Razne novice. * Škode po uimah. Slov. kmečka zveza na razna vprašanja odgovarja, da se morajo elementarae nezgode (poškodbe po toči, povodnji itd.) vsled § 11 postave od 12. jnlija 1896, št. 118, drž. zakonika v tekn 8 dni c. kr. okr. glavarstvu naznaniti, sicer se davek po poškodbi ne odpiše. Škodo lahko vsaki sam ali pa po županu naznani. * Raznim voznikom. Valed določbe za obrambo cest pred poškodovanjem je po § 7 predpisano, da so platišča na vseh tovornih vozovih, na katerih je tovora veS kot 2240 kg, široka 11 cm, pri takih pa, na katerih je čez 4480 kg, pa 16 cm Siroka. * Zlato maŠO praznaje dne 30. t. m. ptnjski prošt 6. g. J. Fleck. * Duhovske vesti. Čast. gosp. kaglan F. Lorbek v Grižah je dobil faro Sv. Primoža na Pohorju. — Č. g. kaplan Jožef O z i m i č pride iz Nove cerkve v Griže. č. g. dr. Krnlc, kaplan pri Sv. Magdaleni. postane mestni kaplan v Maribora. Na njegovo mesto k Sv. Magdaleni pride č. g. I. Žolger, kaplan pri Sv. Križn na iSlatini. * Frančiškana-novomašnika. V nedeljo 28. t. m. primicira pri sv. Petru in Paviu v Ptuja č. o. Juvenal Pihler; pridigaje 6. gospod župnik Frančišek Gomi 1 šek; 4. avgnsfa pri Hv. Barbari v Halozah č. o. Hadrijan Kokol, pridignje pa d. o. Kasijan. * Frančiškanski generalni vizitator štajersko-kianjske provincije vlč. o. Vendelin Vošnjak, provincijal v Zagrebu, se mudi te dni na vizitaciji v Mariboru. * Dr. Ploj bije resnico. Dr. Ploju se je začela vendar vzbujati vest in za to nam pošilja sledeči popravek: 1. Ni res, da bi pisal kakemu učitelju v ormožkem okraju, naj me le učitelji volijo, ker ne vstopim v klnb, kjer bo dr. Šu8teršič; res pa je, da sem bil vedno za sknpen klab vseh jugo3lovanskih poslancev in torej tudi dr. Šusteršiča nisem izključeval. (Kdor Ploja pozna, tega ne bo verjel! Dejstvo je, da je dr. Ploj povsod in vedno ruval proti dr. Šusteršiču. — Uredništvo.) 2. Ni res, da bi se prvi del rezolncije Kmečke zveze, katerega je prinesla BDomovina" in kateri se glasi, naj se dela v prvi vrsti na to, da pride do ustanovitne sknpnega klnba, jaz sam celo prosto izmislil; res pa je, da se je vnela o mojem nasvetn, naj velja kot načelo, da se dela v prvi vrsti na to, da pride do ustanovitve skupnega kluba, dolga debata, in da je bil moj nasvet konečno sprejet. (Res je. da se je vnela debata, sklep pa si je Ploj izmislil. — Uredništvo) 3. Ni res, da bi bil po seji Kmečke zveze v Narodnem domu zbranim liberalcem pripovedal o seji Kmečke zveze; šel sem v Narodni dom, ker so bili tam udeleženci občnega zbora zveze slovenskih zadrug, da se pogovorim z dr. Jurtelom, ki pa je* bil pri seji narodnega sveta, kjer sem tudi jaz ostal do konca seje in odšel potem z dr. Jortelo na kolodvor, toda o seji Kmečke zveze nisem prpti nikomnr ničesar govoril. 4. Ni res, da se zaradi tega nisem ndeležil zaupnega sboda na Ptuja in Ormoža, ker bi me bili treznejši prijatelji pregovorili, da vendar ne gre, da bi nastopil kar skapno z dr. Kukovcem; res pa je, da sem izjavil takoj, ko sem dobil vest o nameravanih shodih, da se zanpnega shoda no morem ndeležiti, a pridem v kratkem na javen, vsem volilcem pristopen shod. — Z odličnim spoštovanjem dr. Ploj, državni poslanec. * Strahovlala liberalnih učlteljev. Brnski list ,,Hlas" poroča, da je bila v nekein morlavskem kraju okrajna učiteljska konferenca. Konferenca se je bip žalakoncu in udje so ravno hoteli oditi ter se pokrep6ati\ z jedjo in pijačo. Tu je neki svobodomiselni učiielj povabil navzoče učitelje, naj še ostanejo, neučitelje pa je pozivljal, da naj se odstranijo. In> ta je se^ daj vprieo vseli, jednemu tovarišu očital te-le strašne grehe: 1. Zatožeoec občuje z župnikom'"in ga celo v župnišču obisktije. 2. Dokazano je, da je učitelj taj_ nikj gospodarske organizacije, kateri župnik načelujev 3. Zatoženec omadežuje svojo stanovsko fiast, ker orglja pri službi božji. Pač, pač gospodje govore silno veliko o svobodi, v dejjanju pa je ne poznajo. Zaničujej» vsakega tovariša, ki ni njihovega mišljenja. * Osebne vesti. G. R. Sernec, inžener pri okrajnem glavarstvn v Mariborn, je prestayljen v Brežice. — Za sodnega kancelista v Konjicah je imenovan H. Repototschnigg iz Celja. * Tržno poročilo. Cene žitn še vedno višajo. Pšenica je napredovala zadnji teden približno za 50 h, rž za 15 h; celo ječmen s katerim se dosedaj ni skoro nič trgovalo se je podražil za 10 h. Cena ovsn je poskoeila za 10 h, kornzi pa za 5 h. Da so cena tako viša povzročujejo razna nengodna poročila o žetFi, ki so dostikrat zelo pretirana in jih povzročajo večinoma le špeknlanti. * Skode o priliki vojašklh vaj so na poljih mnogokrfat precej velike.' Razven drtigih jesenskih pridelkov trpe osobito jesenske košnje, ker je včasih otava vsa poteptana. Naša županstvft naj torej opozore vse one posostnike, ki bi iuieli vsIeA vojaških vaj kako škodo, da morajo to še tisti dan na licu mesta prijaviti posebni vojaški komisiji. Na prepozne prijave se navadno ne ozirajo, ker se mora po ukazih, ki jih izdado višje vojaške oblasti vsako le*o sproti, vse škode takoj po vaji ceniti. Vsako vojaško krdelo ima že določene komisiSe in cenilce žkod. — Torej pozor!  * Angleški časnlkai-ji o Slovencih. Aiigleški 5asnikarji potujejo sedaj po Evropi. V. začetku tega meseca so si ogledali tudi slovenske dežele. O svojem  bivanju; na Slovenskem so priobčili an/gleški časni-  karji jako laskava poročila za Sloveoice. Hvalijo Slovence kot dobro, odkritosrčno ljudstvo. Posebno hvadijo slovensko glasbo kot nekaj najlepšega- v ev- ropski glasbi. Je^ijk slovenski se jim zdi čudovito tajinstven, poln žaiovanja, izhajajočega iz stoletij trpljenja. Krasote naših dežel so jih nepopisno oča- rale Ter te krasote obširno popisujejo angleškemu ob,- činstvu. * Goveje razstave priredita štajerski deželni odbor in kmetijska drnžba 3. sopt. v Laškem, 4. sept. v Brežieah, 6. sept. v Šmarju, 10. sept. v Ptuju, 12. sept. v Slovenji Bistrici, 14. sept. v Radgoni. Mariborski okraj. m Puščava. Dne 21. t. m. je proti 9. uri zvečor prihrnla v naglici huda toča čez Rudeči breg ter hndo potolkla po pnščavski žnpniji. m Matnra na c. kr. gimnaziji v Mariboru se je vršila od dne 15. do 20. julija t. 1. Udeležili so se je vsi letošnji osmošolci, 48 po številu, največje število tukajšnjih matarantov, odkar obstoji gimnazija. Uspeh se sme imenovati zelo dober in povsem časten za gimnazijo, kajti zrelostni izpit je prestalo 11 učencev z odliko, 34 s povoljnim uspehom, eden jo mora ponavljati za dva meseca, in dva za eno leto. Po narodnosti je bilo 37 Slovencev in 11 Nemcev, med odličnjaki 9 Sloveneev in 2 Nemca. Odličnjaki so: 1. Lndovik Grobelnik iz Šmiklavža pri SIov. Gradcu; 2. Anton Hrovat iz Šmarja pri Jelšah; 3. Josip Kos iz Velike Kaniže; 4. Ivan Košan iz Maribora; 5 Marko Kranjc iz Št. Petra pri Maribora; 6. Josip Primus iz Wartberga; 7. Karol iSchrnidl iz Maribora: 8. Frančišek Steinfelder od Sv. Ane na Krembergn; 9. Frančišek blibar iz Prekope pri Vranskem; 10. Mihael Umek iz Pišec; 11. Pavel Živortnik iz Starega trga pri blor. Gradcn. m Kamnica pri Mariborn. Dolgotrajna sodnijska obravnava radi starega kamniškega pokopališča je toraj vendar enkrat končana. Nekateri kamniški mogočnjaki so boteli na vsak način dokazati, da je staro pokopališče last občine ne pa cerkve, ter so vkljub temn, da so že prvokrat sijajno pogoreli, še vendar naprej rovali ter rekurirali do najvišjega sodišča, toda zastonj. Kdo pa bo sedaj plačal stroške, ki bodo ogromni? Od občine kaj takega tirjati bi ne bilo prav, ker je bila občina razun župana in par njegovih pristašev že takoj v začetku proti sodnijski obravnavi. — m Čebelarski shod na Brestenici se je vršil pretečeno nedeljo zraven čebelnjaka pri oskrbnikn g. Martinn Vidovič. Shod je sklical g. Nikolaj Kotolenko. Prišlo je okoli 50 poslušalcev. Predaval je znani nčitelj čebeloreje g. Jurančič. Iz njegovega jasnega in navdnševalnega predavanja je bilo spoznati, da je gosp. Jurančifi za nmno čebelorejo ves vnet in da se za to stroko res žrtvuje. Videlo se je, kako so poslnšalci njegOFemu razločnemu predavanjn z zanimanjem sledili ter so ga o marsičem izpraševali. S tem shodom bi naj bil položen temelj za resno in nmno čebelorejo v našem kraju. Torej čebelarji, ki čutite količkaj zanimanja za čebelorejo, poprimite se je; saj vam bo prinašala, ako jo umno gojite, v jeseni lepega dobička, in to brez velikega trnda. Da pa bote mogli čebelarejo nmno in vspešno gojiti, naročite si čebelarski časnik ter pristopite k čebelarekemu društvu, kakor je g. Jnrančič priporočal; nekateri so se že takoj po shodu dali v čebelarsko drnštvo vpisati. Eadar pa nas g. Jurančič zopet obišče, želimo, da bi našel že nekaj spretnih čebelarjev med nami. m Vellka svečanost dne 7. julija v Mariboru (Nar. dom), Nadal.|evanje. Zares srečna misefi je bila, da je nastopil otroški vrtec na dan voselice. Napravilo je to globok utis na občinstvo. Po predstavi je nastopil v veliki dvorani oddelek mariborskega Sokola.: Ljudje so z zar-imanjemgleHali1 na vitke postave čilih Sokolov in burno ploskali po vsaki spretno in tofino dovršeni prosti vaji.' Sokol ima v Mariboru že trdna tla; izurjeni telovadci pa že, lahko sedaj nastopijo s svojim izbornim ueiteljem Illihom povsod v javnosti. Ti dve tofiki v veliki dvorani ste podali celi veselici še več spremenjave nego druga leta. Ljudstvo je imelo vsaj tudi vžitka za. velike denarne prispevke, katere je darovalo ta dan na oltar slov. šol. Hitiva dalje, da si še ogledava druge zanimivosti! Jugoslovanski sejm v dvorani prvega nadstrlopja je nas spominjal na velildbazar katkega južnega mesta. Carobna luč je kaj lepo razsvetljevala razne izložbe. Cela, dvorana je bila preprežena z najfinejšimi, težkimi preprogami; okusno razvršfeche zavese raznih barv so podalo Cudovito lepo sliko. Slovenski trgovski kjub. pod načelstvom g. Jagodiča je zares pokazal tokrai; svojo spretnost. Pri vhodu ata nam stregla g. Grozej, in g. Majer s črnim bavarakim pivom. V šotorih ,,Srefiolov" in ,,Prodaja spominskih predmetov" so se ljudje kar trgali za dobitke in za spominkei; dasi je bilo natlačeno ljudij, so vsem hitro postregli gospod in gospa Weixelnova, gospod Kovačič in gospodifina Rušikova: kar se ni prodajalo v šotorih, stei razpečavali med ljudmi gospodič,ni Weixlnova in Stergarjera. Sampanjski raj je bil vedno dobro ob iskan; zlasti so se radi skrirvali v kotiftek razni parčki, kat^rim sta pridno donaSala Sajmpanjca gospa Stergarjeva in gospod Berdajs. Mnogo posla so pa imele v šotoru /a ,,Mrzle jedi" gospa, Vrtnikova, go- spodični Pelikanova in Rakuševa. Sotora, v katerih je prodajal gospod Toš pijače brez alkohola, so se sprva gospodje izogibali; toda na večer, ko> so imeli že dovolj alkohola, so ga obfekovali .kaj radi. .Preveč je bilo S|koro vsega tega; v kavarni je bilo posebno prijetno rfa večer; vsi ponoSnjaki so se zbrali do ranega jutra v kavarni. Obe čitalničjni sobi|. ste bili okusno olepšani; prva je imela belo-rudečo, druga rudeče-modro-belo obleko; zlastiso postajali radi obiskovalci v drugi sobi predj lepim šotorom, v katerem so prodajale pecivo, sladolefl, likerje in kavo gospa iTratnikova, gospodične Goretijeva, PiTkmajerjeva, Slatoerjeva in Gradišnikova. V prvi sobi so pai vabili goste gospa Poličeva in Voglarjeva, gospodični Poličevi in IvanuSeva. V kavarnl so se razlegale slovenske narodne pesmi, katere) so popevali dijaki. Kaj pa pomeni to ruvanje im suvanje po stopnicah v ¦drugo n,adstrop.je ? Birič, ki spolnjuje vestno svojo službo, je zasačil gospoda iz Smolnika, dai je delal Rušanom zgago; hotel ga je gnati pred'krvavo rihto. Toda^ vseoblastni mož se ni hotel ločiti od • vefcelih Rušanov, rtzbiijal divje okoli sebe, dokler da niso "pristopili bolj pametni gospodje in pomirili resnega politika. Ta, intei-meco ni bil primeran tlemu živahnemu kraju, polnema veselja in rajanja. Rušami pač vse najlepše pogodijo; umetnik g. kaplan Pintarič je žel spiošno zahvalo in prflzntenje za svoje originalne stavbe, pri katerih sta mu neumorno pomagala oba gospoda Srnca. Shod pri Sv. Arihu je bila veselica za-se. Med , smrekami zapaziš kapelieo; :na drugi starni šumi Sumik: na> vrhu hriba te privablja planinska kofia v svoje prostore; iv teh so tocile rujno vince gospa Gorigekova, gospodi&ne Marfrnora, Mulejeva in Kupčičeva, pristne Pohorja(nke. (Konec prihodi\ji5.) m Umrl je v občini Pesnica 25. m. m. 451etni predstojnik Janez Gornik. Občinski odbor mu je kupil krasen Tenec. Bil je devet let predstojniK. — Dne 18. t. m. je bil predstojnikom izvoljen Mihael Drozg, kmet v Jelenčah, in prvim svetovalcem Karl Šmirmanl, kmet v Gačnikn. m Tojaško veteransko draštro v Rnšab; vabi slavno občinstvo od blizu in daleč k veliki slavnobti blagoslavljaoje draštvene zastave dne 11. avgusta t. 1. s sv. mašo na prostem, katero bo slnžil g. dr. A. Medved iz Maribora. K obiloi udeležbi vabi Odbor. Ptujski okraj. p Ptajska gimnazija je imela letos 180 dijakov v 8 razr., 39 je obiskovalo nepotrebni pripravljalni tečaj. Slovencev je izmed vseh dijakov le 39, vsi drngi so Nemci, pribobnani iz vseh vetrov. V zadnjem času so odpadli 3 gimnazijski dijaki k protestantizmn. Pa tndi ni čnda, saj je le Prusija in heil rzor teh dijakov. p Sprememba v posestvu. G. Matija Polič v Mariboru je kupil razširjeno veleposestvo takizjvani EPreistein« blizu Ptujske gore. Ostane tedaj to posestvo v narodnih rokah. p Liberalci psujejo kmete. Zadnjič smo poročali, kako se je postopalo s kmeti na shodu političnega drnštva nSlogau v Ormožn. Naši kineti niso smeli niti nst odpreti, že se jim je žngalo z ovadbo in zaporom. Sedaj še pa hinavska in liberalna ^Domovina" grdo opsnje kmete. Imennje jib nahnjskane in napite ljndi, ki so kričali in se nedostojno obnašali. Z veliko slastjo pa priobčuje BDomovina" neslane, neolikane in grde medklice, s katerimi so sramotili liberalci g. kaplana Ozvatiča med goTorom. Kmetje, zdrnžite se v Kmečki zvezi, ter pošteno obračunite z vašimi sramotilci. p Ptuj. Ptujski prošt, preč. gosp. Jožei Fleck, obhaja dne 30 julija t. 1. tz^ato, mašo. Navzlic visoki starosti in neprestanemu trudia- in trnjapolnem 50letnem deloVaaiju v dušno^pastirski službi je sivolasi gospod jubilant še vedno čvrstega zdravja in vedrega duha. Povsod, kjer je delovaJ — v Mariborui kot kaplan in stolni vikar nad 20 let, v Lembahu kot župpiki v Jarenini kot dekjan, in sedaj že 10 let kot prošt, dekan in mestni župnik v Ptuju — si je pridobil srca vseh s svojo ljubezjnjiVostjo in s svojim miroljubfnim značajem. Z občudovanja vredno vstrajnostjo in vestno natančnostjo opravlja še sedaj vse dušnopastirske posle. Visokemui jubilantu, katerega je že višja duhovska in posvetina oblast jako priznaJnoi odlikovala, in ki uživa ne le v ožjem krogu dtekanijske duhovščine, ampak; tudi povsod širom lavantinske škofije in še zunaj iskreno ljiubezen in spoštovunje vseh, kličemo k njegovi zlati maši: Bog ga; živi in ohrani mil. g. prošta zdravega in čvrstega šej do dijamantne sv. mašein dalje! — Tukaj ste umrli vjdovi Vnuk, cestninarici na dravskem mostu, dve hčeri, Kristina in Mari|a, prva stara 16, druga 18 v.let, in sicer druga za drugo v teku 14 cbni. Obe ste imeli zavratno jetiko. Bog tolaži potrto mater vdovo! — Minulo soboto, dne 20. julija, se je poročil tukajšnji slovenski trgovec z manufakturnim blagom g. Mahorič s Slovenko. Vse se čudi, da je imenovani gospod, katerega mlada trgovina: je veljala vendar vedno za narodno, obhajal svoja gostijo v ultranemškem, protestantskem Vereirusheim-iu! Kaj naj rečemo k temu!? — Ker ptujski ,,Stajerc",\ katerega glavni urednik je trgovec Slawitsch in krušni oče pek in župan Ornig, vedno bolj surlpvoi in nepopisno podlo( blati ves duhovski stan, so sklenili duhovniki ptujske dekanije, da se bodo odslej' strogo in neizprosno držaii gesli: Svoji k svojim. NiV.nr n?ed omikanimi ljudmi na svetu ne bereš takph podlosti, toliko psovanja in blatenja, kakor to dela številko za številko ,,Stajerc", o katerega sedanjem uredniku, Jbivšemu socialdemokratu Linh>artu, se( je pred krpt- kim; izrazil urednik nekega nemškega lista, da bljuje sam ogenj in žveplo na toliko obrekovani duhovski stan. Linhart sme vsakega mu neljubega duhibvnika jayno imenovati lažnjivca in lumpa, in kar je še teh čedhih ^tajerčijanskih izrazov, invga potem še zaničljivo pozivlja, i5eš: pojdi me tožit, če si upaš! Dobro se| spomiiijamo, da je prednik Linhartov^ Zavadil žalostnega spomina, očitno pravil, da lahko ,,Stajerc" piše o duhovnikih, karkoli hoče, <ker se mu ni treba ničetsar bati! Dejsiva spričujejo resničnost tega< izreka. Ako bi si kak časnik o k!ateremk,oli drugem stanu, reciino o učiteljskem, drznil zapisati samo eno desetino surovosii, ki; jih prinaša ,,Stajerc" o duhovskem, bi že zdavno državni pravdnik posegel vmes. Duhovniki pa so brez vsak^ga postavnega varstva izroČeni na milost in nemilost vsakemu škricu in. odpadniku, da le zna pesramno udrihati! Ljutomerski okraj. 1 Sv. Križ na Hnrskem polju. Slavnost blagoslav ljanja društvene zastave prihodno nedeljo namerava biti velikanska. Raznn veterancev od Sv. Antona, Sv. Andraža, »Svetinj in iz Radgone obljabili so nam tudi udeležbo c. kr. verženski streloi in nMurski sokol" in razna gasilna društva, Vspored bo sledeči: Od 7. do 9. nre sprejem raznih drnštev, ob 9. uri sprejem blagoslovitelja č. g. dekana Jurkoviča in kumice gospe Matilde Grosmanove, ob pol 10. blagoslovljanje in cerkveno opravilo, ob 12. uri odhod društev na društvene prostore g. Jnreša. Popoldne koncert ob pol 2., slavnostni govor z vročitvijo častne vet. diplome k imenovanju častnim članom g. dr. Grosmana in zabijanje žrebljov v zastavo. Še druga razna drnštva, kakor vsakega posameznika nljndno vabi vodstvo. 1 Iz Dedonjc pri Radgoni. Umrl je tnkaj 17. t. m. Franček Košar, vrl šolar 4. razr. pray žalostne smrti. Zbodel se je pred tednom na rjavem žrebljn in vsled zastrnplene krvi ga je popadel krč; vkljub zdravnikovi pomoči je kmalu bilo končano mlado nadepolno življenje. Ta sludaj je novi dokaz, kako nevarne so rane vsled rjavega železa. 1 Uinrl je v Radgoni dne 19. t. m. č. g. Franc S. Lorenčič, dnhovni svetovalec, zlatomašnik, vpokojeni žnpnik od Male Nedelje. Rojen je bil 1. 1821 v Št. Jnrijn v Slov. gor. V mašnika je bil posvečen 1. 1845. R. i. p.! 1 Stavenski vrh. Dne 13. t. m. smo imeli tnkaj občinske volitve. V II. in III. razredu so zmagali Bračkijanci s spomočjo naših odpadnikov. To Vam je bil dan, gosp. nrednik, za Očeslavce. Vsled veselja, da so zmagali, so pri gostilničarju FekoDJi skoraj pol teleta pojedli in spili en sodček piva. Dobro delo ste naredili. To je očeslavska gospoda ali bolje povedano inteligenea. Tako delajo in se mnčijo ti inteligenti, in samo za to, da se nebi podrl Wratschkov stolec v okr. zastopu. Vse Vaše agitiranje, ko ste si toliko prizadevali, cele noči ste bedeli, ker so vam volitve po glavi rojile, vam bode po vodi splavalo. Toliko za danes. Prihodnjič naznanim te očeslavske inteligente in Daše odpadnike po imenih, tudi nekaj zanimivega od pooblastil, da bodete sprevideli, kako so izobraženi v pisavi. Na svidenje! 1 St. Juri] ob Ščavnici. Spored velike ljndske veselice, ki jo priredi bralno dru&tvo dne 4. avgnsta, je sledeči: Ob treh na Mnndovem vrtu: 1. A. Foerster: BPlaninska" meš. zbor; 2. beseda društT«nega predsednika; 3. F. S Spindler rPevčeva spomladanka", meS. zbor; 4. 8lavnostni govor; 5 Aljaž: BNe tožim", meš. zbor. — Ob petih v gledaliBki uti: 1. H. Sattuer: nNa planine", m«i. zbor; 2. nMartin Erpan", gledališka igra v 5 dejaujib, pri kateri nastopi nad 30 doma6ih igralcev. — Ob osmih prosta zabava na Mundovem vrtu. Poskrbljeno bo, da se bI. občinstvo zadovolji vBcatranski. Oknsu bodo stregla domača dekleta s pristnim vinom in svežim pivom, s poviticami, gibanicami, krapci, suhim svinjskim mesom, kavo, čajem, medieo, sladkarijami itd. Za niesa bo skrbela Kocmutova godba, domači in sosedni pevski zbori, govorniki... Za oii bo cvetlični šotor, cirkus, gašperlgledaliSce, tunetni ogenj i. dr. Postavljeno bo strelišče, daš se lahko elektrizovati, srefo posknsiS pri sretolovu, novice bo donažala Saljiva poita itd... . Vstopnina: a) na Mundov vrt samo 20 vin Pri blagajni dobi vsakdo znak v potrjeDje vpl»č*ne V8topnine. b) Gledališče: za sedeže 1. vrste (stole) 1 K, za sedeže 2. vrste (klopi) 60 vin., za stojiSča 20 vin. Vspored se bo izvrševal točno ob dolo&enem fcasu. Osebnih vabil ne razpošiljamo. Ob skrajno neugodnem vremenn se vsa sla»no8t preloži. K najobilnqgi ndelezbi vabi Odbor. Slovenjgražki okraj. s Sv. Krlž pri Belih vodah. V romarski' cerkvi Sv. Križal pri Bebhvodah se bode dne 27. julija obhajala 501etnica blagoslovitve te cerkve. V ta namen se bo obhajala majhina tridnevniea in sicer dne 26., 27. in 28. julija. Dne 26.'< julija, na god sv. Ane, bosta dve sv. opravili in sicer ob 6. in ob 9.ij Dne 27. julija eno sv. opravilo ob 7. V nedeljo, dne 28. julija pa bcx sv. opravilo ob 10., po sv. opravilu pa za slučaj lepega vremena procesija ^ Najsvetejšim; končno se bo zapela zahvalna pesem. Pobožni romarji se vabijo k obilni; udeležbi. 8 Šmartno ob Paki. Dne 4. avgnsta pride v Šmartno ob Paki g. potovalni učitelj Franc Goričan, ki bo govoril o kmetijstvn in o nstanovitvi kmetijske podrnžnice. Začetek po prvi ev. maši v stari šoli. Kmetje, pridite v obilnem številu poslnšat izvrstnega govornika! s Iz slovenjgraškc okollce. ,,Slov. Gospodar" od 4. julija je prinesel vest, da n,ekdo v »Narodnem Listu" blati duhovnike, češ, da narodnih pddjetij ne podpirajo, kar pa seveda ni res. Kar je v odgovor pisano zavoljo preč. duhbvščine, velja ravno tako za posvetne rodoljube. Dokler se bo trgovina v Narodnemj domu držala nepristranosti, tafias jo bomo z vsemi močmf podpirali; kakorhitro bi pa se v nji jelo politikovati, kakor se je prej v Zadrugi, v libteralnem duhu, tako hilro; je tudr mi ne bomo več podpirali. Kar se pa gostiltio ti6e, Bogu bodi' potoženo, da se tamkaj 'zbira liberalna gospoda in od nje zapeljani kmetje. Ti brezobzirno napadajo1 katoliške rodoljube, da je strah in groza. Niikjer v nobeni nemškutarski gostilni se tako ne dela, kakor v Narodinem domu. Slavno načelstvo Posojilnice, lastnica tega podjetia, naj si dvakrat premisli. prej ko bo nadalje kako pogodbo sklepaJo. Mi želimo temeljitega preobrata ini pa nepristranskega ki-ftmarja. \ s(Mlslinia. Zdaj pa še bo za živeti! Radostno poslušamo take vesele vzklike. Izgovarjajo jih delavci kmetje im gospodje kmetje. Hvala Bogu, poslanec je Ježovnik! Kolika čast, in sreča za nas! Ježovnik ima zemljo, je kmet; ima gostilno, je kmet; ima mesarijo, je kmet; ima gosposko suknjo, je gospodkmet, Zato ima tudi za> vse goreče srce, za vse bister um in vsem hoče poinagati. Gotovo se bo priklopil tistim 200 poslancem na Dunaju, ki bodo se trudili pomagatii ktaečkemu stanu, ki bodo marsikaj dosegli, in oa bo pri tukajšnjih shodih v naše veselje povedal: tole, smo dosegli, jaz vam to-le dam! Hvala že eanaprej. Nočemo vee pogrevati tega,1 da na volilnih shodih ni' obja.vil programa, da bo le delal in še več dosegel. V dokaz, drugače ne, da s& ^lovek lahko mnogovrstno spremeni, tudi na dobro, površno omenimo, da je Ježovnik vabdl ljudi y Velenje, kjer ima dovolj jesti in piti; ljudje so prifiakovali zastonj celega vola ini sod vina; privoščili so si kaj dobro — pa Micka KovaCeva, je pila — itn plačala. V Smiklavž se je dobri poslaiiiec prišel zahvaljevat. Pri: slavlju je bilo več sodčkov piva. No, pivo pa rado teče. In' Ježovnik kot delaven poslanec irna malo 6asa, ne more po6akati,,da bi vse steklq in se plačalo, zato pa vrlo goreči njegov somišljenik Pajtler pomaga iz zadrege in ljudi opomni: vsak po kronico da.imo in je plačano. Pa takihLreči ne bo nikdo njemu valil na vest, ker je. očiščen še čisto drugiji. Njegovi volilci in razgrajaoi so v Legnu in drugod kričali: proč z duhovniki! Naš dični poslanec pa se je Cudno lepo spremenil. Izbral si je družbo sejdmerih hrv'aških duhovnikov. Glejte, vse gre na bolje: ne sporazumljenja se' odpravijo, sovraštva poravnajo, prijateljstvo skleoe! Tudi na volilce je blagodejno vplivala ta rajska volitev. Nekateri sicer ubogajo ,,Domovino" in naštevajo, koliko nemfiurskih, štajerčijanskih in demokraških glasov je bilo oddanih za slovenskega Ježovnika. Ce bi mi mogli ubogati ,,Domovine" zavijanje, bi morali re6i: nad 200. Pa pri nas tega ni treba iu bi bilo krivifeno. Res smo imeli lani prisiljenih vcliko Stajerčijancev. Pa to je bilo lani in« prisiljeno. Res smo imeli nemškutarje, da sloveinske besede niso mogli mirno sli&ati, Slovenoa ne videti in slovenska trobojnica jim je napravljala kr6e. Zdaj je vse drugače, vse dobro, najlepše. Spametovali so se, da so med slovenakim ljudjstvom, s klaterim morajo skupaj držati. Z najodličnejšimi Slovenei so skupaj volili slovenskega Ježovnika, pustili strankarstvo, odpovedali se nemfturstvu. Krasni živijo se je razlegal iz njih gladkih grl. V sprevodu baklje noseč so navdušeino prepevali naše narodne pesmi. Prijažno so gledali velikansko slovensko zastavo, ki je vihrala vrh mogočne lipe, in segala1 celo do tal. Vse se je lepo spremenilo. Šta.ier6ijanci so zginili, nemčurji so se prelevilis v tako goreče narodnjake, da jim že prejšnji zaslužjii Slovenci niso dovolj navdušeni, zato jih po listih poučujejo, ali pa proč spravljajo. Zopet sta v pravem in še boljšem tiru narodnost in vera. ,Mir se je- naredil, yeselje kipi in navdušenje nimai ne konca ne kraja. Bog ne daj, da bi se tu uresničil rek: ,,prenapeti lok poči1"^ ker bi postalo zopet žalostno stanje. V setianjem položaju pai bi vse pritisnili na čuteče srce, tako da bi! cicnili — ker zdaj pa bo za živeti! s Mislinjska dollna. Vsled prevladiujočih sevarnih vetrov in radi večina deževnega vremena je neprijetno hladno. Toplomer \ se zadnji 6as ne vzdigne Jiad 12 stop. R. Celo slano smo že imeli 13. t. m. po nekaterih krajiti. Zima je bila dolgain , ostra, pomlaidi nifi in sedaj še hladno poletje., c Jurklošter. V štev. 23. ,,Stajerca" stoje: samo izmišl.jene stvari o našem župniku in o gospej Pre^ grad. Gorostasna laž je, da bi g. župnik pel Glorio zapeljanim volilcera, ampak vsem prijateljein in sovražnikom. Laž .ie, dn bi g. župfni,k vsakega* naprednega volilca nahrulil, ampak ravno nasprotno, kajti on nastopa proti vsakerau milobno, bodi njegov ,prijalelj ali sovražnik. Grozno debela laž je, da je trgovina g. M. Pregrada šnopsarija, ker le njegova soseda g. Gradt in Smid imata štiopsarijo. Laž je, da bi hodila g. Pregrad vsaki dan k gh župniku po 6asopise, ampaic iste donaša pismonoša. Laž jev ^ai bi gospa Pregrad uganke reševala, k^r o ugankih sploh nikolr govorila ni z g. župnikom. Laž je, da bi Jclerikalna stranka surovo nastopala proti naprednim volilcem, ampak ravno nasprotno. Neki liberalec je plačal sod6ek piva| zapeljanim Roševim, volilcem, da bi prteprečili1 shod v Jurkložtru. Umazanega gradiva od naših" liberalcev bi se dalo dosti napisati, da, celo knjigo, toda za danes naj; zadostuje, drugiči več. Konjiski okraj. i-' k Zreče. Goep. Tribnik sluibnje tukaj že 28 let kot naduditelj. V pogledu na obilne zaslage ga je občinski odbor imenoval za častnega občana. To je največja čast, g kakoršno zamore občina koga odlikovati. Minolo nedeljo 80 mu občinski odborniki pod vodstvom g. župana W i n t e r izročili dotično diplomo. k Brezen pri Vitanju. Kaj žalostno poročilo imam danes. Toča nam je tukaj poklestila dne 20. t. nu Uničeno je vse. Ne bo živeža ne za ljndi, ne za živino. k Tepanje. Občinski zastop občine Tepanje vložil je po svojem poslancu Pišekn peticijo za odpravo četrte orožne vaje, katera posestnikom mnogo škodnje, in da se ob časn žetve vojaki pustijo na dopnst. k Promocija. Dne 20. t. m.i je bil g. cand. iur. Gustav Rosina.iz Lo6, c. in kr. častnik v rezervi pri C. in kr. pešpolku št. 7, na graškem vseučiliš6u> promoviran doktovjem prava. k Zborovanje Kmečke zveze. Slovenskakmecka zveza je imela pretečena nedeljo v Konjicah sijajen shod katerega se je udeležilo gotovo do 250 zboro- valcev, samih vrlih slovenskih kmetov skoraj iz vseh župnijin občin konjiškega okraja. Predsedoval je shodu odbomik S. K. Z. kmet Janez Rudolf, ki da, po kratkem pozdravu, besedo g. drž. poslancu Fr. Pi- šekn. Med splošnim pritrjevanjem poda g. drž. po- slapec poročilo o svojem in Slov. kluba delovanju v državaemi zboru. Omenja zlasti važne interpeiacije in nujne predloge, ki so jih stavili naši poslanci n. pr. o zvišanju zaklada za podpore pri vremenskih in drugflil nezgodaii. različne nujne p,redloge za podpore tistim okrajem in občinam, ki so letos škodo trpele vsled toče, povodnji itd., omenja nadalje starostno za- varovdiijei in splo^no, agrarno zvezo, h kateri so tudi vsi poslanci Slov. kluba pristopili. V znak zadovolj- iiosti s svojim poslancem so mu zborovalci zaklicali krepki trikratni živio. Za g. poslancem pa povzame besedo podpredsednik S. K. Z., posestnfe Mlaka.r iz Hošnice, kateri vi gladko tekočem in spretnera govoru kaktor vedno razpravlja program S. K. Z.. Ta je ustanovljena v svrho obramfbel in vspešnega zastopfanjja) blagora kmečkega stanu, ho6e nam priboriti mesto v drža.vi, katero nam grei po našem številu, po našem krvnem in denarnem davku, kmečkemu stanu hoče zagotoviti trajen obstoj, rešiti ga hoče njegovih, bremen, previsokih davkov,! Solskih bremen, ter mu odpreti nove virei pridobitka s pospeševanjem vsega gospodarskega napredka. Ni paj zadosti, da smo si izvolili samo poslanca na tem programu in ga poslali na Dunaj, temveč treba je, da ga podpiramo v njegovem delovanju zlasti s tem, da vsi pristopimo k<ot redni in stanovitni udje k S. K. Z., da on lahko pokaže naše zaliteve na pristojnom mestu, kje/r se odločuje o iraši usodi. Pozivljam vas tedaj, da vsi pristopfte vedrega lica in brez vsakega hinavstva, odkrito in pogumno k S. K. Z. ter ostanete zvesti njenemu programu! Govoru je sledilo navdušeno priltrievanie. Nato se enoglasno sklenejo in sprejmejo sledeče resolucije, katere si je g. državni' poslMneo notitral ter obljubil, da se hoče truditi, da se uresničijo: 1. Na shodu v Konjicah dne 21.. julija 1907 izražajo navzoči zborovalci S. K. Z. in kat. pol. druStva za konjiški okraj popolno, zaupanje g. drž. poslancu Pišeku in njegovim tovarišem ter odobrujejo njih delovanje v državnem zboru skupno s poslanci Slov. kluba. 2. Zahtevamo od naših poslancev, da se v agrarni zvezi z vsot odločnostjo pptegujejo za kmeč ke koristi, ter da delajo z vsemi silami pa> to, da sei nikakor ne dovoli uvoz živine iz Srbije.f - 3. Naročamo, da naši poslanci 'zahtevajo šestletno šolsko dobo po razmerah s* poldjneivnim;' podtikom in pa eno ali dveletno ponavljavno gospodarskb4kmetijsko šolo.' 4. Naročanio, da se naši poslanci z vsemi močmi potegujejo za preustrojitev zemljiškega in pa drugi'h davkov v progresivni, davek. 5. Narofiamo1 našilm poslancem, da posksrbijo za rfegulacijo potokov Dravinje in-< Oplotnice in hudournikov iiz Konjiške gore, kateri v konjiškem okraju napravljajo na njivah,' vinogradih in travnikih neiz merno škodo, ter da stprijo pri vladi v tej zadevi potrebne korake. 6... 2ahtevamo, da na"ši poslanci skrbijo iato, da se; gozdovi na Pohorju protipostavno in1 popolnoma ne izsekujejo, ter da sc izsekani in dosedaji še nepogozdeni deli takoj na novo pogozdijo s sadikami iz državnih nasadovi in z vladno podporo. Slednjič so skoraj vsi navzoči ti konjiške okolice tjakoj pristopili h Kmečki zvezi si prispevkom 1 K za letošnje leto. Za druge občine im|upnije pa so se izmed navzočih imenovaJi zaupniki,i' večinoma sami župani, ki bodo doma izvedli organizacijo telr zapisovali in sprejemali nove ude. Imena teti zaupnih mož se objavijo v prihodnjii številki ,,Slov.Gospodarja." k Zabvala. Njib Ekscelenca, prfmilostivi gospod knez in Skof Mihael bo blagovolili ubožcem tepanjske obtioe nakloniti velikodoini dar t zneskn 100 E, na 6emnr se Njih Eksce'enci izreka najiskrenejia fc najspoštljiTejSa zahvala. Bog plataj I ŽapanBtro v TepaDjab, dne 17. julija 1907. Zupan: Ig. PodkuboSek. Celjski okraj. c Trbovlje. Ob obletnici bralnega drnštTa Dne 8. mal. srpana 1. 1. je bilo ustanovljeno nKmečko bralno drnStvo", dolgoletna želja prebivalstva trboveljske župnije. Izobrazba na krščanko-socialni in narodni podlagi, to je in ostane smoter drnštva. Zato si je društvo z darili in naknpom nabavilo doslej 234 knjig razne vsebine, največ pripovednih, ki jih člani prav pridno prebirajo. V čitalnici, ki je odprta vsako nedeljo in vsak praznik predpoldan za možke, popoldan za ženske, je tndi na razpolago po 15 dobrib časnikov. Vseh udov je ob obletnici ravno 200; od teh si izpoeojnje knjige 163. Vršila so se tudi drnštvena predavanja. Življenje je prišlo v društvo zlasti, ko se je 2. svečana nstanovila dekliška zveza, 10. snšca pa mladeniška. Obe imate mesečne podnčne shode. Pod vodstvom skrbnega odbora je draštvo doeedaj lepo napredovalo. Domada posojilnica je z zdatno podporo omogočila plačevanje stanarine za čitalnico, zakar ji bodi iskrena zahvala. — Liberalci se po časnikih in zasebno zaganjajo v drnštvo in njega odbor. Pisali so, da se je drnštvo Ipostavilo na popolnoma enostransko politično stališče, da se v društvn nahajajo skoro izključno le Bpobožni" listi, kakor ^Slovenec", BDomoljnb" itd. Toliko povemo dotičnemu dopisnikn, da klerikalni lieti, kakor nSlov. Narod", ^Narodni List" in dnigi, ki pišejo samo o ^farjih", presedajo vsakemu pametnemn človeku, da bi torej z njimi ljudi le odbijali od čitalnice. Za osebno zabavo si jih lahko Bneodvisneži" naročijo sami, za drnštvo pa niso, ker bi žalili verski in nravni čut bralcev. Očitali so odborn, da premalo delnje. Kdor pa pozna podrobneje delovanje društva, ve, da vsak odbornik vrši svojo dolžnost, kolikor more. 0 predsedniku pravi nNar. List", da je gad na Roševih prsih, da ga je Roš predlagal načelnikom drnštra, a je on potem vse liberalce, tndi Roša, zabrbtno pometal iz odbora. Resnica pa je, da se je predsednik, kar lahko izpriča tndi g. Rog, dolgo branil prevzeti to čaat, dasi so bili za njega vsi odborniki, ne samo g. Roš, ker je pač vedel, koliko dela in skrbi je z vodstvom droštva, posebno v njega začetkn. Udal se je le, ker je videl, da nobeden noče prevzeti načelnižtva in da bi tako utegnila vsa stvar zopet zaspati. Da bi pa on pometal liberalce iz odbora, je laž. Občni zbor je bil pravibio sklican, in 38 na njem navzočih članov lahko potrdi, da se jc tndi vršil pravilno. Ravno predsednik je imel predlog, naj se volijo zopet stari odborniki, a zborovalci so soglasno volili dragače. Da so pri tem nekateri »zleteli" iz odbora, za to predsednik nič ne more, ker je imel samo en glas, kakor vsak drngi član. Sioer pa bodi javno povedano, da druStren odbor potrebuje ljndi ne za štafažo, ampak za delo. Predsedniku tudi očitajo, da je sklical politični (!) shod za cvetno nedeljo, ne da bi vprašal vse odbornike. Tndi to ni res. Pri večih sejah se je govorilo, da treba dobiti včasih kakega dobrega govornika. 10. svečana je drnštvo baš iz tega vzroka pristopilo h krščanekosocialni zvezi za Štajersko. Zato pač ni čndno, da je prišel govorit na javno društveno zborovanje predsednik te zveze, dr. Korošeo. Da je iz tega zborovanja nastal političen shod, tega 80 krivi liberalci sami, ki so prišli govornika izzivat. Vse te in enake težkoče je društvo srečno prebilo. Obstoj mu je zagotovljen, saj slani na zdravem temeljn krščanskem in narodnem. Dr. Dimnik in drngi nameravajo nstanoviti proti Kmečkemn bralnemu drnštvn neodvisno, to se pravi liberalno drnštvo. Svobodno jim, a povemo že naprej, da bo tako društvo mrtvorojeno dete, kakor vse liberalne naprave v Trbovljah z liberalizmom vred. c Dobrna. Prijateljem stražmoštra Eonrada — poprej Klobase — nazaanjamo, da je imenovani po noči od 30. junija na 1. julija zapnstil Dobrno. Prevzel je slnžbo nekje višje na Štajerskem. Do sedaj še nismo nikogar zasledili, da bi se jokal za njim. Sicer pa pride jok v — kratkem. — Dne 1. t. m. je prevzel vodstvo Bnemške - napredne stranke" na Dobrni Slovenec Kirbiisch, pek. Ni nam znano, če so nemško - napredni poslanci to spremembo v vodstvu brzojavno pozdravili. — Žandarju Schoberju se je poerečilo iztakniti tičke, ki so kradli lampijone na predvečer sv. Cirila in Metoda. Udeležena sta bila pomočnik čevljarja Petra Okroschniga in komi trgovca Hazenpihla. Čevljar in trgovec sta nemška občinska odbornik?. c Ljodska hranilnica in posojilnica t Celju. In tako je prišlo, kar je moralo priti. Ljndska hrasilnica in posojllnica v Celjn je registrirana, in v kratkem času, morebiti že črez mesec dni, bo začela delovati. Pred vsem moramo pribiti, da nova posojilnica ni konkurenčen zavod stare posojilnice. Prav radi pripoznamo, da ima stara posojilnica za spodnještajersko slovenstvo nevenljivih zaalug. Njene podpore za slovensko dijaštvo, za dekliško šolo celjske okolice, za cerkve itd. itd. ostanejo nepozabne. Prepričani smo, da bodo ti listi ostali vedno častni listi v zgodovini tega zavoda. A vičje kot vse zaslnge celjske stare posojilnice so nam naša načela. Da bo prišlo do nstanovitve nove posojilnice v Celjn, bilo je takoj jasao vsakemu politikn, ko se je ustanovila Narodna stranka. Proti tej stranki vedli so se stari slogaši veliko preprizanesljivo, kakor da bi ne bilo takoj vsakemu jasno. da aestoji med novo stranko in starimi prvaki neko soglasje. Kdor je o tem le še malo dvomil, temn je morala pisava nDomovine", ki se vendar smatra za glasilo stare stranke, oči odpreti. In ko bi ,Domovina" tndi ne bila zapnstila BFOJega nepristranskega stališča, moral je vsak stari slogaš s strahom pričakovati čas, ko bodo stari odborniki celjske Posojilnice odmrli. Znano je, kateri gospodje jim bodo v načelništvn sledili, zakleti so^ražniki Kmečke stranke, ki bodo vsako tndi slednje sredstvo vporabili, da jo ngonobijo. In denar, nakopičen v stari celjski Posojilnici, jim bo zato povoljno sredstvo, da ga nporabijo v bojn proti političnim nasprotnikom. Mielimo pa, da je naša stranka že dosti znosila denarja svojim nasprotnikom v Posojilnico, ki se bo vporabil t bojn proti njej. Sedaj je prišel čas, da stara etranka, stranka Kmečke zveze skrbi za svoj obstoj in da veaj ne nosi srojega denarja v zavode, ki ji bodo enkrat gotovo sorražni. 0 novem vstanovljenem zavodn v kratkem yeč. c Sy. Pavel pri Preboldn. Žnpan Cajner — fač. Edo ga ne pozna? Najspretnejiega liberalnega agitatorja Savinjske doline ob zadnjih državnozborskih volitvah, župana Cajnerja. Saj je mislil, da se noben shod ne sme vršiti brez njega. Pri tem je postal celo liberalni mnčenik. Kako to? No, iskal je 1'ovaleja po sbodih, kjer ga ni bilo, in nesreča je hotela, da je padel raz voza ter se nekoliko poškodo?al. Tndi na Polzeli in v Kaplji je prodajal svoj liberalizem. Najbolj pa se je postavil pri veselici na ^adnikovem vrtn. Ker je vsak dan pohrnstal kakega »farja" (ali pa še več), so mu oni, ki so ga pred leti grdo napadali v nDomovini", vse odpustili ter ga slavili kot ^prosvitljenega, naprednega, omikanega župana". Drngih misli pa so bili njegovi tovariši v obč. svetu. Spoznali 80, da Št. Pavel ni zaslnžil kazni, da ga še nadalje zastopa Cajner. Sedli so na sodni stol in mn izrekli sijajno nezaupnico, ob enem pa so dali tudi slovo liberalnemu tajnikn Kolšeku. Cajner je zato odstopil. Orne zastave v znak žalosti pa ni bilo nikjer videti. c Sv. Martin v Rožni dolini. Dne 21. t. m. se je obnesla veselica tukajšnjega brabiega in pevskega draštva nad vse prav sijajno, kar ie najboljši dokaz, kako priljnbljena je neprisiljena, je poštena zabava med našim ljudstvom. 0 lepih prostorih Stožirjeve gostilne seje zbralo nad 500 udeležencev, večinoma kmetje, med kojimi smo opazili mnogo vrlih Vojničanov, Novocerkovljanov, Celjanov in veliko drugih izletnikov. Veselica se je otvorila s predsednikovim pozdravom in nato je sledil mešan zbor nKadar mlado leto". Vse tofike dnevnega reda pevske vsebine so se obnesle nad vse izvrstno zlasti kar se tiče mešanih zborov rPozdravljam te savinski dol" in nPogovor z domom", koje je zbrana množica poslnšala z napeto pozornostjo. Tndi igralci šaljive igre so rešili dobro svoje nloge. Dijaki pad znajo; čast jim! Govorili so na to razni gOTOrniki. Med posameznimi točkami je igral oddelek narodne godbe izkljuČDO slovenske-narodne komade. Pri prosti zabavi smo slišali navdušene pesmi možkega in mešanega zbora ter čakali koprneče na lepe dobitke šaljive tombole. Tako smo imeli Rožnodolčani lep narodni praznik in razšli smo se z željo, da se nam priredi kmaln spet kaj enakega. c Sv. Peter na Medvedovem selu. Letos smo tudi pri nas pridno kresili v predvečer godu sv. Cirila in Metoda. Zvonik je bil lepo razsvetljen in trijančenje se je veselo razlegalo čez hrib in plan. Velik kres je v Kačjem dolu oskrbel vrli mladenič Fr. Verk, ki pa ni bil po volji našemu kandidatn, Andrejn Drofeniku, botrti ptujskega nŠtajerea". Njegovi jezi smo se vsi smejali. Sploh je bilo na vseh krajih opaziti veliko več kresov, kot jih je bilo lani, kar priča, da gremo naprej, nŠtajerc" pa nazaj. c Ustanovitev drnštra v Laškem trgn. 14. t. m. se je tnkaj ustanovilo BIzobraževalno društvo", katerega se je udeležilo mnogo katoliškomislečega ljudstva in jih je tndi z navdnšenjem mnogo pristopilo. Slavnostoi in pozdravljalni govor je imel g. župnik Fr. Člasl. Z navdušenimi in izbranimi besedami je poslušalcem razložil namen, imenitnost in potrebo tega društva. Posebno je povdarjal,  da so dobri, krščanski čssopisi in knjige pripomoček, 'da to društvo doseže s?oj namtn. Nato je g. kaplan Končan razložil društrena pravila s potrebnimi opombami. V odbor so izToljeni sledeči: g. Fort. Končan, kaplan na Laškem, predsednik; g. Mihael Hrastnik, podpredsednik; g. Anton Srebre, kaplan na Laškem, tajnik; g. Fr. Šoter, tajniko? namestnik; g. Gregor Leben, blagajnik; g. Lnka Eačič, blagajnikov namestnik; g. Anton Petek, knjižničar. To novoustanovljeno drnštvo bo ob priložnostih prirejalo tudi veselice in igre ter bo imelo, upamo močen in dober mešan pevski zbor. Pevci in pevke, pristopite! c Iz gornjega Savinja.\ Pned kratkim mi pride slučajno v roke stara cunja ,,Slov. Narod" št. 139. Dobro znani mozirski zahrbtni liberalec napada * v njem prav nesramno pri ljudstvu zelo priljubljenega kaplana g. Fr. Gosaku. Očita mu,. da je povodom zadnjihf volitev za državni zbor zanemarjal, oziroma zlorabil svoje duhovske dolžnosti in pravice. Agitiral je baje na prižnici za Robiča, na dan volitve ni hbtel iti v jčolo, tudi ni hotel iti previdit dveb bolnih oseb, od katerih je ena dekla umrla brez, sv. zakramen,tov, drugega bolnika pa je moral prevideti sosednit župnik. Prigovarjalo se je gospodu kaplaou, naj na te nesramne laži primerno odgovori. A g. kaplan je mnenja, da je molk in preziranje najboljši odgovor. A ljudstvo ja drugega m-nenja. Zato prosim slavno uredništvo, sprejmite sledeče pojasnilo: 1. Kar se tiče obeh bolnikov, je vse zlaglano — nesramno zlagano...,S!ov.i Gospodar" je že prinesel izjavo starišev umrlega deldeta, v kateri priznavata, da sta — sama ki iva, da je umrla brez sv. zakramentov; prav z,a prav, sta tudil oče in mati nedolžna, ker- jej bolnica nagloma umrla; dekle je še prišlo samo iz spalnice v družinsko sobo. V drugem sluftaju je pa ofiitanje še bolj nesramno.i^Ko je prišel nekdo prosit za previdenje bolnega očeta g. kaplana, gospoda niti doma ni bilo. Bil je 154 ure daleč na previdenju. Pričata to lahko mežnar in njegova žena. Slednjič je dotičnik sam rekel, da pojde v Smihel po gospoda. Ko je prišel g. kaplan od bolnika domov, je bil voljen, dasiravno utrujen, iti zopet na spoved dve uri daleč. Se le ko je zvedel, da jel šel v Smihel, je g. kaplan ostal doma. Bilo bi res čudno, ako bi dva duhovnika prišla k en.emu bolniku s sv. 'zakramenti za umirajoče. Gospod kaplan ni na prižnici čisto nič agitiral. Povedal ,je le to, kar so pisali naš knezoškof v pastirskem listu in ljudi opozoril, da je dolžnost slehernega krščanskeg^a. volilca, volMi može, kateri bodo zastopali krščanska načela. Naše inncnje je, da duhovnik, kateri dopusti razširjanje brezverskega liberalizma, ni vreden duhovniškega imena. Za enkrat samo to. Očita se g. kaplanu, da je moral radi agitacije majfeikatero pbžreli. Res mu je oCital neki Papež iz Lok, fara.Nazarje, mlož Cudftega zna6aja, ki je samo vsled ki-atkovidnosti o. Anzelma M. postal odbornik. C. patru radi tega ničesar ne očitamo, bil je gofovo prepričan, da je Papež znučajen pristaš Kmečke zvaze. Ta Papež pa je prav ponižno prosil g. kaplana za odpuščanje in priznal, da je v pijanosti govoril. Dotične tretjeredinlce* pa, ki so se zgražale nad kaplanovimi pridigami, so znane- mo- zirske Ir^ajl^, ki so le toliko v tretjem redu, kakor pisatelj tah vrstio somišljenik Narodne stranke. Eden, ki mozirske liberalce pozna! e Kamen]aBi pri sv. Juri.jn ob jnž. žel. darovali so preostaaek •d Cirilovega kresa t zneska 6 50 E takajžnji moški podružnici sv. Cirila is Metoda. Brežiški okraj. b Koprivnica. Na predvečer slovanskih apostolov so tndi naši možje in mladeniči zažigali kresove. — V ^Slov. Gosp." in sNašem Domu" večkrat čitam, kako se Ijndje izobrazujejo. Povsod že imajo kako društvo; pri nas pa nimamo nikogar, ki bi se zato brigal. Ob volitvah je delalo par domačih agentov — za Žurmana. Nam Žurman ni znan, zato ne rečemo nič zoper njega. Toda kdor ima takšne agente, kakor so bili tukajšni, tega ne moremo voliti. Eden je kričal, naj tistega zemlja požre, ki bo volil Eorošca. Edor drugim jamo koplje, sam vanjo pade. Sam se je pad hudo poškodoval. Fante, ki so streljali z možnarjem, so zmerjali nekateri za kačje pastirje. Eden se je celo predrznil našega gosp. žnpnika blatiti v nŠtajercu". Piše, da niso tri nedelje nič drngega pridigovali, kakor o volitvah. Mi mu pred vsem svetom povemo v obraz, da je ta dopis grdo zlagan. Dopisnik, ali ne greš v cerker, da ne veš, kaj so g. župnik pridigovali. b Iz kozjanskega okraja. Ce gre clovek po svojih opravkih po svetn, zve marsikaj veselega, še ve8 pa žalostnega. Tako je veselo slišati, kako so kmetje, v kozjansicem okraju z malimi izjemami navdušenošli v boj za vrlega svojega kandidata drl Korošca, ker so spoznali, da sposobnejšega in vrednejšega^ saj v tem okraju ni za poslanca v državni zbor, kakor je on. Pa žalostno je slišati, kako so u&itelji delali zoper njegovo izvolitev,' ponekjod kar besneli, kajti geslo jim je bilo: ,,Le Korošca, ne, ker je duluovnik in izmed kandidatov najsposobnejši, najboljši in n,ajzasluž)niejši." Tako je tudi g. Osk^r Zolnir, nadučitelj olimjski, zaf-etkoma bolj odkritosrčno nastopal proti dr. Korošcu. Ko jo je pa na shodu v Mestinju skupil, je začel bolj prikrito > dom'ai rogoviliti zoper njega. Celo dos pozne noči je lazil po hišaih, enak zvitkorepki! za plenom, po njegovem mnenju nevednih in; neskušnih volilcev. Pete in, seveda še bolj jeziček si je v neki hiši ceflih pet ur zavoljo preklicanegia Korošca tako brusil, da je bilo vsled takega napornega d«la potem lice zateklo in.da je bil ves, spehan. Odveč bi bilo omeniti, da širi ta gospod menda le ne zastonj šei. tudi zdaj glasilo štajerskih liberalcev in odpadnikov* med nekatere kmete; pa s časoma se bo že prepričal, da, kdor veter seje, vihar.žanje! G. Žolnirju se pa ne more primerjiati g* F.v Jelovšek. učitelj na trtorodnem Virštanju. Temu gospodu pa glede njegov;6ga delovanja na političnem pa tudi šolsktem polju menda le ni para. On' je na .Virštanju skoroda vsako hišo oblazil. Drobtinice. d Japonska se pripravlja na vojsko. Državnikom raznih držav ni skrito, da se Japonska pripravlja z mrzlično nagliCG na novo vojsko. Le to še ni znano, s kom da nameravajo pričeti Japonci krvavi ples. Japoncev se boje Američani, Angleži in pa Rusi. Američani so že poslali' večino svojega vojnega brodovja v Tifri ocean. Seveda zatrjujejo amenški vladni krogi, da ne nameravajo ničesar proti Japuiiški. No, znano je, da ni dosti verjeti takim diplomatskim izgovorom. Znano je pa tudi, da so Japoncem zelo všeč Filipinski otoki, ki leže ne daleč od Japonske in ki so jih priborili Američani od Spancev. A tudi Angježi se ne čutijo tako varne pred svojim japonskim zaveznikom, kakor bi, kdo mislil. To1 dokazuje knjižica ,..The Unveileed East", ,,Nepopačeni Vzhod", ki izvaja: Japonci se priipravliajo z mrzlično naglico.. Lani jet poskočil japonski proračun .1 za- armado od 52 milijonov n,a 111 milijonov jenov, izdatke za mornarico so pa povišaE od 40 na> 82 railiionov jenov. Komaj so spustili na morje oklopno fregato ,,Sa^zumo", ki jei moftnejša, kakor največjia angleška vojna ladija ,,Dreadnought", že grade Japonci novo velikansko vojno ladijo ,,Aki", ki prekaša glede velikosti vse, kar se je dosedaj gradilo vojnihi ladij. Za to pa vprašujejo Angleži, proti kateremu nasprotniku na morju se Japonci oborožujejo. Le Angleška je moSiia na morju clovolj, da pride glede' na te ¦ priprave v poštev. In pisatelj nagla^a: Naša zveza z Japonsko obstoji le na papirju. Dejansko smo pa z Jappnci v neizprosnem trg,ovskem in gospodarskem boju uia celi 6rti. Tzpodrinili so Japonci že šest angleških parobrodnih črt v Tihem oceanu in sedma angleška parobrodna črta je prisiljena, da preneha. Zdaj mečejo Japonci svoje poglede na angleško indi.isko posest. V japonskem državnem zboru je izjavil neki voditeij večine. odkrito: ,,Japonsko ljudstvo želi, da zasede Indija med svobodnimi in neodvismrai I azijskimi1 državami prej ko; mogoče ono mesto, ki prif pada Indiji." Bolj odkrito skoraj ni mogofie govoriti. Najbolj se pa boje vojske z, Japonci Rusi, kar smo že omenjali. Japonci bi i radi Rusom vzeli sploh vsei morsko obrežje ob vzbx>dnji Aziji in iztrgali Zahodno Sibirijo. Za belo"pleme niso kdosigavedi kako ugodna poročila, ki dohajajo z daljnega Vzhoda « o načrtih rumenega plemena, ki si hoče po Japoncih priboriti vojdilno vlogo v svetovni politiki. Smešnica. Malemu Andrejčku so pokazali novorojenega mu bratca. Andrejček si ga«, je ogledal, a potem se je obrnil k očetu in mu rekel: Saj nima ne las ne zob. Vidiš,*, kako so te osleparili? Prodali1 so ti starega za novega! Narodno gospodarstvo. g Posojilnica na Frankolovem imela je v letu 1906. denarnega prometa 224.106 K 58 v; koncem leta; je bilo 202 članov z ,622 K vplačanijli deležev; stanje liranilnjih vlog znašalo je 38.756 K 3 v; stanje posojil 105.405 K 11 v; stanje rezervnega zaklada 4.752 K 14 v; lastne glavniceil.374 K 14 v. V, I. polojvici tekočega leta bilo je 101.151 K 51 v( denarnega prometa (lani za isti čas 90.890 K 62 v); hrafiilnih vlog vložijo 29.068'K 86 v (lani 25.714 K 76 v), vzdignilo 14.288 K 43 v (lanj 10.693i K 92 v), posojil dalo 19.185 K (lani 19.924 K 34 v), vrnilo 12.177 K 99 v (lani 11.088 K 3 v),; člahov pristopilo 9 (lani 14), izstopil 1 (lani 6), ter šteje sedaj 210 članov. Na rednem občnem zboru dne 24. marca t. 1. so bili izvoljeni zopet v načeljstvo: Blaž Goršek kot naCelnik; Matija Volavc icot namestnik predsednika in tajnik; Matevž Esih, Tomaž Medved,* Jernej Gorenšek in pa gtefan Jakob mlajši kot odborniki; v nadzorstvo pa: g. nadučitelj ivan gtukelj kot predsednik; Valentin Gorenšek in Ivan Okrožnik kot člana >, naldzorstva. Posojiinica obrostuje še^ vedno hranibie vloge po 5% ter ima za pošiljatev denarja na razpolago položnice, ker ima v čekovem pr*ometu odprt račun št. 62.994. Posojila dovoljuje le članom, kateri se morejo sprejeti samo iz obCiin: Frankolovo, Višnjaves, Novacerkev, Stranice in Bezovica. Uraduje se vsak ponedeljek od 8.—12.f dopoldne, lahko se pa tudi opravi ob nedeljah in "praznikih takoj po božji službi. g Protii gosenicam. Letošnje leto je pr\avo goseničino in ^rvivo leto. Toliko je te zalege, da so sadovnjaki in tudi hrastovi gozdovi ponekod popolnoma razjedeni. Proti ti golazni bi se moralo vsekakor kaj storiti. V prvi vrsti bi bilo treba ptiče bolj čuvati. 2al, da se pri nas strašansko. ranogo koristnih ptičev polovi in pomori. Nekateri otroci* po deželi ne delajo nič'drugega, kakor da.iščejopo šumah gnezda. Solel in županstva bi morala tu bolj strogo nastopati in s kaznijo zabraniti tako škodljivo delova,nje. Tudi stariši ne(T)il smeli svojim otrokom tega dovoliti. Raziijn s čuvanjem ptiftev, skirbeti bi se. moralo, da se nekoliko zatre škodljivo gotazen z boljšim oskrbovanjem sadnega drevja. Vzlasti v jeseni bi se moralo sadno drevje očistili in pobeliti. S tem bi, se zamorilo mnogo goseničnih jajčic in dre5To ne bi spomladi toliko trpelo. Ako napravimo dvie. ali tri leta v poLni meri svojo dolžnost, iztrebimo škodljivce popolnoma s svojega zemljišča. g V goltancn živali kadar kaj ostane, n. pr. relik krompir, repa itd., moramo pritrditi na precej močno bekovo šibo iz prediva in platna narejeno kroglioo, katero omočimo v olje in jo počasi vtikamo v goltanec dokler ne zadenemo ob dotični predmet, kateri potem sam zdrsne r želodec. Najnovejše novice. Dekaniio Vldem je dobil č. g. Hinko VerK, dekan v Kozjem.i Bralno^ draštvo prl Sv. Ropertn v Slov. gor. priredi v nedeljo dne 4. avgusta veseliico z igro:» ,,Eno uro doktor", in> zabavo s petjem, katero nudi prvokrat domači pevski zbor. Začetek po večernicah v stari šoli. K obilni udeležbi vabi odbor. Državnl zbor je imel' včeraj zadnjo sejo in nastopi počitnice do jeseni. Petrovče. Za tukajšnjega nadučitelja je imenovan g. Ljud. Cernej, šolski vodja v Grižah.