C8 f% w a ira r¡; La H □ c—»Tj C b ¿i I Urc-ja uredni ki odbor — Odgovorni urednik Ivan Rcnko — Tiska tiskarna uJadranu — Vsi v Kopru — Naslov uredništva in uprave: Koper, Santorjeva ulica št. 26, telefon 170, poštni predal 2 — Celoletna naročnina 500 dinarjev, polletna din 250, četrtletna pa din 130 — Tekoči račun pri Narodni banki v Kopru št. 657-T-162 — Rokopisov ne vračamo LETO IV, ŠTEV. 34 Koper, petek H avgusta 1955 POSAMEZNA ŠTEVILKA DIN 10 SEJA OKRAJNEGA ODBORA SZDL PREDSEDNIK TITO V KOCEV.1I V soboto je bila v Kopru razširjena seja okrajnega odbora SZDL. Na dnevnem redu so bila gospodarska vprašanj* v zvezi z izvajanjem družbenega plana za leto 1955 in organizacijski problemi SZDL. Seji so prisostvo vali tudi vsi sekretarji občinskih komitejev ZK, predsedniki občinskih sindikalnih svetov in člani gospodarskega sveta OLO. V uvodnih besedah je predsednik SZDL Albert Jakopič poudaril potrebo, da se s temi vprašan ¡i spozna vse članstvo organizacije, na kar je podal obširno poročilo o gospodarskem stanju v okraju načelnik Gospodarskega sveta pri OLO Vinko Znidaršič. Novi koprski okraj je po svojem gospodarstvu med srednje razvitimi okraji v Jugoslaviji. Celotno njegovo področje obsega 197.245 ha površine s 106.605 prebivalci. V minulem letu je bil ustvarjen brutto produkt v vrednosti 10 milijard S77 milijonov din, kar znaša okrog 106.000 din na pozameznega prebivalca. Pri tem jo zastopana industrija s 53%, 47% pa odpade na kmetijstvo. Po svoji gospodarski ' strukturi je torej novi okraj industrijsko-agrarcn z rahlo Sremočjo industrije. Dohodek i' \metijstva je prav tako pomembn .postavna, Kar narekuje posebno skrb za razvoj te gospodarske panoge. Od celotnega brutto produkta je realiziral bivši koprski okraj 44%, postojnski 40% in sežanski 16%. Navedena področja se občutno razlikujejo tudi po odnosu med kmetijstvom in industrijo. Slednja je najbolj razvita na Koprskem. Družbeni sektor je zastopan v reibzaciji celotne vrednosti v koprskem okraju z 78%, v dosedanjem postojnskem okraju z 61% in v sežanskem okraju s 55%. Področje dosedanjega koprskega okraja ima v glavnem že nakazan svoj gospodarski razvoj, ki temelji na industriji, pomorstvu in ribištvu. Nujno se pojavlja potreba vzpostavitve boljše prometne povezave, tako po suhem kot po morju in preskrbe z vodo. Pereča so tudi vprašanja elektrifikacije, kanalizacije in podobno, ker je bila komunalna dejavnost za časa Italije skoraj popolnoma zanemarjena. Medtem bi bilo ■potrebno na Postojnskemu proučiti možnosti za razširitev lesne industrije, v Sežani pa okrepiti transport in u v ozn o - i zv ozn o trgovinski dejavnost. Podatki o izvršitvi družbenega plana za prvo polletje letošnjega leta -kažejo, da je dosežen viden napredek v vseh treh okrajih. Realizacija v dosedanjem koprskem okraju je za S4% večja, kot v istem obdobju lanskega leta. Do tega je prišlo v glavnem zaradi pričelka obratovanja novih industrijskih objektov in povečanja obstoječih kapacitet. Zato je posebno močan porast industrijsko proizvodnje. Trgovina je dosegla 60% letnega plana, paelel pa je promet z inozemstvom, kjer predvideni plan ni dosežen. Medtem pa je gostinstvo pokazalo lop napredek in doseglo realizacijo 217 milijonov dinarjev v primeri s 172 milijoni v prvem polletju lanskega lota. Povečalo sc jo število nočnin zlasti tujih gostov. Slabše je stanje v ribji industriji, ki zaradi slabega ulova ni dosegla predvidonoa količinskega plana in prav tako v proizvodnji soli, zaradi slabih vremenskih razmer. V gospodarstvu jc bilo na novo zaposlenih 850 delavcev in delavk. Tudi v Sežani in Postojni so dosegli predvideni plan. V Postojni se je industrijska proizvodnja dvignila za 11%. Tu gre predvsem za dvig lkc: »v lesne je dela do vprašanj delavskega upravljanja. Težave pri oskrbovanju z investicijskim materialom zahtevajo hitre ukrepe, ker nam to neprimerno draži naše gradnje. Tako je n. pr, cena opeki, ki jo moramo dovažati, zara- di transportnih stroškov 16 dinarjev kos, medtem ko jo opekarna v Izoli proizvaja po 7 dinarjev, ne more pa kriti vseh potreb. Podobno je- s peskom, ki stane postavhen na mesto 4000 dinarjev kubični meter. V pogledu investicijskih .del pa bo treba nujno zaostriti tudi vprašanje elaboratov, saj niso redki primeri, da so se posamezne gradnje začele brez •potrebne odobritve. Prav tako bo potrebno več pozornosti pri gradnji stanovanj. Pri obnovi osnovnih sredstev v naših podjetjih in koriščenju amortizacijskih sredstev bi bilo potrebno (Nadalejvonje na 2. strani) Na področju Kočevskega Roga, ki jc bil med zadnjo vojno središče narodnoosvobodilne borbe, so imelo o ponedeljek združene enote Pete ar-mijske oblasti JLA manevre, kombinirane z ostrim streljanjem. Prisostvoval jim je tudi. Vrhovni komandant JLA, predsednik FLRJ Josip Broz-Tito, skupaj s poveljnikom Pete armijske oblasti, generalpolkovni-kom Kostom Nagijjem; v njegovem spremstvu so bili. še generalpodpol-kovnik Radivoje Jovanovič, gcneral-majorji Milan Zeželj, Mile Kilibarda, Vtijadin Popovič in Nikola Boženič ter več višjih oficirjev JLA. Razen t—. . - " . -./-... ... ' ■■ ■■■ i : ... r- i--V ¿K". proizvodnje finalnih izek industrije, kar je- še- posebej razveseljivo, Znatno jo porastla proizvodnja tudi v tekstilni industriji v So-žam". Analiza stanja v gospodarstvu jo pokazala na vrsto nalog, s katerimi so bodo morali spoprijeti tako novi org: ni ljud ko o! lasti, kot člani Socialisti.'no zv. -ze na terenu, pa tudi vrsto pomanjkljivosti v naših gospo-dar.-kih podjetjih vso od organizaci- Med koprskimi v ncqradi v Semeceli. raste riovo no.se Ije vojaških osebnosti so vajam prisostvovali tudi predstavniki ljudske oblasti, predsednik Izvršnega sveta LRS Boris Kraigher in podpredsednik dr. Marijan Brecelj, dalje Ivan Maček, Zoran Polič, Josip Rus, Mitja- Ribičič, Jože Borštnar, Matija Ma-ležič in drugi. Maršal Tito je bil z vajami izredno zadovoljen in je že na mestu pohvalil sodelujoče enote za dobro izvedbo postavljenih nalog. Zvečer pa je Vrhovni komandant JLA priredil. v hotelu »Pugled« v Kočevju velik sprejem za vse udeležence vaj. Ob tej priložnosti je imel predsednik Tito na prošnjo prisotnih naslednji govor: »Rekel sem že vašim voditeljem, da sem zadovoljen z današnjo vajo. Skušal sem jo spremljati čim več sem mogel, in sem prepričan, da ste takšno komplicirano bojno streljanje, kakršno je bilo danes, dobro izvedli. To me veseli in moram pohvaliti topničarje. Prav tako moram reči tudi o vojakih, ki so nedavno prišli v vojsko, da so se na današnji vaji zelo dobro zadržali. Veseli me, da im mo v naši armadi, ki ji stojim na čelu koi vrhovni komandant, dobre mlade kadre, ki skušajo z vso vnemo, srcem in možgani čimbolj obvladati vojno tehniko in vojno znanje. Vi veste, da se borimo za mir in da smo tako rekoč postali nositelji ideje za mir v svetu. Brez pretiravanja morem reči, da smo postali prvoboritelji za idejo miru, toda v istem času nismo pozabili niti na našo obrambno moč. Zakaj še vedno je dejstvo, da velja v svetu pregovor: Ako hočeš imeti mir, seobo-rožuj! Mi se sicer ne pripravljamo na vojno, pripravljamo se za mir, ker pa še ni nastal idealni čas, da bi se vojna postavila izven zakona, moramo biti pripravljeni za obrambo naše socialistične države. Danes je mnogo izprememb na področju tehnike, ki so važne za armado. Vi ste tehniko obvladali razmeroma dobro, toda skušajte, da boste še bolje obvladali tehnična sredstva. Upam, aa ne bo potrebno, prizadevati si, da bi vam dali atomska tehnična sredstva za oborožitev. Menim, da do lega ne bo prišlo, ker "-e danes ves svet bori proti takšni oborožitvi, ki ima strašen učinek, razen lega pa taka tehnična sredstva zahtevajo ogromna materialna sredstva, ki jih je majhnim državam nemogoče vzdrževali. Obenem vam moram reči, da so naši znanstveniki prišli tako daleč, da bomo v določenem času in sicer ne v predolgem roku, zmogli izkoriščali atomsko energijo v miroljubne namene. Mi to želimo, želimo uporabljati nuklearno energijo za dviganje standarda naših delovnih ljudi, naših državljanov, ■ in ne za vojne namene. Mislim, da tudi v drugih državah ne bo prišlo do uporabe atomske energije v vojne namene. Danes služi bolj kol utež na tehtnici, kot sredstvo za izsiljevanje. Prišel sem do prepričanja, da bodo atomska vojna sredstva — atomska in hi-drogenska bomba, ker z njimi ne razpolaga samo ena stranka — prav ono, kar bo preprečilo, da bi v določenem času prišlo ponovno do mednarodnega pokola, ki bi mogel imeti katastrofalne posledice za obstoj človeštva. Na drugi strani pa nisem iako velik optimist, da bi ver'el, da bo skoraj prišlo do obsežnejšega uničevanja klasičnega orožja in prav zaradi teg skušajte tudi nadalje obvladati vojno tehniko in znanje, da bi razvili svoje cbra.i.bene sposobnosti.« Poštnina plačana v gotovini ---------------——----"-.' "'T "' t ........' fJsitiSS; Tudi pretekli teden je bil v znamenju razvedrilen mednarodneda objorja. Sadovi ženevske konserenee so presenetljivo bogati: velike sile dan za dnem utrjujejo načelo miroljubnega sožita s konkretnimi dejanji in se trudijo, da bi bile druga do druge odkrite. Torej nič več — na ustih ■mir in za hrbtom revolverjev. Morda je najbolj ugodno znamenje te odkritosti ženevska konferenca atomskih strokovnjakov. Iz leto-viščarskega mesla ob Lemanskem jezeru prihajajo namreč presenetljive vesti: strokovnjaki objavljajo doslej najbolj tajna odkritja in izsledke s področja nuklearne znanosti. In ne samo to! Nekatere države (Velika Britanija) se odkrilo zavzemajo za dostavile atomskih reaktorjev nezadostno razvitim državam. Vzdušje ženevske konference nakazujejo torej novo pot v uporabi jedrne energije: ne več za vojno, temveč za mir, ne več monopolizirano bogastvo velesil, -temveč v korist vsemu miroljubnemu človeštvu. Pomemben prispevek k temu vzdušju je dala tudi naša delegacija. Posebno pozornost je vzbudilo poročilo profesorja Savica o vplivu katalizatorjev v reakciji izmenjave težke vode in vodika. Sestava katalizatorjev je bila namreč skrivnost vse do sedanje ženevske konference. Iznašli so jo prvi Amerikanci, neodvisno od. njih pa tudi jugoslovanski znanstveniki. Naša država pa je dosegla tudi pomemben uspeh pri odkrivanju najboljših ■metod za odkrivanje urana. Razen ženevske konference pa je tudi več drugih znakov, ki govore o veliki razliki med nekdaj in sedaj. Tako ameriška, kakor sovjelslca propaganda sla odpravili v zadnjih tednih vse napadene izraze in žaljivke. Komentatorji obeh vlad stalno poudarjajo upanje, da bo končno prišlo do pozitivne ureditve tudi najbolj zapletemh vprašanj. In med temi vprašanji sta na prvem mestu razorožitev Vzhoda lin Zahoda ter Nemčije. Že 27. ioktobra letos boclo štirje zunanji ministri zagrizli v to — zaenkrat Se precej kislo jabolko. Res nenavadna sprememba — razprava o razorožitvi potem, ko je oborožitvena tekma dosegla svoj vrhunec. Toda Sovjetska zveza in Amerika sta že začeli sondirati teren, tako da ni. vzroka za dvom v resnost njunih namenov. Pozitiven je na primer sklej) sovjetske vlade, da občutno zmanjša število svojih oboroženih sil. Pa tudi ameriški predlog v medsebojnem nadzorstvu nad- oboroženimi silami in vojaškimi, napravami je pomembna težnja k pomiritvi. Ta predlog namerava ameriška vlada na prihodnjih sejah razorožitvenega pododbora Združenih narodov še realneje izoblikovali. In Nemčija? Tudi tu se boljšajo izgledi za ureditev tega najbolj kompliciranega in hkrati najnevarnejšega vprašanja za Evropo. Kancler Adenamer jo te dni dokončno sprejel sovjetsko vabilo, da obišče Moskvo. Soglašal je tudi s predlaganim dnevnim redom: normalizacija odnosov med Bonnom in Moskvo ter gospodarsko in kulturno sodelovanje obeh dežel. V zvezj z Adenauerjevim potovanjem v Moskvo je nedvomno najbolj pomembna izjava njegovega namestnika Blii-cherja, cla je bombska vlada pripravljena na pogajanja z vzhodno nemško vlado o splošnih volitvah in tudi na spremembe pariških sporazumov. Po tej izjavi naj hi bile tudi zapadne sile pripravljene nekoliko popustiti glede pariških pogodb. Toda kakor prejšnji, tako je tudi ta teden skalilo vedro nebo poženev-skim miroljubnim prizadevanjem- nekaj oblačkov. Na Daljnem vzhodu še je ponovno oglasil že nekoliko pozabljen trio vojnih hujskačev—Čang Kaj Sek, Sig Man Pa in- Ngo Din-Diem. Tem trem pristašem politike sile na Formozi, v Južni Koreji in v Južnem Vietnamu nikakor niso všeč zadnje poteze ameriške vlade glede miroljubnega reševanja sporov in so zopet začeli rožljati. z orožjem. Sig Man Ri napoveduje pohod čez 38, vzporednik, Čang Kaj Sek opozarja Ameriko, da pogajanja v Ženevi »ogrožajo« Formoza, Diemooi prema-peteži pa napadajo člane mednarodne komisije^ za premirje v Vietnamu in preprečujejo začetek posvetovanj glede splošnih volitev v deželi. Seveda je pri tem najbolj nevarno to, da ti vojni, hujskači nedvomno ■uživajo podporo reakcionarnih sil j) zahodnih državah. Upanje pa je, da so te sile že loliko izgubile na moči, da ne bodo bistveno zavrle pozitivnega razvoja. Razen izzivanj raznih čang Kaj Se-kov> in Sig Man Rijev je te dni razburilo svobodoljubni svet ■ tudi postopanje portugalskih oblasti z mirnimi indijskimi demonstranti v koloniji. Goa. Ob proslavi- osme obletnice indijske neodvisnosti so namreč kolonialne portugalske oblasti streljale v Goi na skupine mirnih demonstrantov in ubile 11 oseb. Ta dogodek je povzročil ogorčene demonstracije po vseh večjih indijskih mestih, predsednik Nehru pa-je ponovno zagotovil, du bodo vprašanje Goe rešili, na miroljuben način. Vsekakor bodo stremljenja indijskega ljudstva podprli vsi miroljubni narodi, kajti Goa jo ena izmed oblik preživelega kolonializma, ki. so v stoletju napredka in demokratizacije samo v sramoto človeštva. Ob koncu naj omenimo še zadnje dogodke v Argentini, kjer so odkrili ponovno zaroto proti predsedniku vlade Peronu. Politični opazovalci sodijo, da ti dogodki pomenijo konec premirja, ki ga je predsednik Peron objavil kmalu po ponesrečenem uporu 16. julija. Peronova po-mirljivost je namreč naletela na gluha ušesa pri argentinskem kleru, ki si. hoče ob podpori Vatikana ponovno priboriti izgubljene pozicije. Na tej sliki vidite prvi motor na atomski pogon. To je parni kotel, pri katerem je uran nadomestil premog. Z atomsko energijo vparijo vodo in šele ta lahko razgiba bate. Motor je dobro zaščiten s tsvinčeno oblogo, medtem ko čistijo zrak v strojnici številni ventilatorji. Motor deluje brezšumno. Vgrajen je na podmornici »Nautilus«. II (Nadaljevanje s 1. strani) _ proučiti problem slanih p os t roj en j in določiti, ali naj se la obnavljajo ali ne, iti mogoče koristneje uporabiti ta sredstva drugje ter tako zagotoviti, da- bi se no razmetavala. Ponekod pada v oči slab odnos do osnovnih sredstev, kar povzroča propadanje in škodo skupnosti. Razen povečane kontrole bi bilo treba vnesti v tarifne pravilnike postavke, ki bi stimulirale čuvanje osnovnih sredstev. V zvezi z novimi investicijami je pri nas med najbolj perečimi vprašanji obnova ribiške flote. Predelovalna industrija v Kopru in Izoli izkorišča namreč komaj 50% svojih kapacitet, ker jo obstoječa ribiška podjetja zaradi pomanjkanja ladjevja nc morejo zadovoljivo oskrbovali s svežimi ribami. Letošnja turistična sezona je pokazala tudi na velike potrebe po novih investicijah v gostinstvu. Nalša gostinska podjetja še zdaleč niso mogla sprejeti vseh gostov, zato se nujno postavlja naloga obnovitve vsaj tistih objektov, ki so že nekoč služili turizmu. Problem zase je obrtništvo. Lani je v bivšem koprskem okraju odpadlo 125 obrtnikov, medtem ko je bilo registrirano novih le 80. V prvem polletju letos je stanje sicer -nekoliko boljše ■— odpadlo je 87, novih pa je 50. Čeprav je med temi novo registriranimi 32 socialističnih obrtnih delavnic, ostaja še nadalje naloga zlasti po krepitvi socialističnega sektorja posebej in pospeševanju obrtniške in uslužnostne dejavnosti na splošno. Prav tako je potrebno moVlizirati vse sile za pospeševanj-; kmetijstva in dvig kmetijske proizvodnje. Pri tem mor.tjo imeti odločilno vlogo naše kmstiiske zadruge, ki pa h^do ■to svojo vlogo lahko uspešno rd-igrale le tedaj, ko bodo v njih včlanjeni vsi kmetijski proizvajalci. Današnje stanje v tem pogledu še zdaleč n< zadovoljivo. Najboljši je dosedanji koprski okraj, kjer je včlanjenih v kmel-iske zadruge 88% kmetov. Nato pride postojnski z 48% in sežanski z 42%. Povprečje za vse tri okraje je 59%. Vsekakor je to odločno premalo in narekuje članom Socialistične zveze nalogo omasovljenja kmetijskih zadrug. Seveda je tudi pri zadrugah samih marsikaj še narobe. Še vedno se vse preveč ukvarjajo s trgovino, medtem ko zanemarjajo odkup kmetijskih pridelkov in oskrbovanje kmetov z gnojili, sredstva za zatiranje škodljivcev im drugimi, za kmetijsko proizvodnjo važnimi predmeti. Tako ostajajo kmetom razni pridelki, čeprav tržišče še zdaleč ni zasičeno. Prav tako je potreben odločnejši poseg zadružnega sektorja na tržišče, ker je oskrba s sadjem in zelenjavo pod vsako kritiko, tako glede cene kakor tudi kvalitete. Na seji so obširno razpravljali tudi o cenah kmetijskih pridelkov in o velikem razponu med cenami pri proizvajalcu in na trgu. Nujno je ugotoviti, zakaj so .tako velike razlike. Verjetno ne naslajajo zgolj zaradi tega, ker bi podjetja stremela za čim višjim dobičkom, ampak zaradi slabe organizacije prometa s kmetijskimi pridelki, kar povzroča kvarjenje pri prevozih in v skladiščih, Zato je bilo predlagano, da se imenuje posebna komisija, ki bi •proučila poslovanje trgovine s ' kmetijskimi pridelki. Posamezni tovariši so iznesli še več drugih vprašanj v zvezi s pospeševanjem kmetijstva in dvigom kmetijske proizvodnje. Za Slovensko Istro pomeni pereč problem upadanje živinoreje in s tem vedno večje pomanjkanje hlevskega gnoja. Zemlja je spričo intenzivne obdelave že popolnoma dehumizirana, kar se ne da popraviti z rmiettnimi gnojili. Ker pa se posamezna področja sedanjega okraja dobro dopolnjujejo bi lahko z dvigom živinoreje v zato primernih predelih rešili tudi to vprašanje. Z melioracijo močvirnih zemljišč v dosedanjem postajainskem okraju in boljšim izkoriščanjem gorskih pašnikov imamo prev tam velike možnosti za večji razvoj živinoreje. V brkinskem predelu pa imamo ob vsaki dobri letini vc-liko industrijskega sadja, Id ga kmetje nimajo kam oddati. Zato je potrebno v bližini omenjenega področja zgraditi tovarno za predelavo: Vodstvo okrajne zadružne zveze v Kopru že proučuje možnosti in pripravlja načrte. Predvidoma bodo novi objekt gradili v Ilirski Bistrici. Seveda so razen teli vprašanj še mnoga druga, Id jih boclo morali reševati novi občinski odbori vsak na svojem področju. Živahna je bila tudi raziprava o stanju v naših podjetjih. Skoraj povsod člani Socialistične zveze vse premalo poznajo stanje v podjetjih in na sejah osnovnih organizacij so BERITE, ŠIRITE GA, IN DOPISUJTE V VAŠ LIST „Slovenski Jadran" Skupna komisija Zvezne ljudske skupščine An Zveznega izvršnega sveta je izdelala osnutek novega zakona o delovnih razmerjih v gospodarstvu. Za razliko od dosedanjih predpisov o delovnih razmerjih, ki so bili izdani še v doba administrativnega vodenja gospodarstva in ki so za naše nove gospodarske odnose neuravnovešeni, bodo novi predpisi o delovnih razmerjih vsklajeni s samoupravo delovnih kolektivov v podjetjih, združevali bodo v temeljnih določbah celotno snov o delovnih razmerjih v gospodarstvu, na vsak način pa bodo s tem omejeni tudi številni spori. Osnutek tega zakona določa o nastanku delovnih razmerij med drugim, da bodo gospodarske organizacije sklepale delovne pogodbe le z osebami, ki so izpolnile 15 let starosti, ki so fizično in duševno sposobne za delo in ki bodo posedovale delovne kniižice. Po dosedanjih predpisih vse to ni bilo urejeno, česar pa niso dovoljevali niti naši dosedanji družbeno-ekonomski pogoji. Novost novih predpisov je tudi v tem, da se oseba, ki je na določenem mestu zagrešila gospodarski kriminal, ne bo mogla vrniti na tako delovno mesto. Ta ukrep bo vsekakor pripomogel k zatiranju gospodarskega krinvnala. Tudi podjetja bodo bolj pazila, koga zaposlijo in na kakšnem delovnem mestu. Cede sklepanja delovnih pogodb predvideva osnutek, da mora imeti pogodba za poskusno dobo pismeno obliko, nadalje določa, da ne sme biti poskusna doba za nižjokvalificirane delavce in uslužbence daljša kakor 14 dni, oziroma 30 dni za ostale. Osnutek uvaja v podjetja tako v državni administraciji pripravniško službo in obveznost podjetij, da morajo imeti tudi pripravnike. Delovni čas v gospodarskih organizacijah ne sme niti po novih predpisih presegati osem ur, razen v primeru nesreče v podjetju in dokler ta traja, se lahko podaljša osemurni delovni čas. Ostali pogoji glede trajanja delovnega časa so v glavnem enaki kakor doslej, omejuje se le trajanje nadurnega dela od 4 na 2 naduri dnevno, odnosno od 12 na 8 ur tedensko. Prav tako je z novimi predpisi prepovedano nočno delo za vse žene in mladino izpod 18. leta, ki je zaposlena v industriji in gradbenih podjetjih. Odstopanje v pogledu delovnega časa je bilo storjeno v poljedelstvu, kjer postavlja osnutek povprečni osemumi delavnik v letu s tem, da bodo posestva sama ■določila, kdaj je redni delovni čas 8, 9 ali 10 ur. " " ' " Novi osnutek o delovnih razmerjih priznava prav tako pravico delavcu do prejemanja nadomestila plače tudi v času odsotnosti z dela, do katere je prišlo brez njegove volje. Novost pa je zlasti v ' tem, da ima delavec oziroma uslužbenec pravico do povečanja plače iz dobička, če je bil najmanj I mesec na delu ne glede, kako jc bilo prekinjeno delovno razmerje. Osnutek stoji namreč na stališču, da delež na dobiček predstavlja del plače in zaradi tega ne more biti odvisen od trajanja delovnega razmerja. Dosedanji predpisi niso določevali počitka med delovnim časom, medtem pa bo to z novim zakonom urejeno in bo vsak delavec imel pravico na 20 minut počitka, če traja delovni čas nepretrgoma 8 ut. Prav tako ie pomembno poglavje v novem osnutku o letnih dopustih, da se ti priznavajo tudi tedaj, če je bil delavec pri različnih podjetjih, toda s pogojem, da od ene do druge zapo- slitve ni minilo več kakor 10 dni in da vse te 'zaposlitve znesejo skupaj 11 mesecev. Pri odmeri trajanja letnega dopusta bo sedaj odločilna delovna doba in se bo to urejevalo tako, da do petih let delovne dobe pripada 12 delovnih dni dopusta, od pet do 10 let 15 delovnih dni dopusta, od 10 do 15 let 18 delovnih dni dopusta itd. Pri tem se bo upoštevalo :tudi težino dela in na škodljivost za zdravje. Na osnovi vsega tega predvidevajo novi predp'isi o delovnih razmerjih tudi disciplinsko in materialno odgovore*, tako za delavce, kakor uslužbence in člane delavskega sveta, ki več ali manj kršijo službene dolžnosti v podjetju. Izhajajoč iz tega, so za take kršitve odpravljene dosedanje denarne kazni, premestitve na nižje delovno mesto in pa tudi odpusti. Večje spore, v kolikor jih ne more rešiti upravni odbor gospodarske organizacije, bo reševalo disciplinsko sodišče pri ljudskem odboru. Vendar je treba poudariti, da osnutek natančno določa, v kakšnih primerih se izrekajo kazni in odpusti z dela. Novi predpisi ščitijo pred odpovedjo osebe., na vojaških vajah, noseče žene in doječe matere, nadalje člane upravnega odbora in delavskega sveta, odbornike oziroma poslance v zboru proizvajalcev in pa tabeli osebe, Id so v priporu, odnosno v preiskovalnem zaporu, Tudi delavki, ki sama vzdržuje otroka, je po ,'tem owiutku prepovedana odpoved delovnega razmerja; prav tako vojaškim in delovnim invalidom, kakor ■tudi delavcem in uslužbencem, ld imajo več kakor IS let delovne dobe. Strožji pa jc pri tem kriterij za osebe, ki so bile s pravomočno sodbo obsojene na zaporno kazen, daljšo od treh mesecev. zelo redke razprave, kjer bi obravnavali ta vprašanja, ki jih ni malo. Saj se dogajajo celo primerj, da poslujejo podjetja po več mesecev, ko nimajo niti izvoljenih organov delavskega samoupravljanja in podobno. Nadalje je tu vprašanje storilnosti dela, uvajanje norm in s tem v zvezi plačila po učinku. Čeprav ni točnega pregleda nad realnostjo postavljenih norm, se ponekod jasno vidi oportunizem tehničnih vodstev podjetij, kar se izraža v nerealnem normiranju. Uvajanje norm gre tudi vse prepočasi in kaže, da se vodstva posameznih podjetij ne zavedajo vloge, ki bi jo moral imeti sistem normiranega dela. Delavci mnogokrat niso spoznani z normami, da bi vedeli, kakšne napore mora dati od sebe za določeno nagrado. S tem vprašanjem je ozko povezana tudi pravilna razdelitev plačnega fonda in boj proti škodljivim težnjam ,po urav-nilovki. Precej je bilo govora o življenjskem standardu in visokih cenah. Le redko kje pa se člani kolektiva zavedajo, da so sicer proizvajalci, toda obenem tudi potrošniki. Zlasti pozabljajo to takrat, ko gre za dobiček njihovega podjetja. Takrat se ne vprašajo, kako bo podražitev njihovih proizvodmov vplivala na živ-ljenski standard. Boj za večjo storilnost in za znižanje proizvodne cene pa mora biti prva stvar vseh kolektivov, če hočemo, da bomo pri tem dosegli zaželeni uspeli. Dokler pa se bodo dogajali primeri, da ima neko podjetje kot n. pr. »Kraški zidar« v Sežani 52 milijonov dobička v enem letu, čeprav je pri podjetju le 152 delavcev, »Remont« prav tako v Sežani 4 milijone dobička pri zaposlitvi 32 delavcev, potem še ne moremo pričakovati znižanja gradbenih storitev. Isto velja za druga industrijska podjetja, kje1' ie dobiček pretiran. Med pomanjkljivostmi v podjetju ni na zadnjem mestu površnost glede varnosti pri delu in telinične' zaščite. Zalo imamo veliko delovnih nezgod, do katerih prihaja zaradi malomarnosti tehničnega vodstva in samih delavcev. Pri tem imamo razen človeških žrtev, 'tudi veliko materialno škodo, ki nastaja zaradi zmanjšanja delovne sposobnosti na eni, ter izdatkov socialnega zavarovanja na drugi strani. Predsednik OLO Albin Dujc je v diskusiji med drugim dejal, da je potrebno angažirati vsa sredstva za izpopolnitev sedanjih industrijskih kapacitet in izvedbo družbenega plana. Pri tem naj bi se težišče preneslo na novo ustanovljene komune. Zato je potrebno, da v vseh občinah napravijo analizo svojega področja, tako da se vsi odborniki seznanijo s .problematiko celotne občine. Naloga Socialistične zveze je, da pri tem pomaga in da pravilno usmerja delo organov ljudske oblasti. TovariS Dujc se je nadalje dotaknil škodljivih teženj po velikem aparatu v nekaterih novih občinah. Dejal je, da to pomeni nevarnost birokratizacije, ker lahko tak aparat prepreči voljenim organom ljudske oblasti, da pridejo do izraza. Na konou rajprave je predsednik SZDL tov, Albert Jakopič povdaril, da je razprava pokazala, da so naloge velike, pa tudi jasne. Naravno je, da se morajo takoj sestati novo izvoljeni sveti in začeiti obravnavati in reševati problematiko svojega delovnega področja. Iniciativo morajo prevzeti novi organi, zagotoviti pa moramo, da bodo upravljali v novih komunah res ti voljeni ongani, ne pa občinski uradniki. Potrebno je akti-vizirati vse skrite rezerve. To ne bo težko, če bomo znali ljudem pojasnili, da bodo vedeli, za kaj gre. Poudaril je, da je naše najmočnejše orožje proti permanentni nevarnosti birokracije prav seznanjanje ljudi s problemi. V SZDL pa moramo uveljaviti načelo, da je vsak njen član dolžan aktivno delati in se boriti za progresivno linijo, pa naj bo to v podjetju-, zadrugi ali kjerkoli. Na seji so med drugim sprejeli sklep, da se naredi točna analiza šestmesečne realizacije dnižboncga ■plana ter na osnovi tega postavi temelje za družbeni plan za prihodnje leto. Sprejeli so tudi sklep o analizi investioi jsike graditve v vseh treh dosedanjih okrajih, kar bo omogočilo, da se določi bodočo investicijsko politiko. Prav tako so spre-(Nadaljevanje na 4. strani) v ° Komisija za statuti novega občinskega ljudskega odbora v Postojni je končala z delom in predložila osnutek statuta odboru v razpravo. Pripravila je predlog stanita tako, kakor bo najbolje ustrezal prili-Ikom in razmeram postojnske občine. V njem je jasno začrtana smer razvoja in dela tega ljudskega odbora ter njegovih svetov in komisij. Predlog statuta predvideva 3 svetov; za gospodarstvo in komunalne zadeve, splošno upravo, stanovanjske zadeve, šolstvo, kulturo in prosveto, zdravstvo in socialno skrbslivo, turizem in gostinstvo in svej za kmetijstvo. Sveti bodo šteli 7—9 članov, tako da bo po tem predlogu sodelovalo samo v svetih 64 volilcev. Razen teh svetov bo redno delalo še 5 odborniških komisij: za gospodarstvo, za predpise in organizacijska vprašanja, za prošnje in pritožbe, za volitve in imenovanja in mandatno-ununitetna komisija. V teh komisijah bo sodelovalo skupno 21 odbornikov. Po tem predlogu statuta bo po mnenju komisije vsak odbornik novega občinskega ljudskega odbora sodeloval v najmanj dveh svetih ali komisijah ter mu bo tako omogočeno neposredno delati v upravljanju. Seveda bo pa prav od aktivnosti in zanimanja odbornikov odvisno pravilno in uspešno delo teh komisij in sveto v. Komisija je nadalje v predlogu statuta predvidela .13 krajevnih ljudskih odborov, ki bi šteli po 7 članov. V teh odborih bi po tem predlogu sodelovalo 91 ljudi. Krajevni uradi so predvideni štirje: v Hruševju, Planini, Belskem in pozneje tudi v Prestranku. Zbori volilcev naj bi se vršili po potrebi, obvezno pa vsakih 6 mesecev. in sicer po volilnih enotah, oziroma po vaseh, to je posameznih" delih krajevnega območja. Prvotni predlog, naj bi se zbori vršili po sedežih krajevnih odborov, je komisija ovrgla, ker so kraji oddaljeni in ker so zbori volilcev predvsem v večernem času, ter bi pre-oddaljenost kraja od zbora volilcev vplivala na udeležbo. Za osnovo je komisija vzela sta- IfcUt mesta Kranja, ki pa je bil seveda samo osnova, ker ima Postojna brez dvoma vse drugačne pogoje in razmere kot Kranj, kar se je moralo ogledati tudi v sta'iutu, Po končanem delu komisije za statut se je sestala že tudi komisija za imenovanje in volitve, ki je v skladu s predlogom statuta izdelala tudi že predloge za svete in komisije, ki prav tako čakajo na po-Itrditev ljudskega odbora. L. S, Novi občinski ljudski odbor v Divači se je v soboto sestal na svojo drugo sejo. Odborniki so razpravljali o novem občinskem statutu. Na osnovi sprejetega statuta so nato izvolili stalne odborniške komisije, svete in občinskega sodnika za 'prekrške. Po satuiiu bosta v novi občini Divača delovala dva krajevna urada in sicer na sedežih dosedanjih občin v Senožečah in Vremah. Krajevni odbori sto ustanovljeni v štirinajstih naseljih, na enako število in za ista območja pa so bili razdeljeni ¡udi zbori volilcev. Izvolili so mandatno-imunitetno komisijo, komisijo za volitve in imenovanja, za gospodarstvo, za predpise in organizacijska vprašanja, in komisijo za prošnje in pri ■ tožbe. Svetov so izvolili devet: za splošno upravo, za gospodarstvo, za komunalne in stanovanjske zadeve, za šolstvo, za- prosveto in kulturo, za zdravstvo, za socialno skrbstvo in za varstvo matere in otroka, za delo in delovna razme- Pred nedavnim se je zgodila pri Sv. Vidu nad Cerknico težja gradbena nesreča, ki je zahtevala celo smrtno žrtev, dva težje in dva lažje ranjena delavca. Vse to se je zgodilo samo zato, ker gradbena dela niso bila prijavljena pristojnemu organu zaradi odobritve. Seveda ni bilo nobenih načrtov, dela pa je v ,sVoji režiji in na svojo pest začela Kmetijska zadruga. Seveda so pri tem vodili njenega predsednika Alojza Hitija najboljši nameni. ker je hotel zadrugi prihraniti denar in napraviti vse kar po domače in s' svojimi močmi. Kmetijska zadruga pri Sv. Vidu je imela staro stavbo, ki jo je ho-Ihela porušiti in na njenem mestu zgraditi novo poslopje za trgovino. Lotila se je brez vsakega dovoljenja pristojne gradbene inšpekcije 'kar sama in brez strokovnih moči jodiranja stare zgradbe. Ker so pri Item delali sami mladi in nekvalificirani delavci, je prišlo do hude nesreče. Pod ruševinami je obležal mrtev 19-letni Franc Rudolf -iz Ru-dolfovega, težje sta bila .ranjena 22-letni rajonski električar Jakob Petavs in 18-letni Jože Bečaj, lažje pa 21-letni kovač Ivan Mahnič in 20-letni Milan Stritof. Nesrečni dogodek je ponoven in dovolj jasen opomin, da je treba vse gospodarske predpise brezpogojno spoštovati, saj so vendar napravljeni v korist delovnega ljudstva, ne pa v njegovo škodo." Kakor ti predpisi na prvi pogled izgledajo včasih odveč, pa se prav ob podobnih priložnostih pokaže, da so še kako potrebni. Odveč bi bilo torej poudarjati, naj se vsi držijo ukrepov, ki so nastali zaradi preizkušenih potreb in za katere smo sami glasovali, ker smo jih Spoznali za dobre. Ce bi se jih vsi točno držali, bi se že naprej izognili vsem posledicam, ki morajo nujno nastopiti za vse, ki se tem predpisom izogibajo in jih omalovažujejo kot nepotrebne in nekoristne. — C ZAŠČITA NARAVNIH LEPOT OB NAŠEM MOBJU Ali bo Fiesa narodni park? Te dni je bil v Ljubljani osnovan Svet za urbanizem LRS, 'ki je prvi te vrste v državi. Skrbel bo za smtmejšo graditev vseh objektov in posebno pazil na estetsko-urbani-stično reševanje posameznih inalčr-tov in gradenj. Urbanizem je pri nas doslej še skoraj brez tradicije, mesta in vasi so bila grajena brez pravili načrtov in ibrezperspeklivno. Zato čakajo novi Svet velike naloge, ki mu jih ibodo pomagali reševati področni organi pri okrajih in mestih. Prvi predsednik novega Sveta je ing. Marjan Tepina, sekretar pa Milan Udovč. 'Na svoji prvi seji je Svet že razpravljal to nekaterih vprašanjih s področja svojega delovanja, Tako je zlasti o|b.ravnaval problem gradnje malih stanovanjskih hiš, ki vzamejo veliko prostora ki zahtevajo obsežne komunalne naprave, zato so jio mnenju Sveta neekonomične. Razen tega jemljejo 'budi velike površine obdelovalnih jjovršin, kar je že do- slej povzročilo velik izpad obdelovalne zemlje. Zato je Svet sprejel priporočilo okrajnim ljudskim odborom, naj preprečujejo nesmotrne individualne gradnje. Svet je na tej seji tudi sklenil, poslati Okrajnemu ljudskemu odboru Koper priporočilo, naj zaliv v Fle-si pri Piranu določi za zavarovano zemljišče. Ta prostor naj bi še ne smel uporabljati za .gradbene namene, Na zemljišču 'tudi ne bi smelo biti dovoljeno nikakršno taborjenje, kar bi morala prepovedati piranska občina, na katere področju leži Fiesa. Obe sladkovodni jezerca v neposredni bližini morske obale sla namreč precejšnja zanimivost. V njih bi bilo treba prepovedati vsak ribolov in kopanje. To bi bilo prvo regionalno zavarovanje pni nas. Svet: je tudi mišljenja, da bo še potrebno proučiti tudi zavarovanje drugih delov naše obale ter osnovati park eksotičnih rastlin v zaščitenem področju. rja ter svet za turizem in gostinstvo. Skupaj z obuinskimi odborniki, člani komisij ln svetov ter člani krajevnih odborov bo neposredno sodelovalo v upravljanju z občino skoraj dvesto volilcev, kar je dovolj trdno jamstvo za razvoj nove občine, če bodo le vsi voljno in složno sodelovali pri njeni graditvi, t vi. V sporazumu z novima občinskima ljudskima odboroma v Sežani in Hrpeljah bo v Divači izvoljeni sodnik za prekrške deloval na območju vseh treh občin. POLDE RENER Na Krasu sta elve podjetji, ki se ukvarjata s predelavo kraškega 'kamna, to skoraj edino in neizčrpno surovino tega sicer siromašnega predela Primorske. Večje podjetje je Industrija apna im marmorja s sedežem v Miiinu pri Gorici. Industrija kraškega marmorja ima svoje obrate v Vrhoivljah pri Sežani, v Koprivi meti Štanjelom in Dutovljami, v Goijan-skem pri Komnu, v Lokvah pri Divači in v Kazi j ali pri Sežani, rniren-i>ko podjetij© pa v Minul, Kostanjevici na Krasu in Opatje-m selu. Skupaj zaposlujetii podjetji okrog 400 delavcev. Sežansko podjetje ima 4S0 milijonov, goriško pa 180 milijonov dinarjev investicijskega programa. Obe podjetji elelata za domače jiotrebe in za izvoz. Zal pa na zunanjem trgu nastopata neenotno, kar je samo v škodo obema. Razen tega pa je problematika obeh podjetij taka, da eno drugo s svojim delom, oziroma proizvodnjo izpopolnjujeta. Zaradi tega so pristojni gospodarstveniki skupaj v vodstvi obeh podjetij proučili možnost njihovo fuzije. Združitev niti ni tako težko izvedljiva —• težava je pravzaprav samo v . tem, da sta podjetji ločeni po meji med goriškim in sežanskim okrajem, oziroma bodočim goriškim in koprskim okrajem. Vendar je to le majhna ovira, ki se bo dala z nekoliko dobre volje zlahka odstraniti, posebno še, če imamo v mislih splošne koristi, ki jim ne bi smele biti na Trgovinska zbornica LRS je izdala obvezen odlok za vse svoje člane in ostalo trgovsko mrežo o odkupnih cenah za živino. Po tem odloku nakupovalci lahko plačujejo najboljšo govejo živino največ po 125 dinarjev za kilogram žive iteže. Seveda so se takoj našli poklicni s'pretajakoviči, ki so ta odlok na razne načine obšli ter posameznim živinorejcem še vedno plačevali živino po višjih cenah. Na ta način so si zagotovili reden in stalen dotok živine, ker so vsekakor kmetje rajši prodajali živino njim, ki so jo dražje plačevali. V Kmetijski zadrugi Nova vas na Blokah na Notranjskem je za upravnika Karel Mazi, odkupova-lec pa je Alojz Skerbec, oba iz Velikih Blok., Oba sta bila s sklepom Trgovinske zbornice LRS o najvišjih cenah goveje živine točno seznanjena. Ko ,s'ta se sredi junija letos pri njima oglasila nakupoyal-ca Edo Stefin iz Postojne, uslužbe- Postojna ima razen drugih pro-svetno-kulturnih ustanov tudi popolno gimnazijo, osnovno, vajeniško in glasbeno šolo. Te šole pose-ča okrog 1500 otrok in mladine, ki prihajajo v Postojno iz vseh strani Primorske in Notranjske. Na gimnazijo v Posojni so navezani predvsem zaradi bližine doma, ki jim olajšuje že tako velike finančne izdatke, prihajajo pa tudi zaradi solidnega znanja, ki jim ga nudi predvsem gimnazija. Letos se je vpisalo na gimnazijo 750 učencev, kar pomeni da bo z novim šolskim letom potrebnih 23, če pa bo še kaj vpisa v jeseni, pa celo 24 oddelkov. Učilnic pa ima ta gimnazija 11, ena od teh je zasilna, preurejena iz fizikalnega kabineta. V kabinete predvojaške vzgoje, v kemični, zemljepisni in prirodopis-ni pa so bile preurejene prejšnje garderobe, torej je tudi tukaj vse zasilno. Po mnenju ravnatelja bi 11 oddelkov imelo lahko pouk dopoldne, največ pet oddelkov pa popoldne. To pa predvsem zaradi dijakov,. ki se vozijo in so vezani na odhode in prihode vlakov in avtobusov ter morajo zaradi tega imeti pouk dopoldne. Vprašanje prostora za ostalih 8 oddelkov pa je za sedaj še odprto in prav povzroča mnogo preglavic Svetu za prosveto LOMO Postojna, ki bi želel, da bi bil pouk kar najboljši in v kar najboljših učilnicah. Osnovna šola, ki ima tudi letos večji vpis otrok v prvi razred od lanskega, bi 'kljub pomanjkanju prostorov in težavam pri pouku odstopila gimnaziji v uporabo prostor za 4 oddelke, vendar ostane 'kljub temu še vedno nerešen pro- nec podjetja »Gruda« iz Ljubljane in Maks Prunk, uslužbenec podjetja »Slovenija živinopromet« prav tako iz Ljubljane, sta jima to tudi povedala, ko sta za vsako ceno hotela imeti živino, največ seveda za izvoz. Tedaj sta imenovana' nafcu-povalca podjetij za promet z živino Edo Stefin in Maks Prunk pooblastila imenovana zadružnika, naj za njiju račun, oziroma za račun njunih podjetij nakupujeta govejo živino po višjih cenah, to je po 130—135 dinarjev za kilogram žive teže, nastalo razliko med to višjo plačano in dovoljeno nakupno ceno pa naj izx-avnata pri teži kupljenih živali. To se pravi, da je bila za vsako žival prikazana približno 60 kg večja teža, ikot pa je govedo dejansko tehtalo. Ker je šlo na eno spremno listo več živalj, je bila v vsaki skupini razlika okrog 2000 kg. To znese približno 200.000 dinarjev, kolikor so omenjeni nakupovalci več plačali, ozi- blem prostor za ostale 4 razrede. Da bi reducirali pouk, ni misliti, prav tako ni misliti na to, da bi v. gimnaziji in osnovni šoli poučevali dopoldne in popoldne stalno in v vseh oddelkih, ker je to nemogoče že zaradi slabše kvalitete popoldanskega pouka, pa tudi zaradi čiščenja učilnic. So pa tukaj še dijaki, ki se vozijo v šolo in pa tudi osnovnošolski otroci, 'ki ne morejo uporabljati istega inventarja in opreme kot gimnazijci in obratno. Razen- navedenega je potrebno dobiti še prostor za ' vajeniško in glasbeno šolo, 'ki so prav tako v stiski. Te so doslej vedrile v osnovni šoli, seveda na škodo pouka osnovno-šolskih otrok. Ta problem prostorov se sicer vleče že dalj časa, vendar je posebno pereč letos, ko je vpis na te šole zlasti velik. Zato so se že nekajkrat Sestali na MLO zastopniki oblasti, šol in političnih organizacij, da bi skupno našli izhod. Izne-sli so tudi več predlogov, vendar jih je le malo uresničljivih v tem-ikratkem času in ob razpoložljivih sredstvih, MLO je ta problem že reševal in prav te dni se je sestala komisija in skupaj z dvema inženirjema iz projektivnega biroja določila lokacijo za novo gimnazijo, za katero bodo začeli z izdelovanjem idejnih načrtov. Vendar načrt ne bo tako hitro uresničljiv, predvsem zaradi časa, pa tudi zaradi finančnih sredstev, ki bodo za to potrebn a. Vse te stvari narekujejo odgovornim ljudem, da ta problem začasno rešijo na ta način, da v eni že obstoječih stavb v Postojni najdejo primerne prostore. Najprimernejši bi bili seve- poti nobene meje v okviru države, zlasti pa ne okrajno ali celo občinske. Na delni je zdaj poselma komisija, ki proučuje ta problem in možnost omenjene združitve, kar bi v primeru uspešne izvedbe vsekakor bila velika korist za kamnoseško dejavnost na Krasu, Komisija bo svoja dognanja obenem z ustreznimi predlogi in priporočili* dostavila pristojnim gospodarskim organom v Gorici in Sežani, kjer bodo potem silde-pali o zadevi. Vsekakor je želeti, da bi bilo to vprašanje zadovoljivo rešeno, zlasti še zaradi ugleda in enotnega gospodarskega nastopanja na ziunanjem trgu, novo podjetje pa bi tudi sicer pridobilo, ker bi se zaradi zmanjšanja upravnega kadra gotovo zmanjšali tudi režijski stroški. —dr. f $3r* s * L^ * fešPi >' s ..........1 5 „4 iilllp Žito je poželo in povsod pridno mlatijo. Mhlilnica mi delu v Hrpeljah. roma preplačali kupljeno živino. Na ta način so skupnosti prizadejali dvojno škodo: obšli so obvezen, predpis nadrejene trgovinske ustanove in s tem prekršili splošni dogovor, kar velja kot nelojalna 'konkurenca in kršitev trgovske discipline, po drugi strani pa je nastala konkretna izguba 200.00 dinarjev, ki gre na račun skupnosti. Vsekakor je tako postopanje vsega obsojanja vredno in bi pristojni organi morali izvajati proti krivcem vse konsekvence, da se taki in podobni primeri kršenja gospodarskih .predpisov za vselej odpravijo. S. C. da prostori sedanjega sodišča, ker so svetli, veliki, zračni in blizu sedanje gimnazije. Bilo je še več drugih predlogov, ki pa ostanejo samo predlogi, ker so vsi predlagani prostori zasedeni in bo trajalo precej časa, preden bodo prosti oz. uporabni za šolo. Šolsko leto pa je na pragu in z poukom bo treba pričeti. MLO bo skupno z ravnateljstvi šol sicer storil vse,, da bo problem čimprej vsaj začasno rešen, treba pa bo pri tem seveda razumevanja s -strani di-ugih ustanov, podjetij in ne nazadnje' tudi volilcev. Dokončno pa bo ta problem rešen z izgradnjo nove gimnazije, zato upamo, da bodo odgovorni okrajni in republiški forumi pokazali za to razumevanje in gradnjo gimnazije podprli. Razen prostorov je pereče tudi vprašanje stanovanj za profesorje in učitelje. Nujno bi potreboval profesorski kadar gimnazije 5 družinskih stanovanj in 4 samske sobe, če hoče gimnazija zagotoviti potrebno število učnih moči in kvaliteten pouk. Tudi ta problem ni lahko rešiti, posebno ne Sedaj, ko nova stanovanja še niso dograjena, druga pa vsa zasedena. MLO je sicer predvidel v novih mestnih blokih nekaj stanovanj za profesorje, vendar ti še niso dograjeni. Na vsak način pa bo v primeru, da bo katero stanovanje prosto, upošteval prvenstveno prošnjo gimnazije. Seveda pa bo ravno tako tukaj, kot pri šolskih prostorih, potrebno razumevanje drugih ustanov, volilcev in profesorskega zbora na gimnaziji, ki naj bi s predlogi pomagali, da bi stanovanje dobili res najpotrebnejši. LS Nekaj prazničnega je v nedeljo 14. avgusta 'zavelo, po Ilirski Bistrici. Tukajšnja mladina je priredila svoj prvi festival, ki je bil lepa manifestacija kulturnega in športnega udejstvovanja mladine. Pravzaprav se je festival začel že. v soboto zvečer z baklado in uspelim zabavnim sporedom ob tabornem ognju, ki so ga priredili taborniki rodu »Snežniških ruševcev.« V nedeljo je godba že navsezgodaj z budnico naznanjala začetek festivala. Taborniki, gasilci, športniki in drugi udeleženci festivala so v povoiki odšli na 'Titov trg. kjer jih 'je z govorom pozdravil predsednik Romunskega komiteja LMS Ivan Šuštar. Sledile so prve motodirke v II. Bistrici. Nekateri tekmovalci so 's svojo veščino in pogumom želi vse priznanje gledalcev. Po mo-todirkah so s'e začele tekme v odbojki, kjer je sodelovalo osem ekip. Prehodni pokal je po preprečljivi zmagi nad ekipami iz Pivke, Kopra in Postojne osvojila mladinska ekipa iz Ilirske Bistrice. Tekme v odbojki .so bile v dveh skupinah. I. skupina: Pivka - JLA II. Bistrica 2:0 II. Bistrica - Postojna 2:0 Pivka - Koper 2:0 JI. Bistrica - Koper 2:0 II. Bistrica - Pivka 2:1 II. skupina: Trnovo - Harije 2:1 Trnovo - Jelšane 3:0 Harije - Jelšane 3:0 Veliko zanimanje so vzbudile tudi nogometne tekme. Rezultati so tile: II. Bistrica - Trnovo 0:2 Topole - Jelšane 1:0 Koper - JLA JI. Bistrica 2:0 Koper - Pivka 3:2 Plavalne tekme zaradi pomanjkanja treninga žal ■ niso uspele, vendar se je nekaj domačih mladincev zelo dobro izkazalo, zlasti Stano Koren in Edo Cotar. Nastop plavalne šole pa je pokazal, da se je precej najmlajših kljub deževnemu poletju naučilo plavati. Precejšnje zanimanje so vzbudili nastopi konjenikov in vaje mladinske gasilske skupine iz II. Bistrice. Po športnih tekmovanjih je bil kulturni nastop, za katerega je vladalo izredno zanimanje. Mnogim udeležencem ni uspelo priti v nabito polno dvorano. Največ priznanja so bili deležni ženski in mešani pevski zbor iz II. Bistrice, mladinski kvartet iz Harij ter pevska zbora iz N^vokračin in Jelšan, ki s'ia tokrat prvič nastopila pred javnostjo. Ob koncu nastopa so bile posameznim mladinskim aktivom razdeljene praktične nagrade v obliki športnih rekvizitov, zma-govalcem-motorisLom pa denarne nagrade. Najboljšima motoristoma Kal na Pivki (Ob drugi obletnici smrti Mira Rotarja) Prejšnjo nedeljo je bila na pokopališču v Košani ganljiva komemora-cija za pokojnim Mirom Rotarjem, ki je bil pred dvemi leti žrtev nesreče ob motornih dirkah v Postojni. Komemoracijo so organizirali najboljši prijatelji, ki so na grob .položili lep venec in zapeli dve pesmi. Tovariš Prosen pa je imel krajši nagovor. Njegovi bližnji in daljnji prijatelji se pokojnega Mira spominjamo kot iskrenega, poštenega, delavnega in vestnega tovariša, ki mu je bil počitek tuja beseda. Kljub telesni in zdravstveni šibkosti, je bil vedno na delovnem mestu cel mož. Pctkojni Miro je bil za časa faš:z-ma član ilegalne protifašistične organizacije TIGR. Kako rad je po osvoboditvi pokazal najbližjim tovarišem ilegalno revijo »Plamen«, ki jo je hranil kot dragocen spomin na tiste dni, ko je skrivaj pomagal, da se je kasneje borbi za svobodo užga-la tudi v njegovi rojstni vasi in kraju. Tak spomin hranimo danes v srcih vsi, ki smo ga poznali. Njegova pridnost nam je danes za zgled pri delu. V mislih vefckrat obiščemo njegov skromni dom na Kalu pri Pivki — priiazno hišo z velikim lat-nikom spredaj, v notranjost pa delovno sobo z bogato knjižnico. Naj bodo le besede v uteho staršem in sestri Tončki, ki jih je tragična izguba sina in brata težko prizadc-la O. Francu Derenčinu, zmagovalcu v kategoriji do 500 ccm in mladincu Pavlu Pečarju zmagovalcu v kategoriji do 250 ccm, so poklonili lepa pokala. V okviru festivala je bila v Domu JLA odprta 1-udi mladinska razstava slik in risb. Ta razstava prav gotovo zasluži besede, ki jih je v spominsko knjigo zapisal neki izseljenec iz Amerike: »Majhna razstava z velikimi deli.« To velja zlasti za Jožeta Sajna iz Knežaka, čigar slike so bile predmet splošnega občudovanja in priznanja. Tudi slike nekaterih ostalih mladincev in mladink zaslužijo priznanje in pozornost. Tako dela Viktorja Tomšiča iz Knežaka, Danila Gašper-šiča iz Prema in Vojke Ranko iz Ilirske Bistrice, Vsi obiskovalci razstave so bili prijetno presenečeni nad dovršenimi pletarskimi izdelki slepega mladinca Viktorja Jelenčiča iz Bača in nad razstavljenimi izdelki go- V Vipavski dolini je vedno kaj novega, čeprav o tem ne zve širša javnost, Preteldi mesec je občinski odbor ZB iz Vipave preskrbe!, da so prepeljali v Podrago posmrtne ostanke tovariša Lojzeta Kopačina-Sover-ja, borca in aktivista. Tovariša Ko-pačina so ujeli Nemci pri Gornji Branici in ga nato ustrelili pri Co-lu. Številna udeležba prebivalcev je dokaz, da naše ljudstvo ne pozablja na borce, ki so padli v borbi za osvoboditev. V počastitev njegovega spomina so mu razne organizacije položile na grob številne vcnce. •Razveseljivo je, da je prosvetno delo po' nekaterih vaseh vendar nekoliko oživelo. V Podnanosu so ustanovili nov pevski zbor, ki pod vodstvom mladega in požrtvovalnega pe-vovodje dobro napreduje. Mladina ima veliko veselja do petja, le škoda, da primanjkuje dobrih pevovodij. V Podragi so prejšnji mesec zadnjič v tej sezoni odigrali Jurčičevega Desetega brata, ki je v režiji Franca Kopačina .prav dobro uspel. Dobro se "je v vlogi Desetega brata postavil Franc Vidrih. Krjavelj nas je res presenetil, ker je, čeravno mlad igralec, pokazal lop uspeh. Dobri so bili tudi Dolef, graščaik, stari Piškav, Manica in drugi. —op— Pregara Z novo upravno razdelitvijo bomo tudi prebivalci Pregare iz občine Gradina spadali h komuni Koper. Upamo, da bo sedaj rešeno vprašanje našega gospodarskega zastoja. Tiste meje, ki so nas delile so sedaj odpadle. Vsa lota po osvoboditvi smo slišali. kako v bližniih vaseh gradijo in popravljajo vodnjake, ceste in poslopja, pri nas do sedaj še nismo bili v stanu napraviti kaj takega. Vse okoli vasi imamo studence, v vasi pa le nimamo dobre in zdrave vode. Teli izvirkov ne bi bilo težko zajeti in napeljati vodo v vas. Sami bi opravili vsa nestrokovna dela, kot izkop jarkov in jame za rezervoar. Potrebovali bi cement, cevi in nekaj denarja za strokovno delo, Tudi cesta, ki pelje s križišča pri Gradini do naše vasi, je potrebna nujnega popravila. V zimskem času bi lahko pripravili potrebni grušč in ga razvozili na cesto. Le nekaj denarne pomoči bi potrebovali za spodbudo, da bi delo hitreje opravili, Staro selo pri Kobaridu V počastitev desete obletnice osvoboditve so prošnjo nedeljo v Starem Selu pri Kobaridu odkrili spomenik padlim borcem, aktivistom ;tn žrtvam fašističnega nasilja. Slav-nost.i se je udeležilo veliko šlevilo ljudi. Navzoč je bil tudi tajnik Socialistične zveze goriške skupnosti Milo Vižinlin, V tej vasi so že leta 1942 ustanovili narodnoosvobodilni odbor, ki je bil med prvimi organi ljudske oblasti na Tolminskem. Samo en član tega odbora je še živ, ostali so padli v borbi, ali pa pomrli v internaciji ter po osvoboditvi, zaradi posledic naporov med borbo. Pomembna svečanost je bila tudi ob glavni cesti Kobarid—Čedad na jenk šiviljske in čipkarske šole, Najlepše čipke in obleke so razstavljale Marija Sabec, Silva Poro-pat, Vida Grilj in še nekatere druge. Festival je potekal v znamenju borbe proti alkoholizmu, saj je mladinski organizaciji uspelo doseči, da se v času festivala na področju cclotne komune II. Bistrica ni točilo nikakih alkoholnih pijač. Romunski ljudski odbor je pozdravil to zdravo zamisel mladine in jo tudi pomagal izvesti. To je treba samo pozdraviti, saj je bila člen v verigi nenehnega boja mladinske organizacije proti alkoholizmu. Mladinska organizacija se boii tudi za ustanovitev brezalkoholne restavracije. Ta prvi mladinski festival v Ilirski Bistrici je dokaz moči in kreposti mladinske organizacije, ki hoče odtegniti mladino škodljivim vplivom in jo vključiti v športno in kulturno delo. — rl — kraju pri Gujanu, Tu so odkrili spominsko ploščo osmim padlim kurirjem in borcem, ki so jih Nemci in domobranci zahrbtno Iz zasede .pobili pri prehodu čez glavno cesto. Na tej točki ije bila med narodnoosvobo-bodilno borbo glavna veza med enotami, ¡ki so se borile v Beneški Sloveniji in IX. korpusom. Odkritja se je udeležilo veliko število ljudi. Pri kulturnem sporedu je sodelovala godba rudarjev iz Idrije in pevski zbor »Simon Gregorčič« iz Kobarida. — ic Kubed Ko je lani začel obratovati nov valjčni miln, so se nekateri pritoževali, da daje slabo moko, drugi so govorili, da mlinar ne zna mleti in podobno. Da je bila moka slaba, so bili krivi kmetje sami, ki so v mlin pripeljali slabo in neprečišče-no žito, polno plevelnega semena. Mogoče je bilo nekaj vzroka na še nepopolni opremi mlina. Pred štirinajstimi dnevi so dokončno montirali zadnje naprave. Sedaj se ta mlin lahko kosa z najboljšimi mlinskimi podjetij. Dnevno lahko zmelje 7 ton pšenice, 6 ton koruze, in 2 toni raznih krmil. K letošnjemu žitu bi bilo pripomniti samo to, da naj kmetje pazijo, da bo žito dovolj suho. Dogodilo se je, da so nekateri pripeljali vlažno žito, kar vpliva na kakovost moke. Dekani V naši vasi je bilo včasih kultur-no-prosvelno delo zelo razgibano. Imeli smo dober mešani pevski zbor, igralsko družino in celo tam-buraški zbor. V okviru prosvetnega društva »Jadran« smo večkrat gostovali v sosednih vaseh. Danes pa ne moremo nastopiti niti na domačem odru. Prosvetna razgibanost je zastala. Kje s'o vzroki, si sami še nismo na jasnem. Vse pa kaže, da je za to premalo zanimanja predvsem pri mladini, ki ji roji po glavi vse drugo, kot pa kulturno-prosvetno delo. Imamo sicer krasno knjižnico, ki pa je prav tako zelo malo obiskana. Pri mladincih je opaziti zanimanje za godbo na pihala. Zamisel, da bi v vasi imeli lastno godbo ni slaba, tudi uresničljiva je. Toda vprašamo se: ali bi Se laka godba obnesla? Koliko časa bi delovala? Naj bo za primer tamburaški zbor, ki je tako lepo začel, potem pa utihnil, kot bi ga nikoli ne bilo v vasi. o o o Kmetijska zadruga je pred Ie'.i uredila nov vinograd z 2.800 trtami, ki bodo letos dale prvo grozdje. Nekateri kmetovalci so takrat govorili: Ta zemlja ni dala nikoli nič in tudi sedaj ne bo dala nič. Trte, ki bodo letos prvič dale svoj sad, so vsem takim dale najboljši odgovor. Ze v prihodnjih dveh letih pa pričakujejo, da bo nov vinograd dajal take pridelke, kot redkokate-ri drugi vinograd pri nas. Mandeljev nasad, ki ga ureja kmetijska zadruga dobro kaže. Doslej je nasadila 1100 mandeljevih sadik, do konca leta pa bo nasajenih vseh 2-500 sadik, Nasad bo meril okrog 20 hektarov. Irpajo, da bo ta nasad, ki je med prvimi v tem kraju, dobro uspeval- —ba— Mislim, da bo'kar prav, če se v tem članku dotaknem nekaterih gospodarskih vprašanj Gračišča in okolišnih vasi. Predvsem je za nas važno vprašanje melioracije doline med Gračiščem in Lukini, ki meri okrog 60 hektarov. Ob večjem deževju poplavlja voda precejšen del te doline in povzroča občutno škodo poljedelstvu. Tako imamo letos primere, da nekateri kmetje niso mogli svojih njiv niti obdelati, ker jim je to preprečila voda. Na teh njivah bi lahko pridelovali krompir, koruzo, industrijski paradižnik in druge kulture. Pred kratkim je bil na obisku predsednik Okrajne zadružne zveze iz Kopra, Čudil se je, kako da sejemo na tistih površinah samo koruzo. Pripomnil je, da bi lahko .sejali in sadili tudi druge kmetijske kulture, ki bi dale večji dohodek, Pojasnili smo mu vzroke, in obljubil je, da se bo za zadevo pozanimal. Nekako na sredini med Gračiščem in Lukini so trije večji požiralniki. Do teh bi bilo treba speljati vodo iz vseh smeri doline po odtočnih jarkih. Ta dela bi ne zahtevala večjih investicij in bi bila lahkoizvedljiva. Ze v nekaj letih bi se vloženi denar bogato povrnil z dobrimi pridelki. Prednost pri izvajanju del bi hila še v tem, da bi lahko delali pozimi, ko ni drugega dela. Zaposlili bi domačo delovno silo, ki jo je v tem kraju dovolj. Vse tri požiralnike bi bilo treba dobro očistiti, vgraditi na luknje močne mreže, ki bi zadrževale razno šaro, kamenje in drugo. Okoli požiralnikov pa bi morali postaviti ograjo, da bi se ne dogodila kaka nesreča. Isto delo čaka v dolini Movraža. Tam je okrog 40 hektarov najboljše zemlje, ki je vsako leto poplavljena. Voda dos'eže včasih nad 3 metre višine. Tu je vprašanje še bolj pereče, ker se poplave ponavljajo vsako leto. Dela bi zahtevala večje investicije, saj bi bilo treba za odtok vode skopati daljši podzemski predor do Crnice pri Bu-zetu. O teh melioracijah so že večkrat razpravljali na sejah Okrajnega ljudskega odbora v Sežani, vendar do uresničitve ni prišlo. Večje potrebe v drugih krajih in pomanjkanje denarja so bile vzrok, da smo morali čakati. Mogoče bomo prišli na vrsto sedaj, ko bodo tudi naše vasi spadale pod koprsko skupnost komun. Teži nas tudi vprašanje zdrave pitne vode, ki je ni v Gračišču, v Movražu, v Smokvici, Kubedu, Tu-ljakih in še drugih vaseh. V Movražu je bilo lani veliko obolenj ravno zaradi slabe vode. Za prevoz bolnikov v bolnico in - zdravljenje je bilo izdanih nad 3 in pol milijona dinarjev. To je zelo velika vsota za, vas, ki šteje komaj 275 ljudi, Kam bomo prišli, če bo treba vsako leto dajati milijone samo za zdravljenje. To vprašanje zahteva hitro rešitev. V vasi so bile razne-zdravstvene ekipe, ki so pregledale studence, vendar s'o bile mnenja, da bi LOVSKI BLAGOR Tako,je fotograf Maraž iz Ilirske Bistrice ujel lepo srnjakovo glavo, ki jo je visoka divjad morala žrtvovati zaradi spretnosti, lovca Antona Za-lesjaka iz Ilirski Bistrice. Ustrelil ga je o revirju Okroglimi v Snežniških gozdovih in je to njegov prvi srnjak. ti studenci ne dajali dovolj pitne vode. V Kubedu so že leta 1948 napravili načrt za gradnjo vodovoda, ki bi jo napeljali iz 1400 metrov oddaljenega studenca. Takrat so iz ministrstva za osvobojene kraje poslali poziv, naj pripravijo načrte, kjer nimajo dobre vode. Veseli so takoj prijeli za delo in kmalu potem poslali načrte. Na vse pričakovanje pa niso dobili nr>benega odgovora, niti načrtov niso vrnili. Mogoče ne bi bilo zgrešeno, če bi tudi pri nas uporabili način gradnje manjših vodnih rezervoarjev, kot jih gradijo v Marezigah in okolici. Tako bi z majhnimi stroški le prišli do zdrave pitne vode. L-ic Seja okrajnega odbora SZDL (Nadaljevanje z 2. strani) ■jeli sklep o uskladifcvi proračunov in proračunskih izdatkov, ter sklep, da se razprava o vseh vprašanjih, ki so bila obravnavana na seji, prenese na vse občinske odbore in osnovne organizacije SZDL. Organizacijska vprašanja Drugo poročilo — o organizacijskih vprašanjih, jo imel organizacijski sekretar okrajnega odbora SZDL Martin Greif, ki je najprej podal statistični pregled od članstvu organizacije v posameznih komunali in pregled o plačani članarini. Dejal je, da ti podatki kažejo, da smo pri tem, ko smo se ukvarjali s formiranjem komun, pozabili na organizacijska vprašanja. Nikjer ni bilo videti posebnih naporov in skrbi, da bi se število članstva povečalo in da ■bi se na ta način čimveč ljudi vključilo v aktivno politično delo. Najboljše stanje jo v dosedanjem koprskem okraju in sicer v Kopru in Izoli, kjer je včlanjenih 70 do 80% volitev. Prav tako je tudi tu najboljše stanje gledo članarine, medtem ko n. pr. v Ilirski Bistrici, Pivki in Postojni niso občinski odbori odvedli članarino niti za minulo leto. Okrajni odbor socialistične zveze jo že večkrat razpravlj d o važnih vprašanjih, ki bi jih morali obravnavati na sejah občinskih oclboiov in osnovnih organizacijah SZDL, kar pa se ni zgodilo, ali le z redkimi izjemami. Ponekod so tudi osebni spori in medsebojna razračunavanja mrtvila politično delo organizacijo. Razon Kopra ni noben občinski odbor še izdelal delovnega načita o organizaciji vaških odborov na svojem področju. Ponekod so bile sklicane seje občinskih odborov šele; na intervencijo okrajnega odbora in podobno. Zato je tembolj potrebao, da se čimprej zbudimo iz te.ga mrtvila in pričnemo z delom. Ne gre za nasilno vključevanje v organizacijo, pač pa moramo usmeriti delo socialistične zveze tako, da bo pritegnilo naše državljane, kar bomo dosegli z obravnavanjem vprašanj, ki jih zanimajo, pri čemer bodo lahko aktivno sodelovali, Tov. Greif se je v svojem poročilu dotaknil tudi politične vzgoje članov SZDL na splošno in vodilnih tovarišev posebej. Poudaril je potrebo po prireditvi seminarjev in dobrih predavanj, kjer bi tovariši pridobivali potrebno znanje in širili svoje politično obzorje. Potrebno bo ustanoviti tudi dober predavateljski aktiv in pošiljati dobre predavatelje na teren. Sejo je zaključil predsednik okrajnega odbora SZDL Albert Jakopič, ki je ob tej priložnosti šc enkrat poudaril, da čaka naše organizacije SZDL mnogo napornega elela pri graditvi višjega nivoja zavesti naših delovnih ljudi, in kolikor bolj bomo v tem uspeli, toliko boljše bo funkcioniral naš novi sistem. —Ir— Popravek V zadnji številki našega lista, na četrti strani v poročilu o prvi seji novega občinskega odbora v Izoli se nam je pripetila neljuba pomota, ki jo s tem popravljamo. Za podpredsednika ni bil izvoljen Rado Cotar, kol smo v omenjenem poročilu zapisali, ampak tovariš Emil Zlobec, direktor opekarne »Ruda« v Izoli. 1 Pisatelj Bogomir Magajna je začel svojo literarno pot v dobi, ki se je znašla na razoptju. Taka je bila doba po prvi svetovni vojni, iko je izgubila slovenska književnost tudi tisti navidezni izraz e-notnosti, ki ga je imela med slovensko moderno. Nad to generacijo je močno prevladoval Cankarjev vpliv, četudi ne moremo odrekati nekaterim ustvarjalcem «samostojnosti», s katero so nadaljevali stare tradicije- Generacija, ki so jo ■ poleg literarnih nasprotij razdvajala še verska in politična mišljenja. se je izživljala tudi v posne-mavanju evropskih izmov in struj, iki jih je presajala na domača tla, Politično stanje po prvi svetovni vojni je pognalo nekatere pisatelje (predvsem Primorce, ki so izgubili svojo ožjo domovino) v pretiran nacionalizem, druge v iskanje Lepega in Dobrega, medtem ko je le skromen del pisateljev reševal družbeno vprašanje delavca in kmeta — poletarca. Po večini so pisatelji te dobe eksperimentirali z analizami intelektualca, ki se je boril z družbeno-politično in sve-tovno-nazorsko razklanostjo, V tej dobi se je zavrtel tudi psihoanalitik, ekspresionistični realist Bogomir Magajna, ki je prešel skoro vse zgoraj naštete stopnje in se (končno znašel po človeški preudarnosti in politični zrelosti v generaciji, ki 'edina lahko ustvarja trajnejše plodove dela in razmišljanj. Preko prvih, nacionalno pobarvanih (tudi Magajna je izgubil po prevratu ožjo domovino) objav je pozneje kot zdravnik in specialist za duševne bolezni, prodrl tudi kot pisatelj v neizmerne uganke človekove duševnosti. Toda Magajna ni obtičal sredi poli; med drugo svetovno vojno, v kateri je aktivno sodeloval, se je odmaknil eksperimentiranju z reakcijami njegove notranjosti na zunanji svet in dogodke in začel opazovati in popisovati svet z realizmom, ki je značilen za ustvarjanje sodobne generacije. Ta prožnost daje Magajni kot pisatelju posebno ceno. Magajnove »Zgodbe o lepih ženah«, ki so te dni izšle, lahko vsebinsko razdelimo na tri dele, če izvzamemo zadnjo novelo, ki ni z nobeno prejšnjo povezana, in jo je menda prav zaradi lega tudi pisatelj sam postavil na konec. Prvi del ali ciklus, ali kako bi že imenoval, ses'tavljejo tri novele, v katerih popisuje čas po prvi svetovni vojni. Cc\l.udi so naslajale novele mnogo kasneje in v različnih obdobjih (najnovejša je iz leta 1952, a najstarejša 1924) in se tudi stilistično močno razlikujejo, jih je vendar napisal pisateljev nacionalni upor proti prodirajoče;-mu in porajajočemu se fašizmu na Primorskem. Najobširnejša in kompozicijsko najbolj neenotna novela MARTA opisuje slovo slovenskega dekleta na Primorskem, ki mora zaradi kruha v tujino, kjer jo pričakuje zaročenec. Magajna v tej noveli ni popisal zgolj perečega položaja slovenskega kmeta, tudi ni poudarjal samo duševnega trpljenja dveh mladih ljudi, ki ju je vezala nekdanja, a zdaj prepozna ljubezen, temveč je popisal tudi porajanje prve upornosti in prve organizacije slovenskih ljudi proti fašizmu. Številnost dogodkov pa razbija osnovno zgodbo med Marto in Tomažem, ki bi morala, pač v primeri s' kompozicijami ostalih novel, biti glavna in strnjena. Ze motto druge novele pravi, da je pisatelj »zaprosil ZORO, naj mu pove, kako je bilo takrat, ko so jo zaprli skoraj za leto dni v Regina coeli«, in pove, da gre za zgodbo iz istih dni, ko so morali Slovenci prvič izku-šati mučenja pri zasliševanjih, kadar je šlo za pobeglega anlifašista. Vredno se mi zdi poudariti, da je vpletel pisatelj v zgodbo motiv, ki je bil med drugo vojno tolikanj pereč, namreč podtaknjenca v zaporu. ki vohuni za policijo, dasi vsaj v primc-ru Zore sotrpinka v ječi tega suma ni zaslužila. Tudi IRENEA je le simbol za nešteta dekleta, ki so morala dajati svoje roke za zaslužek italijanskega prekupčevalca, le-ta pa si je čestokrat lastil tudi pravico do njihovih teles. Siromašen zaslužek in večni strah pred vsegamogočnostjo tujca vta tujčevemu pohlepu večkrat pomagala. Drugi ciklus obsega novele, v k-.- g)? «K terih se loteva Magajna zgodb iz dni, ko sta denarna kriza in brezposelnost postavila d t klela in žene pred obupno dejstvo, da so morala prodajali svoja lelesa. če so si hotela prislužiti uboge pare, ki so potrebne za življenje, S takimi problemi ,s'e je srečal pisatelj med študijem v Zagrebu, ko ga je zavedla v družbo prostitutk sprva radovednost in mladostni nagon (prim. novelo «Suta»), pozneje pa odpor do življenja izgubljenega intelektualca, ki je blodil po zemlji in bredel po dnu nagonov, Odpor do tistih, ki so vladali z denarjem in zasu-žnjevali lačne in bose. SUTO sestavljata dve zgodbi: prva govori o prostitutki, ki je postala žrtev ne-voščiljivosti prav tako brezposelnih sotrpink, in je umrla od lakote na poti k Sramotnemu zaslužku; druga zgodba pripoveduje o. pokvarjenosti tedanjih študentov, iki so si skušali priigrati telo kolegice celo 7. vadljanjem, V obeh zgodbah je pisatelj osebno prizadet kot žrtev vpliva tedanje družbe in se izvije duševnemu pogubljenju le zaradi idealizma, ki pa mu prinese na koncu bridko spoznanje. Na osnovi tega spoznanja je zrasel ves njegov odpor proti neenakopravnosti bogatih in revnih, ki mu je narekoval noveli ZALA, v kateri je upodobil mlado mater, ki je za ceno svoje poštenosti kupila kruh za otroka in moža, in ELZA, ki pokaže mlado abiturijentko, ki jo je, idealno in naivno, v težkih življenjskih prilikah izrabil mlad pokvarjenec. Se najmanj sodi v ta oddelek MARINA, čeprav ima s prejšnjimi zgodbami vendar nekaj skupnega v seksualni in psihični neuravnovešenosti izgubljenega intelektualca. V tretjem delu sta noveli VELJ-KA in OLGA. Obe je napisal Magajna po drugi svetovni vojni in ju oživil s spominom na partizansko borbo. Kot zgodovinar Peter Slak je prehodil dolgo pot od zagrebškega akademskega doma, kjer je prvič srečal zaradi tuberkuloze smrti zapisano Veljko in njenega zaročenca Uroša. Tudi Olge ,se je spomnil v okolju, kjer je preživljal dopust leta 1954. Olga je bila partizanka, tudi tuberkulozna, a je kljub temu vztrajala pri bolnikih, ker je tako zahtevala njena dolžnost in strah pred bolnico. Zadnja zgodba govori o MARIJI, Ukrajinki, ki jo je zvabilo domo-tožje po domovini v Rusijo, potem Iko je doživela v naših krajih dve nesreči, nezvestobo moža in smrt edinega otroka. Vse novele je napisa! Magajna preprosto in brez literarnega poigravanja, zato bodo bralca privlekle (menda še najmanj druga zgodba Sute) in pretresle. Najsi opisuje seksualne zablode in zahteve, vendar nikjer ne zdrkne preko roba umetnosti in se ne izgublja v popisovanju začinjenih zgodb, da bi z njimi razburjal domišljijo. Tako sodim o vsebinski plati Ma-gajnovih novel. Oblikovno je s knjigo pokazal znaten napredek, ki je v poslednji publikaciji tembolj očiten, saj kaže kakšno pot je prehodil avtor od svojih prvih začetkov do najnovejšega časa, kose otresa ekspresionističnih elementov in piše o življenju brez" pretiravanj, četudi ne brez simbolike. Prav zaradi tega lahko od Magajne pričakujemo še marsikatero de'o ki bo obogatilo zrcalo naše preteklosti in naših dni. Knjiga je izšla pri Primorski založbi »Lipa« v Kopru v opremi arh, Milana ARNEZA, Posebno umetniško vrednost dajejo knjigi priložene ilustracije akad, slikarja Rika DEBENJAKA, ki z enostavnimi potezami simbolizirajo duševni profil opisanih žena. 2al samo, da si ilustracije ne slede po vrstnem redu. ANDREJ GORJUP Prijzor iz filma »Prepovedani sad« PREPOVEDANI SAD Navajeni smo gledali Fernandela v komičnih vlogah; te pot pa ga je Vemeuil pregovoril za tragikomično vlogo. Scenariij filma je napisan po S-imenonovem romanu »Pisma mojemu sodniku«. Zdravnik Charles Pellegrin je prišel v majhno francosko mestece Arles. Vdovec je, z dvema otrokoma in staro materjo. Toda ker je sposoben zdravnik se je tudi v Ar-lesu znašel. Poročil se je z lepo Ar-mando, kii Ije bila sicer nekoliko hladna, a dobra mati njegovih otrok, Užival je velik ugled in postal tudi občinski odbornik, ki je velikokrat p om a g d s svojimi premišljenimi nasveti. Delal je in v delu je našel zadovoljstvo. Le malokrat je pomislil, da S3 stara, da se bliža petdesetim. kako bi le mogel: klicali so g;i povs"d, in on ni mogel misliti nase. Tako malo svojega časa je lahko posvetil družinici. Toda nekega dne je v njegovo življenje posegla nova sila. V Mar-seilleu je spoznal ljubko dvajsetletno lahkožAvko. (In spogledljiva Martina je lahko takoj omrežila drugače premišljenega gospoda. Pellegrin je gorel. Vzel jo je seboj domov, kjer jo je ženi predstavil kot bolniško, sestro, ki mu bo pomagala. V sobici, ki jo je najel pri neki stranki sta se shajala in se ljubila. Pellegrin je živel dvojno življenje: lepo življenje z Martino in ne znosno življenje za svojo družinico. Ponoči je velikokrat našel doma izgovor, da mora k oddaljenemu bolniku ali porodnici, samo da je šel z doma in se lahko mimo predajal ljubezni z Martine. Očarala ga je, in on ji je verjel vsako besedico, kljub temu, da mu je debelo lagala. Potem je trpel. Slutil je, da ima Martine nekakšne skrivne načrte, čutil je, da Armanda vse v.-i in da tudi ona tipi... Ni si vedel pomagati. Bil je zdravnik, ki je reševal življenja in vendar ni mogel rešiti preprostega življenjskega vprašanja: kaj storiti? Z Martino skleneta zbežali. Dogovorila sta se lil — nekaj ur pred odhodom jr- ona sama zbežala s svojim drugim Vubčkom •— neznanokam. Vrnil se je k ženi in otrokoma, ki sla ga čakala . .. Prepovedani sad je življenjska zgodba, ki bi se lahko dogajala Icjer-koh in kadarkoli. Poleg Fernande-la sta v njej nastopili tudi Claude Nollier (Armanda) in Francoise Ar-noul (Martine). "(Nadaljevanje) Cuclni so gledališki ljudje: nekako ne znamo delati, če nas ne vodi pri elelu misel na občinstvo. Do tega spoznanja sem ponovno prišla ob vprašanju: »Čemu pravzaprav zdaj, v počitnicah, pišeš tele članke o gledališču v pristanu? Res ne moreš živeti brez razgovorov z občinstvom?« Res ne. Vse naše delo je pravzaprav nekak razgovor z občinstvom. Kadar se ne mor^rno raigovarjati z njim z odrskih desk, ga ogovarjamo preko tiskai »Glejte, kaj pripravljamo! Vam je tako prav? Ploskajte ali žvižgajte, samo oglasite se nam, sodelujte z nami I Sicer se zadušimo!« Zadnjič sem le suhoparno naštela naslove del, ki smo jih izbrali za letošnji repertoar. In vendar je repertoar poglavitni živec našega dela. Zato je vredno o njem poveeLati kaj več: kako smo ga izbi ali? Zakaj? Kaj naj povedo našteta dela primorskemu človeka? V 'kratkem sem tudi omenila, da je zaživel naš repertoarni načrt že svojo drugo fazo, Kaj pomeni govorjenje o teh fazah? Pojdimo po vrs:i. Prva faza: dramaturg, na katerem leži iglavna teža izbora, je že dolge mesece pred vsako reperloarno sejo — skriti gledalec na predstavah, pa knjižni molj in korespondent svoje vrste. Na' predstavah opazuje med drugim predvsem — reakcije občinstva: to mu je dostopno, to ga vžge, to pretrese, to zapušča hlad in izziva zehanje. Brklja po revijah v knjižnicah, zbira podatke o novih avtorjih: »v Ameriki prodrl, v Italiji pogorel, v Nemčiji uspel na tretji predstavi«... Nato piše tujim knjižnicam, poslaništvom in konzulatom; odgovor: »Jugoslaviji ne pošiljamo ničesar na vpogled, ker ne odvaja avtorskih tantiem.« Protestira pri Avtorski centrali, češ: »saj plačujemo« ... Predolga veriga zapletenih postopkov, o katerih so pisai" že drugi in drugod. Skratka: divji lov z mrežo korespondence, osebnih stikov, sreče ... In pri domačih avtorjih ni dosti preprosteje. Skratka: dramaturgova dolžnost jc, da se jjc neštetih kanalih in poteh dokoplje do čim večjega števila del — najmanj pač sto — od katerih jih bo po verjetnostnem računu lahko izbral okrog 30. ki bocb vzdržala kriterij najnujnejših zahtev: da bodo ustrezala demočemu občinstvu, ansamblu in tehničnim .zmogljivostmi. Ta dela predloži umetniškemu svelu in upravnemu odboru. Slede dolge razprave, utemeljevanja, zavračanja, prve kritike. Dela, Id so vzdržala to prvo preizkušnjo, pridejo v okvirni repertoarni načrt v prvi fazi. Smernice, ki so vodile konkretno naš izbor, so bile v bistva enake onim, ki nas vodijo že vseskozi, da utrdimo primerno r'po-rtoam > lini;':», repertoar naj kaže z umetniško kvalitetnimi deli zrcalo naši družbeni, gospodarski in kulturni stvarnosti in naj kot tak pripomore k splošnemu dvigu in napreelku. Pester po vsebini in tematiki, dostopen in zahtev en hkrati. Tak je bil širši okvir v- prvi fazi in tak je zoženi v drugi, v fazi pred realizacijo. Težišče mu bo vedra, žlahtna komedija, ki mu drži ravnotežje pretresljiva drama. Izraz naj mu dajo predvsem domača dela, Id najbolje zrcalijo našo stvarnost, naše življenje v sedanjosti in pre eklosti. Tako bo spoznal naš človek ob vedrem Vilharju (»Večer v idrijski čitalnici«) dragocene pionirske začetke idrijskih čitalnic, brez katerih bi naše današnje gledališko delo nikoli aie bilo takšno, kakršno je. Ob Hrvatu Marodiôu (»Na dnu keli-hov«) bo videl temne vire verskega fanatizma, ki jo rodilo zadnje sadove strahot med ustaši, pa tudi med našimi belogradisti v zadnji vojni. Sirola (>Dolgin, Debelin in Vidcž«) bo prisrčno pozabaval naše najmlajše s prikupno pravljico, ki se godi po domačih jasah in gozdeh. Staro in mlado bo razvedril Dubrovčan Držič s klasično mediteransko komedijo v Botru Anelražu. ki 'jo je Rupel presadil na vipavska tla. Slovenski dramatik pa, ki ima našemu človeku povedati v umetniško dognani obliki kaj novega in zanimivega, bo našel še nieel letom .not na naš oder. In tuja dramatika? Prvi je na vrsti svetovni socialni pisec Zola, (Thérèse Raquin) vedno aktualni natura-list, ki brezobzirno razgalja družbene in človeško krivice in krivde in hkrati z isto zanesljivostjo nakazuje svetlejša pota, ki se naai prav danes oelpirajo. S Klabundom. ki ga naše občinstvo deloma pozna po kitajski pravljici »Krog s kredo--, pa mu bomo po težki Zolajevi drami nudili letos nemara še lepšo pravljico za oel-rasle, »Praznik cvetočih češenj«, vir najčistejše plemenitosti, brez katere bi bilo življenje pusto in brez prave cenc, Brcal ali Luc (»Napoleonovi huzarji«, »Karlos in Margareta«), francoska zbadjiveža in zabavljača, ga bosta prevetrila s krepkim humorjem, ki se posmehuje nemajhnim napakam današnjega človeka. Mo-ruexjhio (»Poduradnik Serafino«) ali resnejši Van Druten (»Spominjam se mame«) pa mu bosta pokazala sorodnega malega človeka v današnji Italiji ali Ameriki, — prvi tragikomične tegobe slabiča, ki ga izigrava neofašizem, elrugi pa težave vzgoje v moderni mehanizirani družini, kjer je še vedno !e mati žarišče -največjega etosa. In slednjič — Shakespeare z etično mlado in čisto pesmijo ljubezni o Romeu in Juliji. Uprizoriti ga nameravamo na prostem, v naravni sceni Trga revolucije, ki je s svojim arhitektonskim okvirjem kakor ustvarjen za ta renesančni biser svetovne dramatike. Tak jc naš okvirni repertoarni načrt v' drugi fazi. Kako je prišlo do te, druge? Sleherno odrsko delo opravi, preden pride iz seznama ali knjižne police do odra, nemajhno pot: nered-kokdaj mu jc treba najti ustreznega literarnega oblikovalca, ki ga šele priredi, skrajša ali podpiše. Če je izvirnik v tujem jeziku, ga je treba prevesiti, če prevod slab, predelati. Treba je najti režiserja, ki ga bo pos tavil na oder... Vse to pa so vc-ščaki, ki jih ne srečaš na vsakem vogalu. Malo jih je in prezaposleni so. Slednjič najdeš primernega stro-Aovnajaka, — utegnil bi, utegnil celo v roku, ki bi ti najbolj ustrezal — dn glej, delo mu ne leži, ne mika ga, noče se ga lotiti.- Spet so potrebna diplomatska pogajanja, korespondence, vožnje, sestanki. In včasih vse zaman... Skratka: precej časa, nekaj mesecev poteče, preden vskladi gledališče celoten repertoar v jsri-kladno zaporedje. Tudi tu, sere, ne gre brez raznih sej. Zdaj jc druga faza za nami. Repertoar čaka pripravljen na rcaliza-1 cijo, nastopil bo svojo zadnjo, odločilno tretjo fazo. Čez teden dni se zbere celotna ekipa, da se loti dela. Ladja je pripravljena, da dvigne sidro in zapljuje na novo plovbo, na odprto morje novih preizkušenj in spoznanj. Djurdjiea Flere 12. avgusta je v kantonski bolnici umrl nemški pisatelj in eden najpomembnejših pisateljev sploh, Thomas Mann. Rodil se' je 6. junija IS' 75 v Lübeeku bogati trgovski družini, ki pa je nezadržno propadala. Ze leta 1S9S je z novelo »Gospod Fricelemann« vzbudil pozornost literarnega sveta. Leta 1901 je •izdal roman »Die Buddenbrooks«-kjer opisuje propadanje bogate meščanske družine, kot ga je sam doživel. Za ta roman je značilen bogat jezik in izraziti prijiovedni slog. Leta 1903 je izdal zbirko novel »Trfstpjn«. P.'