mu tega zamerili. Toda liberalnemu listu gre Ie za to, da polije ob tej priliki’ socialno demokracijo s čim gostejšo gnojnico. Ves ton tega poročila smrd^ po perfidnosti. Posebni ovcirki so pa n. pr.:j »Najhujše in skoro v vsaki številki socialnp demokratičnega časopisja se bere polno samih osebnih žalitev političnih nasprotnikov. Ni večjih teroristov kot so socialni demokratje.« Itd. »Narod« je torej absoluno nesrečen, da se jd razmerje med strankami nekoliko omililo. AlJ če misli liberalni list, da ie socialna demokracija le zato. da bo držala hrbet, se prokletd moti. Mi znamo tudi drugače. Liberalci imajo premalo boja; dobro — pomagali jim bom oj da ga bodo imeli več, povsod. Prilike je dovoli.
— »Gospodje sinovi«. To, že dobro znano veselo igro prirede gojenci dramatične šole kot svojo drugo produkcijo v četrtek 14. t. m. v areni Narodnega doma. Iz prijaznosti sodeluje]^ nekateri člani deželnega gledališča. Igraje prikrojena za ljubljanske razmere ter je pred leti doživela velik uspeh. Ker nastopa manj oseh kakor pri »Desetem bratu« in je tudi lažja scenerija, je upati na popolen uspeh.
— Izlet tobačnega delavstva v Celovec Izletnikom, ki se tega izleta udeleže, naznanja mo, da odhajamo na praznik dne 15. t. m. ol šestih 55 min. zjutraj z državnega kolodvor: v Šiški. Ker nudi ta izlet izletnikom obilo raZ' vedrila in zabave, naj te prilike nihče ne za mudi.	*
— Klerikalna »Jugoslovanska strokovn zveza« je imela v nedeljo dne 3. avgusta Dravljah velikanski shod, katerega se je udele žilo, Če se ni vrinila v poročilo »Naše Moči kakšna tiskovna pomota, ogromno število sa-j mih zavednihO) mizarskih pomočnikov. Zbo-j rovalna dvorana je bila nabito polna. Na shodul je poročal urednik Kerhne, ki je če sem prav^ čital, pritekel ves spehan iz Dolenjskega narav-j nost v Dravlje. Pripovedoval je strmeči množi« ci grozne reči. Socialistični mizarji kar vpričol mojstrov odirajo klerikalne backe na meh, ter) kuhajo iz njih lim. Gorje devičarju, če zaidej med to zalego, kmalu je po njem. To Vam lahko pove Mejač, ki bi ga, da ni imel sve ^ tince na vratu, gotovo zadela1 enaka usoda Zato je Pa treba, da se krščanski mizarji bol pogosto udeležujejo skupnih obhajil, da jih n* dohiti nepripravljene rdeča smrt. Poslušalcer so se ježili lasje in boječe so se stiskali dru k drugemu. Mejač pa, ki je socialistom za en, krat še živ utekel. Je gorko pritisnil svetined na svoja deviška prša in se iz hvaležnosti, zaj izkazano mu milost, obljubil k Mariji pomagal na Brezje. Gosp. Kerhne pa je navdušeno nadaljeval. Krščanski možje in mladeniči! Teh bridkosti je dovolj, postaviti se moramo Vi bran. Pokažimo tej rdeči zalegi, da ne pustimo) uničiti naše svete vere, zato vas. zavedni tiri-
zarji poživljam, da vsi do zadnjega vstopite v J. S. Z. in bodite prepričani, da bo te rdeče kuge kmalu konec. Navzoča »množica« je navdušeno ploskala govorniku. Erman pa je vprašal Kerhneta, če ne bi kazalo takoj udariti na socialiste. — Še meni so se ježili lasje ko sem čital v »Naši Moči« poročilo o tem impozantnem shodu. In že vnaprej se ves tresem pred onim trenotkom, ko bo navdušen agitator in organizator Ermarr prihrumel s svojo križarsko vojsko v Ljubljano ter nas bodo podavili njegovi sveti vojščaki. Ker sem pa silno radoveden, sem se obrnil do naših sodru-gov mizarjev v Dravljah naj mi povedo, kako da je bilo na shodu.. Le-ti so mi povedali, da ni bilo tako strašansko hudo kakor pripoveduje »Naša Moč«. Gospod Kerhne je govoril skoraj praznim stenam, ki ga seveda niso razumele. Polna dvorana samih zavednih mizarjev se je skrčila na število pet, ostali pa so bili kmetje, ki so se dolgočasili ob Krhnetovih klobasarijah. Da ga peče naša mizarska organizacija v Ljubljani, mu rad verjamem. — toda postala bo njemu in njegovim backom še bolj' vroča. Kajti, da bi mi dali iz rok, kar smo si v teku 18 let s trudom pridobili, tega ne bo dosegel noben Kerhne in noben Erman. Da je katoliški možakar g. Krhne blatil ljubljanske mizarje in njihovo organizacijo, to je razumljivo samoposebi. Toda naj bo prepričan, da bomo tudi med vižmarske mizarske pomočnike zanesli navdušenje za našo organizacijo. Kajti, prej ali slej morajo priti k nam, če nočejo v Vižmarjih poginiti. Da pa pokažemo J. S. Z. V pravi luči, bi priporočal naši organizaciji, da skliče v najkrajšem času v Št. Vidu shod.
Organiziran mizar,
— Vstopnice za dobrodelne gledališke prireditve se v Cešarkovi trafiki v Ščlenburgovi ulici že prav pridno razpečavajo. Kakor obetajo mnogobrojna naročila vstopnic iz vseli kraj jv slovenskega ozeml ja pridejo na te našim igialcem namenjene prireditve prijatelji slovenskoga gledališča od vsepovsodi, da vsaj za nekaj čssa odpomorejo bedi slovenskih igralcev.
— Dobrodelne gledališke prireditve. Ker
se obeta izredno velik poset je prireditveni odbor določil, da se dobrodelne gledališke prireditve v Ljubljani ponove. Spored je: V petek 15. t. m. ob S, popoldne se uprizori na prostem srbska drama »Knez Semberijski«. Po predstavi bo v parkhotelu »Tivoli« velika varie-tetna vestfes. — V nedeljo 17. t. m. ob polu 3. popoldne se prvič ponovi »Knez Semberijski«, — V nedeljo une 24. avgusta ob 4. popoldne se drugič ponovi »Knez Semberijski« in se z iz-premenjenitn sporedom ponovi velika varietet-na veselica. —■ Vstopnice za y§e te prireditve se v predprodaji dobivajo v Cešarkovi trafiki.
— Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske od 27. julija do 2. avgusta t. m. Novorojencev je bilo 21, mrtvorojencev 5, umrlo pa je 7 domačinov in 15 tujcev, in sicer 1 za tifu-zom, 4 za jetiko, 2 vsled mrtvouda, 1 vsled nezgode, 14 pa za različn. boleznimi. Za infek-cioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za tifu-zom 6, za egiptovsko očesno boleznijo 2 osebi.
— Železniška nezgoda pri Zagorju ob Savi.
V	pondeljek je imel jutranji dunajski brzovlak pol ure zamude in se je zato križal izjemoma s tržaškim osobnim vlakom št. 36. v bližini postaje Zagorje. Trije železniški delavci, Hrvatje. ki delajo na tej progi, so ravno takrat šli po njej. Proga je zelo ozka in delavci najbrže niso slišali prihajajočih vlakov vsled šumenja Save, ki teče ravno pod tirom. Brzovlak je zgrabil enega delavca, ki je bil takoj mrtev. Poštni vlak oba druga, ki sta težko ranjena. Bija je tudi gosta megla. Delavci bi se bili sploh težko rešili, tudi če bi zagledali vlak, ker je proga na eni strani omejena z visokimi skalami, na drugi strani pa pada navpično k Savi.
— Požigalec. Dimnikarski pomočnik Andrej Mazelt iz Srednje vasi je živel že delj časa s sosedom v prepiru. Nekoč mu je zagrozil, da mu bo že nekaj napravil. Dne 2. t. m. pa so videli sosedovi fantje, da se nekdo klati blizu hišu Andreja Mediza. Po preteku četrt ure je ž: začela hiša na vseh štirih oglih goreti. Škode je do 3000 K. Mazeleta, ki je dosedaj služil v tujini, so zaprli in ga oddali okrožni sodniji v Novem mestu.
— Otrok je utonil. Iz Novega mesta poročajo: Posestnik Ignac Boldin iz Gabrovke. ob-
Za resnico.
Roman.
Spisal Jožef Laichfer.
(Dalje.)
»Takoj jutri. Pojutrišnjem ne bom šel k spovedi. S svojo vestjo ne bom več sklepal kompromisov.«
»Ali res Hruby?« je klical Zeman, tisti kozavi študent z veliko rdečelaso glavo, kateri se je rad zavzemal. »Vi izstopite iz cerkve? Izstopite — izstopite! Ako ste v cerkvi, pomeni to, da odobravate inkvizicijo in vse te nepravilnosti. In drugim gimnazijcem daste vzgled, vzgled velikanske pogumnosti.
»In ali se ne bojiš, da ti bodo domači branili?« so vprašali Ivana vsi gimnazijci.
»Zakaj bi se bal in zakaj naj bi mi branili? Oče mi vendar pušča prosto roko. On je že od nekdaj prijatelj samovzgoje.«
»Toda mamke« — je opozoril Mikyška — »nerade dovoljujejo take stvari.«
»Kar se tiče mamke,« je Ivan odgovoril naglo, malo se zardevae, »upam, da ne bode branila. Preveč me ima rada. Da bi Vani jo karakteriziral, Mikyška, je nadaljeval zopet se zardevaje, kakor da sam sebi ne zaupa, »to je težko. Njen značaj je sestavljen iz samih kompromisov, v katerih se ni lahko spoznati. Jaz sem jo sicer že deloma prepariral, tako da vsaj nekoliko razume, zakai mi sjre. in iz ljubezni
čina Zagradec, je prepustil svojega poldrugo leto starega sinčka v varstvu devetletne deklice, sam pa je odšel z ostalo družino na polje. Dekle se je pa igralo in pozabilo na bratca. Deček je šel na vrt, kjer je neograjen vodnjak, padel vanj in utonil.
— Vojni film, »Bitka ob Bregalnici« v Kino Idealu včeraj ni pravočasno dospel iz Pariza. Pride gotovo danes. Ostali spored je jako ugajal, posebno večerna drama »Deklica iz vsetržnice«. Vojni film se bo predvajal tudi v soboto. V petek nov spored z Nordiskdramo »Žaga«.
Idrija.
— Predavanje in shod. Žensko društvo »Veda« priredi vsoboto, 23. t. m. ob polu 9. zvečer predavanje »O razvoju človeštva«. Predavat pride sodružica Ada Kristanova iz Ljubljane. ki je pred leti že govorila v Idriji. »Veda«, ki se je od tistega časa lepo razvila, pričakuje, da bo to predavanje dobro obiskano in da bodo članice v ta namen pridno agitirale. Predavanje bo v starem rudniškem gledališču. •Drugi dan, v nedeljo, 24. avgusta bo pa tudi tam ob 9. dopoldne ljudski shod z dnevnim redom: Delavsko ljudstvo in politika. Tudi tukaj govori sodiužica Ada Kristanova.
Štajersko.
— Krojaški mojster Mastnak — obsojen.
Poročali smo že o vljudnem občevanju krojaškega mojstra Mastnaka v Celju, ki je zmerjal svojega pomočnika s šuftom in hujskačem, ker je spremljal tajnika krojaške organizacije k nekemu krojaču in ga poživljal za vstop v organizacijo. Pomočnik seveda ni teli ljubeznji-vosti mirno vtaknil v žep in je tožil mojstra. 31. julija je bila obravnava, pri kateri je bil obsojen Mastnak na 20 K globe ali 48 ur zapora. Poleg tega mora Mastnak poravnati tudi tož-bene stroške. Dični Mastnak je torej precej drago plačal. ljubeznivosti napram organiziranemu pomočniku. Prihodnjost bo pokazala, zna Mastnak upoštevati zabeljeni nauk. Gospod Mastnak se bo že moral sprijazniti z mislijo — rad ali nerad — da se pomočniki organizirajo in da tudi delujejo za organizacijo. Kaj bi pač dejali mojstri, če bi jih nagnali pomočniki s šufti in hujskači samo za to, ker delujejo za svojo organizacijo? Mastnak je odpustil vse svoje pomočnike samo za to, ker so pozvali krojača Zorzinija iz Gaberjev, ki dela za Mastnaka, na pristop v organizacijo. Dobre delavce, ki so organizirani, odpušča Mastnak, in izroča delo delavcem na domu, samo da prihrani nekaj kronic. V kakšnih delavnicah izdelujejo ti delo, za to se ne briga Mastnak; zatohle, vlažne luknje pač niso primerne de-^ lavnice. Mastnak pošilja delo v Prostejev. kjer med češkimi krojaškimi pomočniki neusmiljeno žanje jetika, ker tamošnji židovski tovarnarji za obleko še vse bolje razumejo izkoriščanje nego gospod Mastnak. Mastnakovi odjemalci pač mislijo, da so njihove obleke izgotovljene v Mastnakovi celjski delavnici in plačujejo tudi račune po tem, v resnici pa dobivajo pravi prostejevski šund. Gospod Mastnak pa ni le nasproti svojim pomočnikom fin gospod, temveč je obziren tudi napram celjskim krojaškim mojstrom. Kadar je največ dela. tedaj izvablja cd drugih mojstrov najboljše delavce ter jim obljubuje celoletno delo in dobro mezdo. Ko pa dobi delavca, pozab: na vse Obljube. Dokler gospod Mastnak ne bo izpolnjeval tarifne pogodbe, dokler ne bo s svojimi delavci dostojno občeval, dokler bo dajal delo delavcem na domu, tako dolgo ne bo sprejel noben krojaški pomočnik pri njem dela. Med tem časom pa naj premišljuje gospod Mastnak o šuftih in hujskačih, morda pride do spoznanja, da so tudi organizirani pomočniki pošteni ljudje. Noben kroiaškl pomočnik naj ne sprejme dela pri Mastnaku v Celju.
— Strela. Iz Celja poročajo: V Dobrov-berju pri Celju ie treščilo v soboto zvečer v hišo posestnika Šribarja, vulgo Vrečarja. Strela je ubila bika in užgalg aospodarska poslopja. Zgorelo je vse, tudi krma. Škoda znaša nad
10.0.0 kron.
 Nezgoda v gorah. Iz Gradca poročajo i
V	soboto zjutraj je odšel 651etni Karl NuB-baum iz Reztia na Nemškem, ki je bil v letovišču v Tragoftu, s svojo soprogo na 1836 m visoko goro Mesnerin. Soproga se je pa kmalu
ILUHUr11-1 mi^r^S^SiŠŠSaBSSSSM—J—!L".4!3BHBSHH«SS^*-i-OTK-*
bi kaj rada dovolila, samo ko bi se na' drugi strani ne bala, da- bo to zame imelo hude posledice. Njena ljubezen se je zdaj sploh raz-rediia v sam strah zaradi moje prihodnjosti, pa vendar upam, da s6 mi z dobroto posreči jo
premagati.«	,
Isti čas se je vrnila staviteljeva rodbina iz gledališča. Culi so se koraki in govorica. Ivan je odšel za trenotek, pa se je zopet prikazal in silil, da bi se še posedeli. »Nihče nas ne bo motil!«
»Vi čitate Comta?« je vprašal Kačerov-sky, ko je našel na mizici med knjigami češki
prevod.	,	,
»Začel sem Comta,« je prijazno odgovoril Ivan. »Rad bi pa tudi Spencerja. Pa Spencerja bi menda še ne razumel, kaj ne, Kačerovsky?«
Potem se je razpredla literarna debata. In te se je posebno udeleževal Ondraček. Tekal je po salonu, dregal vsakega z rokami ter ni mogel trpeti, da bi govoril kdo drugi. Segal je v besedo in prekinjal. Bil je privrženec najnovejših in najbolj divjih smeri in rdeč je bil krvavo in s čela in od las mu je lil pot.
Potem so govorili še to in ono, dokler se konečno niso jeli spogledovati in drug di uge-ga ogovarjati, češ, da je čas odhoda. Ivan jih je sicer zadrževal, toda bila je že skoro jed-najst; niso ga ubogali ter so se dvignili. Vaclav je zopet odprl duri in se po gosposko pnklanjal, ko so odhajali v predno sobo. Tiho so šli in se naoravljali.
vrnila, NuRbaum je šel sam dalje. Ker se ob treh popoldne še ni vrnil, se je odpravila še v soboto zvečer rešilna ekspedicija na goro. V nedeljo zjutraj je odšla še ena ekspedicija in v ponedeljek zjutraj so se odpravili tudi graški turisti pod vodstvom zdravnika dr. Erlacherja. Graška ekspedicija je preplezala severno stran gore in našla ob 9. dopoldne NuBbaumovo truplo na prav nevarnem kraju. Lovci so z velikim naporom spravili truplo v dolino. NuR-baum. ki ni bil izurjen turist, je padel 40 m globoko, njegova glava je tičala v skalni razpoki. Najbrže ga je zadela med potjo kap in na mokrem skalovju mu ie spodletelo, da je padsl. Nuflbauma prepeljejo v Rezno.
— Prošt Je ukradel kelih. V podružnični cerkvi sv. Ahaca pri Sevnici so pred kratkim zapazili, da manjka zlat mašhiški kelih, vreden 2000 K. Poizvedbe so dokazale, da je ukradel kelih prošt, ki je pred kratkim umrl.
Goriško.
— Deželnozborske volitve na Goriškem. Z
volitvami v veleposestvu so končane goriške deželnozborske volitve. V laškem veleposestvu sq zmagali po hudem boju klerikalci s prav neznatno večino. Novi goriški deželni zbor je sestavljen sledeče: 11 slovenskih libralcev, 3 slovenski klerikalci. 9 laških klerikalcev in 6
laških libralcev.
— Žrtve stele. V Gorici je ubila strela 41 let starega zidarja Alojza Gabrijelčiča iz Solkana, dva tovariša, ki sta delala pri njem, pa je samo onesvestila. — V Vogerskem je ubila strela Terezijo Lukežičevo.
— Toča na Goriškem. Iz Gorice poročajo:
V	nedeljo zvečer je razsajala v goriški okolici strahovita nevihta s točo. Toča je padala tako silno in gosto, da je pokrila vso pokrajino z debelo ledeno plastjo, kakor da bi ležal na nji sneg. Med Štanjelom in Rihenbergom je toča zasula ves železniški tir. Uničena Je vsa letina. Škoda je ogromna in se ne more sedaj niti približno preceniti. Nevihta je trajala tri cett t ure.
Kredit delavskega razreda.
Gospodarska kriza lanskega in letošnjega leta v avstrijskem 'organiziranem delavstvu povzročila precej revolucije v mišljenju in dejanju. Kriza je hudo priti-snila tako posameznika kakor organizacije, posebno tiste, ki so navezane pri svojem delu na kredit. N. pr.: Vele-nakupna družba avstrijskih konsummh di ustev ima sicer milijon lastnega kapitala, ah kljub temu rabi še najmanj milijon odprtega kredita, da more popolnoma izrabiti trzisee za svojo porabo. Vsled krize so balnke kot drugi kreditni zavodi omejevali odprt kredit, kai so prizadeti bridko občutili. Obrestna mera pa je iz prejšnje 5%% poskočila na 8—9/°. s provizijo cela na 10%, tedaj skoro za 100% več. Kriza je bila za kapitalistične denarne zavoae tako-rekoč zlati vir dohodkov, in slabi časi za produktivne ljudske mase so postali za denarne kapitalistične institucije obljubljena dežela. _
Vprašanje pa se je iz tega porodilo, in sicer vprašanje: kdo pa vlaga denar v te banke in hranilnice kdo pa ie vlagatelj: Odgovoi se je glasil: »Tudi delavstvo s svojimi organizacijami. s svojimi bojnimi fond se zate^ a k tem bankam in hranilnicam ter jim izroča v var-stvo svoje denarje!«
Na Dunaju je sedež največ zvez • kovinarske, mizarske, železničarske, tiskarske, predilniške itd. — strokovna komisia ima tam svoj sedež —: miljoni denarja, težki miljom S stekajo v Underbanko. Umonbanko. W tensko banko, I. Wiener Sparkasse itditd Mi-sel je bila porojena, misel, da >e precej absurdno: nalagati lasten denar po 4/*/<>—5/0 pri bankah pa prosjačiti, milo beračiti za posojila ter v slučajih, da se nam dovolijo obrestovati jih po 10%... In spoznanje je bilo tu.Sešli so se razumnejši sodrugi in v tej kn^11' dobi ustanovili »Kreditno zvezo avstrijskih delavskih združenj na Dunaju«.
Početck je napravljen. Sicer so že poprtje v Gradcu tamošnji agilni sodrugi ustanovili »Ljudsko banko alpskih dežel«, ki je omejila svoi delokrog na alpske dežele oziroma na Štajersko. Tudi med češkimi delavci se je nekaj posojilnic ustanovilo, ki precej dobi o delujejo. Še Slovenci smo napravili mal poskus No — sedaj se je oficielno po tozadevnih vrh6ymh
instancah priznalo, da je treba tudi tu na kre-‘ elitnem polju z delavstvom iti po sistematično določeni poti.
V reviji »Ddr Kampf« sta o problemu »kredita za delavsko ljudstvo« povedala svoje mnenja drž. posl. R. Miiller in drž. posl, dr. K-Reuuer. V »Akademiji« pa razpravlja o predmetu prav obširno drž. posl. Modraček.
1 udi za nas Slovence nastaja vprašanje »delavskega kredita«, tudi mi bomo morali rešiti ta problem. Za nas ne pride v poštev denar velikih delavskih central — ampak za nas pridejo v poštev prihranki delavstva ter njegova potreba po denarju v časih sile.
•i , lK*' ]e težko delavcu napravit kake prihranke, vendar mora vsled razmer hraniti (varčevati), od časa do časa. Družinski oJe, ki plačuje stanarino mesečno, plačo dobiva tedensko. mora hraniti skozi mesec, da ob koncu plača v i edu stanarino. Isto velja za skrbnegs vi ^ ozirom za obutev, obleko, za kurjavo, v sak skrbni družinski oče mora od tedenskega ah mesečnega zaslužka nekaj. dati na stran, da se ve kam zateči v času. kadar rabi.
številke c. kr. poštne hranilnice, raznih posojilnic m kreditnih zavodov nas pouče, komo je tu delavskega denarja, prihrankov malih ljudi! -- Po raznih delavnicah, tovarnah in celo po predkraiih se otvarjajo vsako spomlad tako-zvani hranilni krožki, v svrho nabave denarja za poletne izlete, jesenski nakup premoga, za novo leto itd.
Ali ne bi bilo razmišljati: koncentrirati ves ta denar v en zavod, ki bi se specialno pečni z lnanjenjem malih denarcev ter s posojevii-njein potrebnim delavcem?
Sodrugi po Slovenskem! Tudi mi razmi-šljujmo o tem!	^	K.
T
Pošljite naročnino. W če je Se niste!	#
Socialno politični pregled.
= Krščansko socialne strokovne orgfl" mzacije. Strokovna komisija krščansko socialnih strokovnih organizacij je izdala Pred kratkim letno poročilo. Pri centralni komisiji je bilo koncem leta 1912 včlanjenih 29 organizacij s 44.603 člani. (Naše organizacije so Štele koncem lanskega leta 428.363 članov, ‘ore skoraj lOkrat več). Pri centralni komisiji j!1 včlanjenih nekaj nemških lokalnih organizac,Ji ki imajo 5881 članov, dalje dve češki str0" kovni organizaciji in slovenska strokovna f“la- češki strokovni organizaciji 25-911 članov, slovenska krščansko socialna organizacija pa 6014 članov. (Ce je le res!) Vseh članov so imele torej krščansko socialo* organizacije koncem lanskega leta 82.459. K temu številu članov pripominjamo samo to. J* so socialno demokratične organizacije dokazala ze neštetokrat, da prištevajo krščanski sociali k strokovnim organizacijam tudi nestrokovna društva. O financielnih razmerah pravi poro* čilo, da so krscansko socialne strokovne organizacije imele lansko leto 824.707 K 41 vin do* liodkov, izdatkov pa 564,120 K 45 vin (Naša organizacije pa: dohodkov 9,969.831 K 71 vin., sti oškov 9,171.352 K 34 vin.). Zelo zanimivo je tudi če primerjamo postavke izdatkov krscansko socialnih in naših organizacij. Za P°d' pore brezposelnim so izdale krščansko socialno organizacije 59.454 K 41 vin., naše 1,403.067 K Ji vin.; za bolniške podpore so izdale krščatt-?	°rganizacije	100.634 K 77 vin.,
naše 987 139 K 54 vinarjev. -Vsega premoženja S	socia,ne	organizacije lansko
L vmarjev, naše organizacije pa A >064.798 K 25 vin. Na vsakega organiziranja delavca pri krščanskih socialnih organizacija*1 ?v	7^	^ Premoženja, pri naših
35.16 K Ze iz teh skromnih podatkov Se l*hko vsakde avec prepriča, katera organizacija '”u nudi boljšo priliko za izboljšanje njegovega P°-lozaja.
Trst.
j —^'Ljudski oder« naznanja svojim članom, podi uzmeam m vsem onim organizacijam, ki sc poslužujejo njegove knjižnice, da ostane križnica odprta le še do srede 20. t. m. in bo potem da se izpopolni in na novo uredi.
MHMNaH---------
»No. punčika je sedaj že v postelja!« je omenil Mikyška bodro. »Pa smo se mreh dobro; hvala vam, Hruby; od mene najbolj za rum. Izboren rum. In prigrizki so bili imenitni. Drugič pridem	zopet.	Premoženju se pa	ne odrecite do tega	časa!	Potem bi ne	bilo	čaja m
ruma ni prigrizkov!«	.
Ivan se je nasmejal, pa vendar mu je bilo žal ker je Mikyška vse jemal le od lahke strani. »Ne. vi	me ne	poznate!« je	dejal	ognje-
,vito in bolest	ga je	prešinjala.
»I kako, da vas ne poznam?« je naglo iz-pregovoril Mikyška. »Kako bi vas ne poznah
Vi si pa mislite, kakšen n,čvre^ež r^dl(lz sem jaz. A jaz vendar le nisem tak ničvrednež.
' nS'iSeU?aj£e”-‘se ie
za hrbtom Beneš, ki si je tfaCil kosmat o čepico globoko na oči. »Cesa jim je treba.''« le ponovil s smehljajočimi očmi. BeneS!<( je reke]
Mikvška trdno »Niti taki ničvredneži, kakor ^m jaz? ne hrepene samo Po ženskem telesu,« ie vzplamtel. »I kadar je spomlad, i kadai se pojam za ženskimi krili-., o, jedva se J1*1 do-&. pa že vem. da to ni pravo^^»P* in e prešinja nekaj druKSa, In zato. če b sc
tudi z verigami prikoval — ; “J*
tak ničvrednež pa nisem. A najdaja me hrepenenje. da bi hotel ljubiti eteriško brtfo Soma se mu pokazati in pojaviti. In dotaknem blata, vem, da sem
hotel kvišku k zvezdam, a da jih nisem našel, v takem trenotku bi mi zadoščala i mamica — da, zadoščala, da bi lahko položil glavo v njene roke in ji povedal, kak revež sem.« , »Kacerovskv, — Kačerovsky,« je Beneš. »pojdi sem, Mikyška obuja kes, Magdalena hoče biti.«
»E — ne norčuj se!« j« resno prekinil Mi-kyska. »Greh se lahko stori Oreh — £reh — “■Jkai15ej°f »feh? V greh zaideš, ne da bi se nadejal. Toda pokoriti se zanj, če hočeš vedeti. Magdalena biti — a, to je kruto, prijatelj! »Vi, Hruby«, je ogovoril Ivana, »držite se zveza, če veste za nje. in bodite srečen!«
Ivan je hvalžno pogledal Mikyško. Blazen-ke se je spomnil v tem trenotku. Sladko in svo-, bodno mu je bilo, kakor da bi mu rasle perotl., V tem so prišli že na dno stopnic, kjer jih je čakal hišnik, prišedši odpirat, bržko je začul šum govorečih glasov. Poslavljali so se. Vsi so Ivanu stiskali roko ter prosili, na} pozdravi Kvapila, in gimnazijci so vsi vprek kričali »na zdar, Hruby!« Mikyška je še ob sloves^ opozarjal z nasmehom: »Premoženju se n«, odrecite, in h Kvapilu pridem pogledat po1-dnevi. Dobro ga oskrbujte!«	t
Skozi odprta vrata Je zavel v "vežo zrak, nasičen nočnega mraza, in celi trop mladih IJu-3ij se je spustil na ulico. Ivan !'m Je še e.n*raJ pomignil z roko in tresoč se od mraia odhitel gori.
(Dalje prih.,-
Ljubljana
z Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8.
jsrez konkurence! =====
Krasne novosti jesenskih oblek in površnikov tflo-mačeha Izdelka. Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga.
(Solidna postrežba.	Rajuižfe	cene.
— To je sramota. Pretečeni teden sem s! prijetno nalogo razkazati zunanjemu so-«11 prostore našega novega »Delavskega te«. Sodrug se je živo zanimal zlasti za kultno delo naših organizacij in je z lepim da-Jin pokazal svoje odkritosrčno veselje nad m »LJudŠkim odrom«, katerega delovanje s je znano in o katerem si želi, da bi ostal še idalje vzor izobraževalnih društev. Razume .da je prišlo med nama do pogovora o Miki. čitalnici, predavanjih in končno tudi o tviia članov. Sam je priznal, da je premajhno število, toda ko sem mu povedal, da imamo vrsto takozvanih boljših socialistov, ki še
vedno niso člani lega našega izobraževalnega društva in ko sem mu povedal nekatere imena, je vzkliknil: To ie sramota. In imel je prav. S tremi besdaini je povedal resnično žalostno dejstvo, da so namreč odtujeni od »Ljudskega odra« ravno taki sodrugi, ki bi morali biti in ki jiii gospodarski položaj nikakor ne ovira od plačevanja malih tedensih prispevkov. »Ljudskemu odru« bi zaradi tega priporočali, naj se poda na dom k vsem takim sodrugom in naj se jim pove, da greše zoper stranko, zoper delavstvo in zoper izobrazbo, ako ne postanejo kmalu člani tega našega »Ljudskega odra«.
Nekdo, ki ni slep.
»alkanski mir je definitiven.
tusija je umaknila revizijo bukareške pogodbe: vsled tega 'tudi Avstrija opusti, pa se omeji na platonično nepriznanje.
RUSIJA OPUŠČA REVIZIJO.
Pariz, 13. »Figaro« poroča iz Peterburga: luska vlada je opustila misel na revizijo buka-eStske pogodbe, ker se boji, da bi eventualna ivropska konferenca lahko vnovič razvila vsa ta!kanska vprašanja. (Torej zapušča Berchtul-k še Sazonov.)
BERCHTOLD RETIRIRA.
Dunaj, 13. Avstrija se je odločila, da se od-eče reviziji bukareštske pogodbe. Merodajno n to je bilo vedenje Rusije, ki je pod vplivom francoske vlade opustila zahtevo po reviziji {lavno glede na Kavalo. Francoska vlada je namreč izjavila R«s5i>. da ne ugovarja reviziji, ne želi pa, da bi se Grški odvzela Kavala. V teh okoliščinah je Rusija umaknila svojo zahtevo po reviziji, pa ji sledi še Avstrija, ker je ostala, takor oficielno priznava, osamljena s to zahtevo. Pripominja se. da bo Avstrija kot signa-larna sila odrekla bukareštskemu miru svoje iriznanje, kar pa ima le platoničen pomen, ker ioče s tem le izraziti, da ne smatra bukarešt-Sliega miru za dobro in pravično reč. Drugih bledic to ne bo Imelo.
banketi.
pu^arešt, \2. Občinski zastoj) je včeraj pribil delegatom mirovne konference slavnosten Prvi je govoril župan knez Cantacuze-r notem Venizelos' ki Je naglašal da so baltske države postale polnoletne. Tončev je v IZ ' Bolgarske govoril v prijaznem zmislu. feti eoSort Venizelosa in TonEeva sta zbudi. veliko pozornost n.ed sosli. med katerimi ic lo tudi več članov vlade.
demobilizacija.
Bnkarešt, 13. Jutri se prične demobilizacija rumunske armade.
KINEMATOGRAFIRANI delegati. Brasiono, 12. Mnogo članov mirovne kon-»rence in nekoliko rumunskih ministrov je nabavilo izlet preko Predeala in se pripeljalo tildi sem Ob prihodu so bili tukaj kinematogra-tani, kjer jih je sprejela žena rumunskega ministrskega predsednika.
bolgarska kriza.
Sofija, 12. Vesti o odstopu kralja Ferdinanda so neosnovane. Zdravstveno stanje prestolonaslednika se je poslabšalo. Vlada bo de-misionirala. Sestavi se najbrže ministrstvo narodne koncentracije.
BALKANSKA liga.
Bukarešt, 12. Današnji jutranji listi objav-jajo poziv za ustanovitev lige, ki bi imela za namen zbližanje in zvezo vseh narodov jugovzhodne Evrope. Poziv je podpisan od zastopnikov. najodličnejših rumunskih, srbskih in grških listov ki se zavezujejo, da bodo v svojih deželah delovali za uresničenje tega ideala.
ODRIN.
Dunaj, 13. Iz diplomatičnih krogov poroko: Odgovor Porte na demaršo velesil je precej neodjenljiv, vendar ima dve točki, na kateri se je treba ozirati. Porta orpavičuje svoje prekoračenje črte Enos-Midija s potrebo, da čuva prebivalstvo Tracije in z željo po meji, ki bi varovala Carigrad v strategičnem oziru. Nemara bi sc našle garancije, ki bi vpoštevale te želje in pripravile Porto le še do tega, da zapusti Tiacijo in Odriti.
Turki se utrjujejo.
Sofija, 12. Po vesteh iz glavnega stana utrjujejo Turki Lozengrad. Turški vojaki pobirajo žetev. Prebivalci so zapustili JKlazovo, Sikniro in Kamilo, ter beže v šume. Živino so !im uropali. Vasi Veliko, Modasuro Maso, Piroge pol, Nrgari in Jano so obkolile turske <ete. Vojaki vlačijo ženske v svoje šotore in !ih skrunijo. Mnogo moških, med njimi tudi duhovnikov, so Turki vlekli v ječo in masakri-rali. Guki služijo Turkom za špione.
mestnega župana. Izvoljen je bil za župana z glasovi italijanske večine, dosedanji župan odvetnik Valerio. Za podžupana sta bila izvoljena ital. nac. Brocclii in Dovia. Med nagovori izvoljenih je prišlo do živahnih r^edklicov med socialisti in večino.
REZERVISTI.
Dunaj. 13. »Milit. Rundsch.« poroča: Bližnji čas se izvrši v Bosni in Hercegovini odpust rezervistov v večji meri. Kakor je znano, so se sedaj dovoljevali dopusti za dobo žetve in pa iz rodbinskih ozirov. Poslej bodo taki dopusti dovoljeni v večjem razmerju. (To so dopusti, ne pa to, kar ljudstvo po pravici zahteva: Da s3 rezerviste sploh odpusti domov. Balkanske države so resnično imele vojne. A ko so boji končani, se že vrši demobilizacija. Kaj naj naši rezervisti, ki se niso imel s kom tepsti, ra-zun s stenicami in komarji, še počno ob mejah?)
REDLOVA ZAPUŠČINA.
Praga, 12. Pred malostranskim okrajnim sodiščem je bil danes rok zaradi Redlove zapuščine. Razu n enega so vsi upniki pirjavili svoje zahteve. Redlova sestra Helena se je izjavila pogojno za dedino, brat podpolkovnik Oskar pa le toliko, kolikor premoženje ni na hudodelski način pridobljeno; pozneje pa je tudi to preklical, tako da je sestra edina dedinja. Zborno poveljništvo je ^imeknilo svojo odškodninsko zahtevo v znesku 100.000 K. Priglašene zahteve, ki znašajo 49.000 kron, se bodo pokrile iz zapuščine, če se prodajo iz proste roke.
ARISTOKRATIČNA IGRALNICA.
Baden, 13. Pod predsedništvom princa Sol-mo-Braunfelsa se je ustanovilo društvo, ki namerava tukaj urediti zaprto elegantno igralnico kakor na avstrijski rivieri. Tudi nekateri ba-denski občinski svetovalci so Člani odbora. Pravila so že potrjena. Društvu bodo dani prostori zdraviliškega doma na razpolago; urejeni bocb z največjo eleganco. Pistop bo dovoljen le vpeljanim gostom in članom z legitimacijo.
TISZA-PALLAVICINI.
Biidiinepšta, 12. Snoči se je mejni grof Pal-lavicni pripeljal v Budimpešto. V opozicio-nalnih krogih izjavljajo, da ne bodo Pallavici-nifu dovolili, da bi sprejel Tiszin poziv na dvoboj, ker hočejo, da pride stvar pred sodišče, kjer bo mogoče dognati resnico. V krogih vladne stranke so ogorčeni in trdijo, da je opozicija uprizorila afero, ker hoče Tiszo na enak način nadlegovati, kakor I.ukacsa z Desyjevo afero.
Odgovorni urednik Fran Bartl. Izdaja in zalaga založba *Znije«.
Ti«* n Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
IZVOLITEV TRŽAŠKEGA ŽUPANA. Trijt, 12. Danes se je sešel tržaški občin-iki syet na posebno sejo v svrho izvolitve
Nobena kapljica ne koristi tako želodcu, kot pristni želodčni liker
Blizu in daleč Vse ga pozna,
Kdor ga ima,
Ima zdravje doma!
Zahtevajte pristni „ FLORIAN“ Zavračajte ponaredbe!
Naslov za naročila; „FLQR1AN“, Ljubljana.
Poatsvno varovano.
Poslano.
Delavske zadruge za Trst, Istro in Furlanijo
vpisana zadruga z omejenim poroštvom.
X. zadružno leto.	7944 članov
Mesečni račun.
Razpcčano blago:
Zadružna doba 1912-1913:	1913-1914:
le proti znamkam	skupno
Julij kron 117755-85	kron	261590-35
Od 1. julija 1913 do 31. julija 1913 razdelilo se je podpor v slučajih bolezni ter vdovam in sirotam umrlih članov za 1081 04 kron.
Od 1. julija 1913 do 31. julija 1913 se je izdalo na dividendah 1347 K.
Skupna vsota skladišča oblek: od 1. julija 1913 do 31. julija 1913.
Oddelki: Konfekcija...............K 914196
.	„	8938-84
manufaktura obuvala . . pokrivala .
V Trstu, dne 31. julija 1913.
,	7670-65
„	249368
K 28245-10
Pozor!
50.000 parov čevljev!
4 pare črevljev za K 8’—.
Zaradi vstavljenja plačil večih velikih fabrlk se mi je naročilo, da veliko množino črevljev globoko pod izdelovalno ceno prodam. Prodam torej radi tega vsakomur 2 para mo-5kih in 2 para ženskih črevJjev, z zbitimi podplati, rujavo ali črno usnje, jako elegantna najnovejša fasona, velikost po številki. Vsi 4 pari stanejo le K 8'—. Razpošilja se po povzetju. S. LUSTIG, Izvoz čevljev, Neu Sandez 9, Z. Zamena dopustna, tudi denar nazaj.
100.000 ur!
Vsled balkanske vojske sem prisiljen 100.000 kom. imit. srebr. in z izvistnim anker-rem-kolesjem na kamnih tekoča, ki so bili namenjeni za Turčijo, za smešno ceno 1 komad 3 K, 2 komada 5 K 80 v, 5 komadov 14 K, 10 komadov 27 K prodajati. Naj bi nikdo te ugodne prilike ne zamudil, da si nabavi to izvrstno v rcsnici na pol podarjeno uro. Naročite takoj, ker bodo vkratkem prodane. 3 letno pismeno jamstvo
Razpošilja sc po povzotju pri cksportni tvrdki ur
S. LUSTIG, Neu Sandez 617.
Posestvo se proda
zaradi bolezni pod zelo ugodnimi pogoji in sicer: Hiša St. 213 na Glincah z gostilniško koncesijo in opravo vred, krasen vrt, acetilenska luč Itd. — Hiša št. 20 na Glincah z prodajalniškimi prostori, pripravna za vsako trgovino ker leži ob Tržaški cesti. — Hiša št. 116 na Glincah ištotam z veliko delavnico. Več se izve pri lastniku Jos. Trlbuč-u na Glincah št. 37.
Varčne gospodinje!
Cii arini nai Dr. pl. Trnkoczyja sladni čaj Olcitllli tdj dajevsakomurkri,moč,živče, 'inoml/a spanje, cvetoče lice, okusen zaj-ZLictlll IVcl trek. Pri dojenčkih nadomešča ma-ciorlin terinsko mleko in umrljivost dojen-OlctUIIl {kov omejuje. Pri bolnih se dosežejo Izvrstni uspehi. Na vsak način prihranijo gospodinje 50 odstotkov pri gospodinsklh izdatkih, tudi pri mleku in sladkorju. Vsak dan prihajajo naročila s priznanji. Naroča se pit iZdelovatelju lekarnarju Trnkoczyju v Ljubljani zraven rotovža, ki je s sladnim čajem izgojil svojih osem zdravih otrok. Po pošti 5 zavitkov po '/« kg 4 K franko. Po 60 vinarjev se dobi povsod iudl pri trgovcih. Glavna zaloga na Dunaju v lekarnah Trnkoczy; SchOn-brunerstrasse 109, Radetzkyplatz 4, Josefstiidter-strasse 25, v Gradcu Sackstrasse 4. — Dobi se tudi v vseh prodajalnah konsumnega društva za Ljubljano in okolico.
Ivan Jax in sin Ljubljana
Dunajska cesta štev. 17
priporoča svojo bogato zalogo
— šlTralin.lIto. stroj
in stroje za pletenje (Strickmaschinen) za rodbino in obrt.
Pisalni stroi Adler.
^Vozila kolesa.
Ceniki se dobe zastonj in franko.
Samo! K 4*10.
Samo! K 4-10.
Najbogatejša zaloga vseh vrst ur kakor tudi največja izbera zlatnine in srebrnine po jako nizkih cenah.
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici.
,IKQ
4 Tovarniška znamka
JKO‘
Zastopstvo tovarne urZENITH.
Št. 410. Nikel anker Rosk. jako
Naročite krasni veliki llustrovani cenik, ki ga dobite dobro idoča samo K 4*10.	zastonj	In	poštnine prosto.
s-Ka
s-Ka
s-Ka
s-Ka
Prvovrstna in najboljša kolesa sedanjosti,
dler
dler
Ana Goreč, Ljubljana
Marije Terezije cesta U, (Novi svet, nasproti Kolizeja).
zahtevajte cenik. - Rabljena kolesa od 25 K naprej. - Izposojevanje koles.
Delavske konsumne zadruge
za Trst, Istro in Furlanijo v Trstu
(registrovana zadruga x omejenim jamstvom)
Vai®d velikega dohoda blaga v
Konfekcijski oddelek:	meter	od	do
Gotov* obleke	za	molke	iz	najmodernejšega blaga ... K 22 80	naprej
Ootov« obleke	za	dečke................ ........................16'60	„
Ootcv* obleke	za	dečke	s	kratkimi	hlačami........................12'—	.
Kostumi za otroke.........................................................6	—	K	15 —
Povrfa&l In raglanl la moSke...........................................  28	—	.	50 —
Metka tbeke Iz platna...............................................14*50	naprej
Oblek« » dečke.........................-.......................T...	9 —	,
Kostumi za otroke...................................................4 40
Sarco Aipagas črni, modri la sivi v veliki Izberi.
Obleke po meri:
izgotovl)cne v lastni krojačnld po najnovejlih vzorcih In v najflnejScm rezu ter
natančno Izdelane.
Molk« obleke levlota..................................;	...	K	48 - naprej
Molk« obleke	Iz	počesane volne................................... 5250	,
Molk« obleke	Iz	počesane volne,	modre........................... 48 —	.
Molk« obleke	iz	črnega prlketa IM............................... 55-50	,
Poviinttt In raglanl za moške.......................................55 —	,
Oddelek manufaktur:
»
Votaono	blago za Jenske oM«ke:	meter	od	do
$«vlot modri in barvani.............................................K	2 —	K	4'60
Drap d« Dame............................................................210	.	3 50
Oro« * Coth............................................................4-50	,	7—
Alpaca (Hoter)....................................................... 2 20	,	4-—
Popallac, v barvali bt (ral..........................................  2*20	.	3 40
VoJl!« ia volne	 1'28	,	180
Moussellne, gladki ln risani..........................................  2'—	•	8-50
Svilnato	blagot	met«	od	do
Ponrv* v barvah	 K	1*10	K	1'80
Ducnesoe sa bluze  ..................................................  2-20	„	3'—
Svile hi mousselln« v Izpreminjcvatolb barvah.........................  IDO	.	3*90
8vll« »podloge v barvah................................................1'60	.	2-20
Topelht-collenne....................................................,	5'20	.	6'—
DndbcaM Brlllant, gladki............................................„	8 — naprej
Svila lfterty, črtana................................................  1*40	,
Taffelas visoki za krila  ..........................................■	2*80	K	4'—
Crolse iz svile v Izpremlnjevalnlh	barvah.......................3*80	naprej
Tsffetas črtan (novost za bluze).....................................	2-80	K	4-—
Blago iz	platna:	mtv	od	do
Panama, beli	In barva«!.........................................K	—'96 K 140
EtamlM, barvan (visokost	120 cm)................................ 2 —
MarqM*rtt« Iz črne vohM.................................................4*—
Eponge, b«ll In barva«!...............................................  8*—
Voli« la bombaža..................................................... —'52	.	— 70
Brillantln, beli In bar/anl..........................................  ~'72
Brllanttn prozorni................................................... 1 '20
Tei ca (U v najlepllh risbah.........................................  —'52	.	— 90
Batist« gladek in risan................................................—'80	.	1*20
Ubertv za bluze........................................................  MO	,	1**0
firp« U platna in tali (lantasl«)......................  .	.	.	.	< 50 „	9*—
serp« Is barvane gam................................................> 50	. fr—
Skladišče za oblačila je odprto ob delavnikih od 8. zjutraj do 1. popoldne in od 3. do 7. zvečer: ob praznikih od 8. zjutraj do 1. popoldne.
Ravnateljstvo.