St. 88.
V Gorici, t soboto dne 20. septembra 1913.
Tečaj KIJU.
Isnaja dvakrat na teden, in sicer v torek in soboto ob i uri popoldne. Ako pade na ta dneva praznik, izide dan poprej. Stane n«, leto   JL .10;— 7, leta Ti T',,'5*-"*" V4    »»      •   •    .   » 2'50 Posamične številke stanejo    ... 8 vin.
fla naročila breg doposlane naročnine se se oziramo.
Telefon št. 88.
> Vse za narod, Bvobodo in napredek !< Dr, /f. Lavrič.
Urednlfitvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desno.
Upravnišivo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati Kočo Gorica.
Oglasi In poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin., vsaka vrsta. Večkrat po po-godbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Deželni zbor.
Na.dan 1. oktobra t. 1. jje sklican naš deželni »bor; v glavnem, v namen, da se konstituira. Zasedanje bo kratko, kakih 14 dni, ker ifoo že 15. ali po 15. hitro sklicana poslanska zbornica na Dunaju.
Ljudstvo GortSko-Gradiščanske, slovensko in furlansko, zalj.no pričakuje delovanja deželnega zbora, plodovitega dobrega delovanja, od katerega 'bo imelo res kaj koristi. Le en glas gre <po Goriško-Gradiščanski in ta je: deželni 7 bor naj dela "pridno i>n dobro -v h a s cik 1 j u d s Hi! Vse stranke, ki so se udeležile volilnega boja. so tudi obljubo-vale, da bodo njih izvoljeni poslanci posvečali vse svoje moči dolu za blagor dežele in vse so soglasno dostavljale, da novi deželni zbor .mora delati, ker dosedanjih razmer so (bile .naveličane vse stranke, tudi tiste, ki so imele kako začasno korist, od onih razmer, ker so bile prepričane, da talko dalje ne more iti Vse stranke, iz-vzemši socialno-demokratično, so dosegle večje ali manjše 'uspehe; poslale so v deželni zbor nekaj zastopnikov. Teh dolžnost je torej, posvetiti vse svoje moči v svrho iplodonosnega deželnozborskega delovanja, katerega potreba se je tako živo razlegala po deželi za časa volilne kampanje. Le dosledne naj ostanejo vse stranke pa bo deželni zbor redno deloval.
Samostojni naši »poslanci so se .združili v Slovenski klub, ki šteje še z enim poslancem 11 članov; novostrujarji so trije (Fon, Grgie, Roječ). Mnogo se je pov-darjala potreba solidarnega nastopanja na slovenski strani deželnega zbora. Neka enotna pot je mogoča, ker menda ni pričakovati, da bi novostrujarska trojica delala proti gospodarskemu in narodnemu našemi! interesu. Če se drži le programa S. L. S., bo pot na to stran enotna; o kakih drugih vprašanjih, kjer pa bi najbrže tudi ne bilo bistvenih diferenc, pa naš dež. zbor tako ne razpravlja. Na slovenski strani torej ni videti nikake nevarnosti da bt se ce-
Angleško socialno zavarovanje.
(Konec.)
Bivstvena težkoča za delavce je 'bila pri dosedanjem sistemu popolnoma prostega zavarovanja pri .svobodnih društvih, da so biii ob času bolezni in brezdelnosti nezmožni redno piačevati prispevke, in da jih je nakopičenje zaostankov oropalo v smislu statutov skoro vseh družb vsake pravice do bodoče bolniške premije. Novi ?akon je v tem oziru skrajno liberalen, ne zahteva ob času brezdelnosti nikakih pri-spevkov in rudi ne določuje, da bi zamrla bolniška premija tudi ob drugačnih zastari-kih, ampak da se ie zmanjšajo.
Plačevanje premijskih prispevkov se izvršuje kakor v iNemčiji z nalepljenjem znamk. Delodajalec mora sam odtegniti tedenskih 32 Pf. delavcem, ženam sorazmerno, zato kupiti znamke in jih prilepiti »a legitimacije zavarovancev.
Osebe, ki niso zavarovane pri nobenem medsebojno podpornem društvu radi kakih osebnih obzirov, dobijo kontni račun pri poštni hranilnici, kateremu se Plačujejo mezdna prikrajšanja, kakor tudi 'Podjetniški in državni iprispevKi. Iz tega računa se plačuje bolniško premijo. To določen je velja pa le do i 1915.; poznejši dobi pripravljajo druge zakonita določena.
ipila in si stala ostro -nasproti   večina m manjšina.
Na italijanski strani vlada med poslanci ljudske stranke in poslanci liberalne stranke polno nesoglasje. To sega nazaj v razmere prejšnjega deželnega -zbora, ko je postopala laška liberalna večina skrajno brutalno s poslanci ljudske stranke. Kaj takega se ne pozabi. Zato ipa je bil 'letošnji klic iz liberalnega tabora, da treba italijanskim poslancem enotnega kluba v deželnem 'zboru, zaman. Poslanec dr. Ce-sciutti se ]e nahajal v Livormi na počitnicah m tam, procul negotiis, je premišljeval, kako lepo bi bilo, če bi bila cela italijanska delegacija, 15 mož, združena v en klub. Sem čez mejo je pošiljal dobre nasvete, ki pa niso rodili dobrega sadu. Slišali so jih v italijanski ljudski stranki, beležili in odgovorili dr. Cescruttiju. naj pri-debi prej v svoji bližini vse za skupen nastop, potem bodo govorili dalje. Ali tudi če je tako na italijanski strani, od te strani ni pričakovati početja, ki bi onemogočilo delovanje deželnega zbora a'ii bi celo razbilo zbor. Kajti italijanska ljudska stranica je šla v bol s klicem: Novi deželni zbor mora delati v prid ljudstvu! in imela bo deželnega glavarja: poslancev ima devet, torej brez dvoma stremi ile po tem. kar je bil nien bojni klic na volilnem torišču. Italijanski liberalni stranki pa ne kaže rebeli-rati, marveč kaže iej Je: biti lepo ponižna, ker drugače jo čaka zadnji osodepoln? za-mafrljai
Skupine v deželnem zboru so po povedanem: na slovenski strani: Slovenski klub i 1 poslancev, novostruiarji 3; na italijanski: 9 poslancev 'ljudske stranke, 6 poslancev liberalne stranke. — Viri lis t je nadškof in knez. — Iz teh skupin se more razvijati dobro večinsko delo, pri katerem ima glavno ulogo skupina samostojnih slovenskih poslancev, ker le najmočnejša.
Kakoršnc so razmere danes in kakor kažeio za bližnjo bodočnost, smerno gojiti upanje, da bo novi deželni zbor uspešno deloval.
Tudi vsebuje angleški zakon važno določenje, ki skuša zabraniti razširjenje bolezni vsled -neugodnih stanovanskih razmer. V to hna nadzorstvena oblast pravico, da raziskuje razmerje med boleznijo in stanovanjem; v slučaju precizne ugotovitve, da je povzročevalo razširjenje bolezni zanikorno zanemarjenje sanitetno-policijskih predpisov od strani hišnih lastnikov, je zadnji primoran plačati odnos-no odškodninsko svoto. Ravno tako morajo tovarniški podjetniki plačati škodo, ki je nastala, ker se niso držali sanitetno-policiiskih predpisov v lastnih tovornicah.
Stremljenja po reformi stanovanj podpira zakon tudi v toliko., v kolikor bod<< investirali fond, ki se bo nabral vsled zavarovanja, predvsem za grajenje ljudskih stanovanj.
Če sklepamo iz vseh teh določeni, vidimo, da je vresničen interesanten princip, ki leži rned svobodnim zavarovanjem in čistim državnim sistemom. Isti "ahteva tudi od Širših, manj kva»lificiranih delavcev zavarovanje, delavcev, ki so bili izven medsebojnih podpornih društev in dobrot zavarovanja. Po drugi strani pa daje zadnjim dalekosežno samoupravljanje bla-gajnic iz lastne iniciative.
S tem, da mora delodajalec odtegniti mezdno premijo, so odpravljene one tež-koče, ki so nastale francoski starostni zakonodaji, ker so se širše mase delavskih
FoLlaYie oitalijaMi Mtnri
našiieMi.
Sedaj ko $0 prihajali Nemci v Gorico in ko se tu med nami otvarja slovenska gimnazija, je kričalo zijalasto glasilo italijanske gospodujoče klike zopet enkrat na vse grlo, kako kulturni da so Italijani in kako barbarski Slovenci. Treba torej, da ipotipljemo te italijanske Corrierove kričače za pravo žilico. Na shodu v Trgovskem Domu 7. t. m. je spregovoril vse-učiliščni docent dr. Vošnjak značilno besedo o bahanju z italijansko kulturo, rekoč: »Kaka votla prazna beseda je ta dvatisoč-ietnu kultura, nekaj, kar prav nič ne spada v naše realne demokratične 'čase, kjer je vsak toliko vreden, kar si sam pridobi«. — Da. vsak je toliko vreden, kar si sam pridobi. iKaj pa so si pridobili naši ljubi Italijani od tiste toliko hvalisaue italijanske kulture? iPonovno povdarjamo, da priznavamo rndi velikost italijanske kulture, ali kaj imajo naši »Goriziani« in naši Furlani od te kulture? tKar je omikanih med njimi, so študirali na nemških srednjih in visokih šolah in večina njih ne zna književnega jezika italijanskega. Stali so proč od italijanske kulture in se okoriščali -ž nje le toliko, v kolikor se je posplošila. Srednji stan italijanski je skoro brez vsake omike, kako predavanje jim služi« v ljudstvo pa italijanska kultura še ni segla. Med goriškimi Italijani ni ljudi, ki bi bili zapustili sledove v italijanski kulturi. Kulturni nivo je nizek, in kar je kulture med njimi, je po večini nemška. Nemško so vzgojeni in izobraženi omikanci takole v srednjem stanu poznajo malo Garihaldija, v ljudstvu vlada tema. Kulturen pa je tisti narod, pri katerem je segla kultura v maso. V Gorici ipa je med Italijani 6000 analfabetov. 6000! To so priznali sami. Italijanov je v Gorici okoli 14.000 in od teh je analfabetov 6000! Prestrašili so se bili te številke in otvorili so tečaj za analfa-bete. Ali analfabeti se tako dobro počutijo
plasti trmasto protivile. Delodajalci so piimorani, da naročijo sami pri pošti legitimacije za delavce, ki zahtevajo isto v svrho prilepJjema znamk. Sicer pa ne pripušča ta sistem nikakih stroškov pri zbiranju premijskih prispevkov.
Sicer je angleška država z uvedbo nasilnega zavarovanja krenila od prvotnega namena čistega državljanskega oskrbovanja, kafrrega se je že pričelo s tem, da je sama izplačevala starostno rento. Sicer bi pa plačevanje bolniških in invalidnih rent iz državnih denarnic bilo tudi bogati Angleški nemogoče; vsekakor pa je za delavce boljše kakor na Nemškem, ker ne gredo stroški, ki nastajajo vsled izplačevanja starostne rente, na njih rame. Tako lehko dosegajo njih prispevki višje zahteve pri drugih strokah zavarovanja.
Zato je angleški zakon lepega razvoja zmožen in na več strani vzoren ne samo za one države, ki so sploh še le pred reševanjem problema socialnega zavarovanja, ampak tudi z nemško državo, ki je v tesn oziru prednjačila.
Dr. R. Borda v Dokumentih napredka 1913. St. 5.
v temi, da jih ni bilo bizu. Pol Furlairije, •rajše Še več, ne zna ne pisati ne citati. Da je bila na primer <na Balkanu vojna, tega ne ve pol Furlanije. V kulturnem oziru vladajo med Italijani v Gorici in Furlani take razmere, da se morajo označiti za skrajno škandalozne. Kulturen škandal je tako bujno cvetoče analfabetstvo na italijanski strani naše dežele. Niti iDautejaj katerega obraz nosijo po svojih prsih, ne poznajo več v srednjem in poisrednjem sloju. Neka ponosna najmodernejše oblečena sartorel-ia je gledala v mestnem vrtu za mestno ! palačo kip Danteja in menila, da predstavlja ta kip nekega umrlega goriškega župana ___Le tiho o kulturi, »Corriere«, ker
pri tebi in okoli tebe je ni.
Poglejmo na slovensko stran. Tu je živahno kulturno življenje v vseh slojih.. V vsaki kmečki niši se dobi političen m gospodarski 'list slovenski, bralna društva cveto, telovadna, gospodarska; obstojajo dobra pevska društva, dajejo se lepe prireditve s petjem in predstavami. V vsaki krčmi "po naši deželi se gDvori o politiki in o gospodarstvu, priprostega kmetica dobiš, ki napiše za časnik krasen članek, i,n pogovoriti se moreš ž njiim o političnem položaju. Imamo še analfabete ali ti se .že kar izgubijo med pismenim ljudstvom in če je analfabet kje v hiši, pa posluša čitaiije in se izobražuje. Glejte tako kulturno živahno je med Slovenci na Goriškem; zmešani »Corriere« jih zmerja z barbari, kulturen in izobražen je po njegovem italijanski analfabef v Gorici in furlanski 'doli v nižini! Dalje moramo s ponosom (povdarjati, da ravno Goriška daje vedno dobre sotrudnike slovenskemu književnemu polju. In sloveči matematik Močnik je naš cerkljanski rojak.
Kar se tiče kulture, velja: da vsak je toliko vreden, kar si sam pridobi. In Slovenci si pridobivamo in rastamo kulturno, v Gorici med Lahi in v Fuflaniji pa ne vidimo niti z daleka takega stremljenja po izobrazbi niti z daleka takih kulturnih uspehov, kakor jih kaže sleherna naša slovenska vas. Altro che barbari!!
To čitajte vi, »Corraerovci«, vzemite si k srcu nase besede in če..ste res »tako kulturni, začnite delati vendar že enkrat resnično kulturno delo med svojim ljudstvom!
UM
«Po statutu za deželno nimobolnico, siJrejetem od deželnega zbora in potrjenem od c. kr. liamestništva, se prepoveduje privatna praksa vsem zdravnikom nameščenim v tem zavodu. — Kako ipa izvršuje deželni odbor kot eksekutivni organ deželnega zbora te svoje zakone, čujmo v sledečem:   .
Zdravljenje otrok v deželni giluho-nemnici je svoječasno poveril deželni odr bor ravnatelju deželne umobolnice ter mu nakazal za to primerno nagrado, dasi-ravno ima že kot ravnatelj čez 12000 K letne plače. To službo opravlja ravnatelj deželne umobolnice še dandanes.
Tako kavalirsko pa ne postopa deželni odbor z vsakim svojim «uiradnik«om, do-znali smo namreč 'za sledeči slučaj;
Zdravnik-asistent deželne umobolnice poučuje brezplačno higijeno na italijanskem oddelku gosfpodinjskega tečaja* Naenkrat zboli nenadoma več deklic, katere «e obrnejo naravno do svojega vSiteJa-zdravnika m zdravniško ipomoč. A deželni opor se tu inenadno spomni — gotovo
vsUed iravnateljevega .posredovanja — aia svoje postave in pošlje takoj alkt ravnatelju Frataiichu, v katerem ga prosi, -če dovolj izjemoma asistentu deželne umobolnice zdraviti obolele iučenke — seveda (brezplačno.
Sedaj pa vprašamo slavni deželni odbor, kako da v enem slučaju tepta deželne zakone in dovolile nekaj po .zakonu prepovedanega, v dragem slučaju se pa smeši in išče dllaike v jajciu Kje je tu doslednost?
Po slavnosti v Biijani.
Briška C. M. podružnica se tem po-
tom najtopleje zahvaljuje vsem onim, Iki so na katerikoli način pripomogli, da se je nje slavnost v proslavo 25 'letnice obstanka tako sijaino izvršila. Posebno .pa se 'zahvaljuje g. Amte Begu za krasen slavnostni govor, pevskim zborom iz Hrusevlja, Kozarce, Gorice in Biljane; vsem fantom in dekletom za sodelovanje; slavnemu \po-veljništvu 2. stotnije 47 pešpolka za prepustitev veseličnega "prostora, posebno se zahvaljuje narodnemu orkestru iz tBiljane za brezplačno sodelovanje! Zahvaljuje se g. A. Domicelju za podarjeni dve ibutiljki »maraskina«, g. 'Molair-ju te Gorice za podarjeno buteljko »refoška« kakor tudi vsem,ki soirpeplačali vstopnino. Še enkrat iskrena hvala!                          Odbor.
Briška C. M. podružnica v Bičani. — Pri jubilejni slavnosti so preplačali vstop-¦ "ino oziroma ijo vposlali sledeči gg.: Fr. Obljubek 10 K, (Kristanci* Višnjevik 40 v, N.'N. 40 v, dr. Marušič 40 v, Zast. C. M. družbe 40 v, N. iN. 40 v, Zaletel 30 v, Puš-nair Franc 10 v, pomota vstopnic 70 v, Podberšček Drag. 20 v, Ant. Juša 1 K 40 v. A. M. Toroš učitelj 1 K 40, Mnsič Jos. 40 v, Figi Brda 40 v, Jančič Snežatno 20 v, Zorziit 10 v, gospa Juša <M. 80 v, Perko, Kozana 1 K. Simčič,>Kozana'60 v, Zaletel Ivan 10 v, N. -N. 2 JK, Toroš Karol. Medaria 80 v, Markočič Jos. 20 v, Zu-chiatti, Meda-na 70 v, Sfiligoj Franc, Drnovk 40 v. Toroš 40 v, Toroš 40 v, Kfcmjšček 40 v, N. iN.
1 K 40 v, avaatlki Iz Gorice 2 K 80 v, Jurič Al. Medana 1 <K, I. Sirk, Šmartno 20 v, Karol Srebraic. vrtnar Vipolže 1 K, Debenjak 10 v. Ciril Zorzut 40 v, Urbančič, mesar Gorica 2 K, M. ;Rntar, Gorica 3 K, Jakon-čič Ant. Oorica 2 >K, Hermina Vvzourek, Gorica 2 "K, A«tton Zorzut, naduč. 'Medana
2 K. Ker ni bito .možno se vdeležiti   slavnosti, vposlal g. Josip Sfiligoj župan Do-
JJbrovo2K.
M/fŠ       Čistega dobička je doprine-^Q sla slavnost 120 K. Še enkrat vsem
srčna hvala!
Odbor.
I                            I. K.
* Že olje časa smo bili »namenjeni neka-I teri člani tukajšnje podružnice S. iP. D. napravšti poset našemu ^astitemu, a od visoke starosti že grozno razcapanemu Kaninu in če mogoče iftidi njegovemu sosedu PrestreljnikM (2503 «m). Govorilo in sklepalo se je, (kdo ugane ?) »pri »Zlatem Jelenu« že večkrat, da nas pojde enkrat večja družba "na fcrasnc. divno, toda za nas Goričane še jako mak) znano Kaninsko pogorje; seveda, nekaj naših planincev je IMo pri taicih pogovorih tako navdušenih za to turo, da smo jih komaj in komaj nazaj držali, č«j ne W od samega navdu-iiija hoteli kar od »Zlatega Jelena« še tisti večer .naravnost na Kanin. Ta ogenj navdušenja se je ponavlja* vsakikrat, kadar smo se ikje naSH; obljube, svečane obljube, roka na roko. to vse M tihega opazovalca .takih ptenmcev spomnšo na Jef-iejevo fljrisego. A ar?', M poznamo take le vrste planincev ne samo po perju m glasu, ampak tudi po crevih in drobu, smo takoj vedeh, da ne rnisiijo tako »za .res«, saj ni treba izpolniti, ikar se obljubi, glavna stvar je, da se obljubi, kaj <bo Se vraga nori d iskat gor ,po skalah. In res, <msmo «e moftlL Se feti dan, ko je bil čas odriniti, so smeh nekateri, ne vsi, korajžb trdit?, da se «otov« vdobimo na (kolodvoru; a zapazili smo takoj, da se jim dela m *<m »pika«.
Balkan.
Mir med Bolgarsko m Turčiji sklenjen. — Carigrad, 18. septembra. Včerajšnja seja bolgarskih in ifcurSlcih delegatov je trajaila tri mre. Mejno vprašanje je ibilo popolnoma rešeno. Dimotika ostane turška. V principu se je dosegel tudi sporazum v iiarodnostnem vprašanju. Danes popoldne se vrši Še ena seja mirovnih delegatov. O včerajšnji seji ije izdala turška vlada oficijozen komunike, v katerem kon-Štatira, da se je dosegel v vseh važnih vprašanjih sporazumi. iNleja se prične ob izlivu reke Marice in se konča 'tfb izlivu majhne rečice tResvaja v Črno morje severno od Guiade. Mesto Dimotika, Odrdn in Lozengrad pripadejo Turčiji, ,Malko Tir-novo, Svilen in Ortakej pa Bolgarski.
Essad pašovo delovanje v Albanci. — Iz Valone, 17. septembra: Vladni krog? trde, da je zaplenil Esisad paša v Oraču večjo vsoto denarja. Predsednik začasni albanske vlade v Valoni, ki sta jo postavili, Avstro-Ogrska in Italija, femail »Kemat, je izjavil, da je Essad paša povzroči1! novo krizo, ker zahteva, da naj se začasna albanska vlada preseli v Drač. Tožil je, da nastajajo za Albanijo zopet težavni časi, ker streme Grki 'za tem, da bi se južna albanska meja kolikor mogoče proti severa pomaknila. — (Nikakor ni izključeno, d a se Essad paša pirogdasi za vladarja severne Albanije.
Avstrijska straža za severno albansko obmejno komisijo. — Iz Trsta se je odpeljalo 100 mož 97. pešpolka pod poveljstvom nadpoTočnikov Franca Mirhlhoferja in Alfonza Martina, Ta oddelek bo stražil komisijo, ki določi severno dbansko mejo. Z oddelkom se peljeta tudi polkov™ zdravnik dr. (Matija Gorzensk; in vojaški živino-zdravnik dr. vet. Jožef Bulkrabek. Pratež bo nosilo 45 mul in konj. V Skadru se avstrijska komisija sestane z laško komisijo, ki sestoji tz sedem štabnih častnikov in z njeno stražo 100 alpincev.
Kralj Ferdinand odlikoval Wagnerja. — Zloglasnega korespondenta ;»Reichs-pos>te« v prvi in drugi balkanski vojni, ki se je s svojimi .poročili nesmrtno 'blamiral, je (bolgarski kralj Ferdinand odlikoval z visokim redom. Značilno za tega (korespondenta »natbolj kmščanskega feta«, kakor se »Reiohsposta« sama imenuje, je, da je sedaj istop?l v sifužbo strogo židovskega »Neues Wiener Tagblatta«.
Grška grozodejstva nad Bolgari. — »Ag. tel. Bulgare« poroča: Vlada je 'dobila avtentično obvestite, da so Grki okoli 2500 Bolgarov iz okolice Lerina odpeljali na neki necbliudani otok v Egejskem morju, kjer so ;biti deloma .pomorjeni, deloma na so umrli vslled lakote. Dejstvo je vzbudilo v 'Macedoitiji veliko razibur.jenje.
Albanski vpad! v srbsko ozemlje. — »Neue Freie Presse« poroča: Na severmi
srbsiko-alibanski meji je pr$k> zapet do ijn-ko krvavih bojev med albanskimi voparji in Srbi rn Črnogorci. Beterajsike ibolnišni-•ce -so »dobile obvestilo, da Je 40 r«*nrijencev na ipotu v Belgrad. Vpadi Albancev v -srbski teritorij se vedno ponavljajo. Srbska vlada je pozvala velesile, naj (napravijo tozadevno .m»r in ired, kajti sicer bo Srbija prfmorana, da nastopi v item vprašanju na -lastno pest.
Avstro-ogrsko srbska trgovinska pogodba. — Kakor poročajo z Dunaja, 'namerava . .vstro-Ogrska pred vsem urediti svoje trgovsko inazmerje napram Srbiji. TeJiiu vprašanju je veljal tudi obisk srbskega ministersikega predsednik?. Tozadevna pogajanja se bodo vršila na Dunaju, Srbski poslanik na Dunaju, Jovanovič, Ibo dobil zato -na stran srbske strokovne izvedence. Tehnična preddela za pričetek teh pogajanj so v avstrijskem in ogrskem mi-nisterstvu že končana.
Železnica Belgrad-Jadransko morje. —•Z Reke poročajo iz dobro •informiranega vira, da namerava Srbija pričeti z gradbo železnice od Belgrada do Jadranskega morja takcn ko bo ponehala kolera. Za pokritje stroškov za zgradbo te železnice je dobila snbaka vlada s pomočjo Rusije večje posojilo. Med tem časom pa, ki preostaja še do začetka gradibe, bo 250 inženirjev preštudiralo celo progo. Železnica naj se zgradi z največjo naglico. Na Reki so mnenja, da bo ta nova srbska železnica silno škodovala reškemu pristaniŠčuS ker so šli vsi produkti 'm vsi tovori, ki «so !bMi ¦namenieni i:z Italije v Srbijo, do sedaj čez Reko. kar bo potem prenehalo.
Revolucija v Sofiji? — Berolmska »Morgerupost« prinaša iz Belgrada čudne vesti o okrajno nevarnem položaju v Sofiji, Položaj v Sofiji je baje tako kritičen, da so tuja poslaništva in tuji konzulati sklenili zapustiti mesto. Betgradska »Pravda« beleži vest, da je zapustil francoski poslanik Sofijo in odpotoval preko Belgrada v inozemstvo.
Grške grozovitosti proti Bo'sarom. — ! Bolgarska vlada je dobila natančne podrobne vesti, da so Grki odvedli 2500 Bol-j garov iz okolice Florine in jih prepeljali . na inekatere puste in neobljudene otoke v ' Egejskem morju, kjer so jrh deloma po-•• morili, deloma pa prepustili svoji usodi, da
so igladu 'Uimrfi. V Sofiji se nahajajoči arnc» riški misijonar dr. Clark je dobil pismo m\ očividca, da so grške Čete same vžgale Slrumioo, Požar Je divjal 8 dni in 8 noči.
Slovenski čotaš v srbskih bojnih vr* stali. — • Med 'četaiSi se je uahajail Slovenec Franc Oorec, rojen v Veliki Loki. Sicer se čuje, da je bilo več Slovencev med snbski-mi četasši, vendar z gotovostjo se ne. ve ničesar, ker nas Srbi mnogokrat zamenjavajo s Slovaki, Franc Oorec je star 'sedaj osemnajst let in je za svoja leta močim razvit »kranjski fant«. Komaj se je začela mobilizacija v Srbiji je Odhttel na srbsko ozem'je, prepllaval Savo ob Mitr«v;ci in stopil na tla kralljevine Srbije. Kot •»izvidnica« prve prestolonaslodnikove armade udeležil se je aktivno vseh bojev proti Turkom in Bolgarom, posebno pa kuma-novSke, prile(i)S(ke, b4oljske ibifcke ter bitk ob Bregalnici in nd Redkih Bukvah. Oorec je sedaj usiužben v častniški zadrugi kot trgovski pomočnik .in je s svojim položajem popoUmoma zadovoljen.
Za živinorejo v novi Srbiji. — Vlada je prepovedala izvoz živine, ker boče pospeševati razvoj živinoreje v novih krajih, ki bodo zato zelo pripravni, do isedaj je pa bila radi razmer, ki so vladale na Turškem, zelo slabo razvita.
To je glavni vzrok prepovedi izvoza živine, deloma je pa vlada to ukrenila tudi radi tega, ker ,se je tudi v prejšnjih mejah države število živine radi vojne zelo zinamšailo.
Kolera v Srbiii. — Od izibratia epidemije do 19. t. m. je obolelo v celi Srbiji 1035 oseb; od teh jih je umrlo 194.
Politični pregled.
Avstro-Ogrska. Resolucija, ki jo je sprejela eksdkuti-va narodno-radiikalnega starešinstva: Ker je dejstvo, da smo Slovenci, Hrvati in Srbi kompaktna jezikovna in etnično skupina s slično družabno stnukfiuro, ki jo na sklenjenem ozemlju veže skupna usoda tako ne-razdružuo, da drug brez dragega nima 'bodočnosti, — in uvažjje, da med Slovenci, Hrvati, in Srbi že danes mogočno klije jugoslovanska narodna ideja, smo proširili ' mi svoje narodno čuvs,tvo preko doseda-
(Dal]e v prilogi.)
Peki in trgovci!
Naročajte  drože (kvas)  pri donia^i   izdelovalnici,   ki   Vaui
postreže s svežim blagom in po konkurenčnih cenah. Priporoča se ndani
3oo 4              Pran Žorz, Dornberg - Primorsko.
Ob 4. popoldne smo *se nabasali pri Sv. Luciji v avtomobil, iki naj bi nas pripeljal do Žage; nabasani smo bjli drug poleg drugega veliko boli kakor sardine, ker okrog njih je vsaj olje, a okrog nas bi niti olje me imelo več prostora. Z istim avtomobilom se je peljalo tudi neko deklic, čedna punca, kateri se je pridružila v Tolminu še neka druga, katera pa, povedano resnici na ljubo .nI ibila tako filetna. Oa bi jih slišali, kako sta med seboj ali tudi z zraven sedečim vodnikom avtomobila kramljale v blaženi »lingui«. Na slovensko vprašanje kar pni najbolji volji niso rnogle slovensko odgovoriti, ena še sprevodnika ni mogla razumeti, ker je točno Še vprašala »cosa«, »quanto« itd. Seveda, bi kmalu drugi mislili, da so polnokrvne Italijanke, katere se peljejo pogledat naše lepe gorske kraje, a zvedeli smo, da -je etta nekdaj služila v Oorlci, a druga Je bila že »otto mesi in Triješte«. No, eno «a Ciril in Metoda izgubljeno hčer smo iraztožili na Iderskem, kjer so jo prišli domaČi pričakat, a drugo, katera ni bila že »otto me/g a časa« smo tudi srečno odložili v Trnovem pri Kobaridu, kjer čast in slavo prepeva, ampak ne sebi; Bog -naj jima odpusti, Sv. C. in M. }«'ma pa prav gotovo me bosta, /razen če se spokorite.
V Žago smo došli .neka} pred 7. trro. kjer sta nas dež in megla prav prijazno sjwej ''•.. Domačini so nas skoro malo pornitovali, ker po njih zatrdihi taka megla in tak pohleven dež .traja navadno doijgo.
No, mi 'smo hoteli biti pnip -, vljeni za vsak slučaj, da drugo jutro, č< s mogoče odrinemo proti Kaninu. Oo -,j. Žagar nam je preskrbel dobrega kažipota, s (katerim srno se še eno in drug.3 domenili, a aned tem nam je skrbna 'gospa Žagarjeva pripravljala tečno večerjo; gospica hčerka pa je pridno prodajala cvetke v korist našim narodnim društvom. Kaka velika razlika med narodno čutečo Slovenko na Žagi, a majk-r Slavi žalost in sramoto povzroču-joči deklini na Trnovem in Iderskem. Po večerji smo se kmalu odpraviii spat z upom, da se .bodo tudi nam, ne samo Kranjcem »zjasnila vremena«. In nismo se varali. Ko smo ob 3Va vstali, je bilo .nebo že skoraj čisto jasno. Ko smo še kavo popili in se poslovili od jako postrež^jive in gostoljubne gospe Žagarjeve, smo odriinili s svetiljko od 4l/2 proti Zg. Žagi. Takoj na ono stran mostu (334 m) na 'levo smo pričeli z našim (»lajšanjem«, t. j. naš glavni namen pri turi na Kanin je bil, zaznamovati neko ik>vo pot, katera naj bi bila bližja in boilj zanimiva kakor pa nemška iz Bovca, To se nam je tudi v polni meri posrečilo. Prvo rudeSo pacarijo smo pritisnili na cementni podstavek vodovoda ob mostu čez potok Učejo, dalje peljejo ru-deče lise hribolazcii nekaj časa po gramozu v zmernih serpentinah višje in se iste nadaljujejo v senčnatem gozdu, fai nas snrcmlja visoko gori do Planine Banan (1392 m). Pot je ves ča« kratkočasna, ker nudi Jako lep razgled doli na   žago,
Srpenico, Polovjijak, Bovec a na dm^ strani na razrito strugo ličeje in Kobari.Ški Stol (1641 in). Na Planini Baiban v pastirsko kočo smo .stopili ob 7Va» kjer so veseli in dovtipni planšarji opravljali gkiv-ni posel na planinah, molžnjo. Tam smo se tudi okrepčali s Čajem in jedli polento /-dobrim mastnim ovčjim mlekom. Po enotirnem odmoru smo nadaljevali naše lisasto delo s kažipotom Kavsom, ki .pozna jako dobro Žagarski del Kanina. Pot vod: mimo lepih pašnikov, kjer se pasejo krave in ovce, višje in višje, kjer ostane tudi drevje za nami imle še koze obirajo'bolj in bolj redko sočnato travo, katera pa tiui'! kmalu izgine. «Med Malim «(1958 m) in Velikim Babunskim Skednjem (2! 17 m) sinu vdobili ob -naši .poti približno '(1850. m) ia-ko dober studenec, katerega se marsikateri Kaninski romar razveseli. Kake n < ure višje za V. B. Skednjem vodi naša -pot •mimo Jezerca, katero seveda se za sedai še ne prišteva k največjim, ker bi se -ga z eno rjuho popolnoma pokrilo, a za žeje gasiti bi zadostovalo •tisočem planincem Od tu se pot le na lahno dviguje višje i" doseže pri točki (1965 m) Nemško pot. tiobro poldrugo uro nad Nemško »Canin* liiite«. Na skalo smo zopet .pritisnili pšic". ki kaže, da se v 3Va urah pride na Žag«J gori se za to celo pot potrebuje okrog 5 i'r-Naša novo markirana pot se bo morala seveda ,na več krajih primemo popravit: s kranpom,' potem bo gotovo postala eim najbolj priljubljenih poti tia Kanin.
(Konec priti.)
i m»*h« Hw«ug    «1» um s. mia^u« ggptoHnim ioivi
njih mej na Hrvate in Srbe, kakor se tudi med njimi Si« ideja narodne vzajemnosti s Slovenci. S tem postajamo vsi člani onega stolpnega Jugoslovanskega naroda. Ta duh moramo vneti v vseh Jugoslovanih. Kar se tiče Slovencev, posebej konstatiramo, da evolucija nji lovega narodnega Čustvovanja v široko .podlago Jugoslovan-stva že danes silno krepi .njih odporno silo proti ražnai^dovaniu- U^. tujim jjmo.eflaliz-.l.
jnom.                      .....*"* * *"*   **&*">+>. >%'¦
DreadnotiRht! stanejo ogromne denarje. 4 taki kolosi tipa »Togctthoff« staknejo skupno 242.400.000 iK; torej vsak fi0.400.000, .Prihodnje take vcljkejadje -bodo pa še dražje; vsaka bo stala Tiaci 70 milijonov JC Avstrijski dreadnonghti so strahovito dragi; druge države imajo tudi 'take velike ladje ali stanejo dosti manj. — Moštvo pri mornarici se v 4 letih pomnoži za 27.000 mož, to bo zadoščalo za število potrebno, na novih ladjah. Aviatičm oddelek mornarice se pomnoži za 10 oficirjev in 156 mož.                                            .
Inozemstvo. PaŠič v Parizu. — Včeraj je dospel v Pariz srbski ministerski predsednik Pašič v namen, da se dogovori s finančnimi Ikro gi glede velikega f/osojila s Srbijo. — Srbija pošlje voč svojrh častnikov na Francosko, Iker se ie dognalo, da v vojni so se naibolje obnesli na Francoskem izvežbani oficirji. Sedaj polje Sribija na Francosko v vojno šolo in tehnično akademijo 210 oficirjev.                                ,   r
Darovi.
Darovi za »Dijaško kuhinjo«. —- O.a Krna Dorčičeva 5 K. — »Neimenovana 'gospa za september 2 K. — tNa račun .meseč-•ninc je prišlo 36*20 C
Domače vesti.
Upokojeni vikar veleč. g. Jožef Ma-šera v Št. Mavru bo obhajal jutri 21. t. m. svojo demantno maso. Posvečen je bil v mašnika 21. septembra 1853; rojen je leta 1829. Jirbifant je doma z Livka iz znane Mašerove rodbine. Odkar je duhovnik, je služboval skoro ves čas v Št. Mavru pri Gorici .ter se udeleževal narodnega gibanja se v predtaborski dobi, za časa tabor-jev je bil posebno žilav in živahen in isto-tako za prve dobe razkola med Mladoslo-venci in Staroslovenei. Pozneje je bil vedno v prvih vrstah narodnih delavcev pod zastavo dr. Gregorčiča. Svoji čisti narodni delavnosti je ostal zvest do konca, čist, kremen značaj, ne kloni tilnika in sledi vedno sle glasu svojega prepričanja. Visokega ,noža markantnih potez se vidi Še cesto v Gorici -zdravega in čilega. Še mnogo let! — Eden njegovih čestilcev.
Umrl je v Gorici v bolnišnici usmiljenih bratov č. g. Fran iKrantberger, kurat v kaznilnici v Kopru.
Smrtna kosa. —- Danes je umrla po dolgi in mučni bolezni gospa Alojzija T u š a r roj. Persič, soproga g. Alberta Tusarja, trgovca v RaStekju. Pogreb se vrši v pondeljek ob 2. uri pop. Naše so~ žalie!
Iz sod»iw službe. — -Pravni praktlkant Marko Ružič je imenovan za sodnega av-skultaota. — Za kancelista pri okr. sodišču v Gradiški je imenovan pisarniški ofi-cijairt v Rovinju, Peter Benussi.
Stara navada slovenske inteligence je, da sprejema revije in knjige, pa ostaja naročnino dolžna celo leto ali pa tudi več let, — nemške revije pa in č.sto manjvredne nemške »rodbinske liste« pa vneto Čila in — redno plačuje v naprej! Če pa terjamo, povsodi zamera. AH naj Objavimo imena gg. dolžnikov, kakor dela upr. Li\ Voee« v Frrenci? Sramota bo, — pa ne za nas, — če nas inde'enca naročnikov prisili do tega koraka. »Veda« se vedno, bolj razvija v vodilno slovensko .revijo, vedno bolj združuje krog sebe vrste kulturnih in znanstvenih delavcev, visoko je njeno stremljenje, — bomo H vedno mo-
rali opominjati naročnike in tako dokumentirali kulturni nivo publike? Prosimo, da nemudoma (poravnate naročnino! Pošilja se .na naslov upravnika: g. Josip Kenda, Gorica, Gosposka ulica Stcv. */.
Akad. fer. društvo »Adrlja« v Gorici naznanja izredni občni zbor dne 24. t. -m. ob 5. uri pop. v društvenih prostorih '»Trgovski dom« in 30. t. m. svoj rodili občni .zbor v prostorih »Zlatega jelena«. v'- Živo te zopŽtpb gorisTurnJteali, prišla je šolska mlrJina. vrnili so se profesorji, učitelji in razna druga gospoda, ki je bila polPti odsotna. Živo je po ulicah in povsodi se čuje slovenskj govor. Slovenščina prevladme na ulicah, v lokalih, trgovinah, itaiija".=č:?ia se kar izgublja pred prodirajo;::) s-Icvcnščino.....
Zabavni večer Goriške Slov. Mladine. — Kdor se hoče v domačem krogu pozabavati in nasmejati, ta ne pozabi priti jutri na zabavni večer -Goriške slovenske rrtla-dine, kateri se <bo vršil — ker ni pričakovati, da nam "bo Jupiter Pluvnis prizanese! — v dvorani hotela »Pri zlatem jelenu«. Izredno zanimiv vspored, med kateri so vpletene razne koncertne točke godbe tukajšnjega pešpolka, nam jamči, da ne bode težko vsaj za ta večer pozabiti vsakdanje skrbi in »razburjenja. Opozarjamo, da se ne razpošiljajo posebna vabila. Na svidenje jutri zvečer točno ob 8. pri »Jelenu«.
Učni tečaji, --' Trgovsko in obrtno društvo naznanja, da otvori meseca oktobra tečaje za knjigovodstvo, slovensko korespondenco <in italijanščino. Učenci, kateri nameravajo ta zelo koristen tečaj obiskovati, naj se prijavijo društvenemu 'blagajniku Josipu Ivančiču, trgovcu v Gosposki ulici, ki daje tudi natančnejša pojasnila.
§ 305. kaz. zak. — Še eden je, nad katerim visii sloviti § 305. kaz. zak. Parkrat že smo povedali, da je ovadil znanega slov. potnika B. F. neki Nemec, češ da se je hudo pregrešil in zasluži obtožbo po § 305. Ta reč se vfleče že skoro eno Heto in Srbija je že končala svoje vojne. V četrtek se je imela vršiti razprava. Obtoženec pride ali prič ni; nobene priče, tudi glavne priče, ovaditdja ni od nikoder. Sodni sluga leta po sodišču in išče priče; rezultat je vedno isti: gospod predsednik, ptič ni. In ker ni prič, ije obvelja! predlog, naj se jih poišče in odloži razprava. Zgodilo se je tako In kdo ve, koliko časa še bo spremljal onega našega potnika sirom južnih dežel sloviti § 306. k. z.
Za sodnike-lajike (trgovski prisedniki) so imenovani v Goniči trgovci: Jos. Ve-miti, Jos. Pavia, Ivan Ferdinand Resberg in Makso Goldschmidt za trgovske stvari, za pomorske »Benedetti.
Žaljenja Veličanstva je bila obdolže-na 57 letna Marija Uria, dorna iz Vidma v Italiji, in sicer bi bila zagrešila io žaljenje pred kakimi 6 leti. Vsa reč se je vlekla na dolgo in v četrtek je bila druga razprava, pri »kateri je bila Uria oproščena obtožbe.
Goriški Italijani radi vzletajo na slovenske gore. Imajo svoje planinsko društvo v Gorici in od tu vzletajo na naše gore. Jutri l>o izlet na Mrzli vrh.
Dezerter iz Gorice. — Pri Ponlebi se je javil pri karabinjerih itek<i G. Manfreda, doma iz Gorice, ki je pobegnil od 27. domobranskega .polka v Ljubljani.
Francoski dezerter. — Prijeli so o*» meji francoskega dezertorja Segretina Remija ter ga spravili v Tržič v zapore. Ušel je od strelcev v Severni Afriki, hodil po Italiji in prišel v Avstrijo, kjer so ga aretirali. Baje ima na vesti nekaj sleparij.
Nemški inženir v Ogleju. — Pred časom smo že poročali, da je podjetništvo za osuševanje oglejskega močvirja najelo nekega inženirja, o katerem se je pa izka-ralo, da ta mož iiii inženir. Predložil je bil, ko je stopil v službo, neke listine in se je izdajal za inženirja, ali pokazalo se je, da ne zna inženirskih del in da je napravil veliko škodo. Tega »inženirja«, V. Fischerja po imenu, so sedaj zaprli.
CENTRAL BIO. Včeraj, danes in jutri se predstavlja v tem napopolnejšem kinogledišču z največjo "projekcijsko steno v Avstriji roman »Za njeno dobro ime«, ki vzbuja posebno -pozornost obi-sikovalcev. Očarujoče slike »Pireneji« po naravi nas vodijo po tem mogočnem j gorovju, polnem naravnih lepot. Kaj koncu imamo tudi hnmoristično točko. \ Vspored je zanimiv hi'poučijiv.. Poset-niki zapuščajo pohti livaTe~dvora*ho. — Opozarjati pa moramo posebno na vspored, ki pride v pondeljek in torek na vrsto. Težko da bo kdo zamudil pri->':ko, ogledati si izkopine od Vezuvove lave zasutega mesta v Pompeji, ki se bodo prednašab v lepih naravnih barvah. Sledi ginljivi prizor »Srce stare matere«. Varietetna točka akrobatov »Knel-ton« obeta tudi fbiti zanimiva, kot vse dosedanje take točke. Na koncu je poskrbljeno tudi za smeh. Vstopi se (lahko po vsaki stiki, tako da odpade mučno Čakanje.
Porodniški troški. — Deželni odbor je nakazal mestni (blagajni v Trstu znesek 1677 K 79 v v kritje porodniških trOŠkov, povzročenih v tržaški porodnišnici po naših deželankah tekom IV. četrtletja 1912.
Bolniški troškr v mestni goriški bolnišnici. — Deželni odbor je nakazal mestni ženski bolnišnici v . Gorici znesek 11.759 K 60 v v kritje 'bolniških troškov za I. četrtletje 1913. — Zavod živi v glavnem od Slovenk, vendar je v njem vse laško in vsa uprava in drugo čisto 1 a ško! — Dr. Pontoni je bil pred dvema letoma posvetil nekoliko v razmere ženske bolnišnice v Gorici.
Pri streljanju s topičl je dobil 18 letni Fran Jejčič iz Svinega pri Šmarjah več ran po obrazu in prsih, odneslo mu je tri prste na levi roki. (Nahaja se v goriški bolnišnici.
Radi tatvine. — Josip Jug, dninar iz Solkana, je bil obtožen tatvine, storjene Jos. Ooljevščkn; škode je 33 K. Pred okrajno sod ni jo v Gorici je dobil Jug 3 mesece stuogega zapora z jednim postom vsak teden; bil je radi tatvine že parkrat kaznovan.
Odprti lekarni. — Jutri popoldne boste odprti v Gorici lekarni Crisiofolctti-Kiirner. V teh dveh lekarnah bo ponočua služba v času od 21. do 28. t. m.
Turške srečke so najbolj zanesljiva loterija, kajti vsaka srečka mora zadeti!
— Prospekte razpošilja Češke industrijske banke glavno zastopstvo v Ljubljani.
Priporoča se. pod novim vodstvoni, na novo urejeni hotel »Pri Zlatem Jelenu«, fstotam se sprejemajo abonentl po dogovoru po zelo nizkih cenah.
Domača politika.
»Osa* tutto«. — :--Corriere« je izkopal staro bojno geslo propadajoče liberalne stranke in kliče, da sedaj treba udariti in porabiti vsa sredstva v obrambo Italijanov. Kaj pa se je zgodilo tal hudega? Tržaški sškof Kari in je bil pred kratkim v I Liburniji v posetu pri škofu Vučieu in tam je na ogovor škofa Vučiča, da mu želi delovanje kakoršno je bilo ono škofa Dobri-le, odgovoril: da njegov ideal je bilo vedno popolno jedinstvo Hrvatov in Slovencev in da bo tudi sedaj deloval v tem -smislu. Radi teh besed je zagnal krrk in vik >Pic-colo* in za njim tuli vCorricrc«. — Osar tutto! kliče ^Corriore« in vabi vse na obrambo z vsakim sredstvom, kakor kdo hoče. Le nanrej, dokler je še vetra kej! Osar tutto! Saj se ravnajo vedno po tem geslu pa Osar tutto ne vede Italijanov navzgor marveč navzdol. Torej le: osar tutto: jih bo prej konec!
Nemška nesramnost v Gorici narašča.
— V torek so hoteli imeti neki nemški železničarji sho«, na katerem bi bili robantili zopet enkrat proti Slovencem! To je razgrelo ljudi. Hoteli so zborovati na Pokopa-liščni ulici pri Tirolou pa ni sšlo, ker je bilo tam preveč Slovencev; potem so šli v drugo gostilno, kjer jih je pa krčinar zapodii. Mogočno jim je donela- na 'ušesa naša pe-
sem: Hej Slovani! — Zborovati niso mogli. Kaj uganjajo že ti nemiški ljudje proti Slovencem, to presega že vse meje! S ie-mi prenapeteži imoramo korenito obraču-niti!
Dr. Pettarin se je'baje odpovedali svoji službi na deželnem odboru. Hoče ostati poslanec in uživati lepo pokojnino iz deželne službe.
Laški visokošolci hočejo imeti prihodnje leto zborovanje svoje Zveze v... Gorici. Hm, v Gorici! Letos so bili viZadruin ' so tam napadli Hrvate. Kaj mislijo storiti v Gorici? Napasti Slovence?. Ali bo to zborovanje dru«;o teto v Gorici ali ne, o tem se še pomenimo pravočasno.
Sokolski narašča] ne sme v Panovec. — Nemci imajo lahko svoje veselice v gozdu Panovcu pri Gorici, Sokolski naraščaj ne sme vanj. Tukajšnje gozdno ravnateljstvo je prvo dovolilo Sokolu prireditev v Panovc.i, ali kmalu ie došlo pismo, da naj se Sokol obrne do vojaške oblasti; da ima ona končno odločiti. To se je zgodilo in zgodilo se je tudi to, da Je voiaška oblast o dr ek 1 a Sokolu Panovec. Torej Sokoli-čl ne smejo v Panovec. Panovec mora ¦ •biti čist, nemški in vojaški!
Iz dežele neverjetnosti.
V  tisti nesrečni deželi neverjetnosti ima rod teptancev neke prečudne navade, Če era na primer mož postave tleskne s sabljo po licu <nm ponudi! še drugo, naj ga udari še po ¦drugem licu. Če bijejo te tep-tance no javnih ulicah in je vsega le Že preveč (in se je bati odpora od sicer ovčje kratkih Hudi, se jim približa oni, ki jih je bil, pa ireče: A, s a j u i h i 1 o t a <k o -h u -do! Le p o t r p i t e pa 'bodimo zopet p r i j a t e j j! In reveži verujejo zopet enkrat..... Seveda, če le odpuščajo, če jih je vedno le sama ponižnost, potem ni čuda, če so vedno ponižani in ne miorejo -nikdar kvišku!
V tisti nesrečni dežel? neverjenosti delajo iaven nemir in nered funkcionarji, nastavi ieni v to. da bi držali javni .mir in rod. Govorili smo že o enem takem slučaju, ko je reprezentant postave brez vsakega naroka potegnil salbljo in ukazal svojim podložnih, poteoniti sablie nad mirne ljudi, kafe-re ie tiufi aucrlal i-n nsovnl brez povoda; znamenit pa ie tudi Se drug slučaj, kako skrbno v vzdrževanje javnega mirti in reda postavljen' funkcponaru za .javni nomir in nered. Trpini so nekje sklicali shod, ju sicer med privilegiranim rodom. Nikd^ so ,ni zvanrl v ljudstvu, ali zganil se je lavni funVc.no«iar'in opozoril one, ki so mmvin -r/f^licani. delati cestne kravale. da bi bil lahko tu »avni mir in red v nevarnost?, naj nastanijo.....
Tako iev brezpravni deželi ons>ran. za dovetimi -urorauii. Kadar se tentani rod v/drami in udari na udarec, bomo poročal' dalje.
C. nt« Om
To ie globoko segel.....   ta klic C.
m. o.   Odmeva okoli in okoli in nekdo ga vedno čuje v svojih ušesih. C. m. o......
OV
je %x nt Ifilodcu trpeSe neprekoMliTO sredstvo
kater« Itn* prednost pred rsemi drsnimi dre
•Učnimi čiitil. kroglicami in firenSionmL
Ccnaorig, Skatljc K2-
FourejuMe se sodiujako »sledoje.
lello-va Franc, žganje in sol
H ribanje lifota. — BoIr*!ae r-olaJlirjoBe !b o'*r«p«uloCe et«- n rozneno sredstvo proti trganja i.| In prehlejenju vsake vrste. . :| Orisr. steklenica K 2--  ^
N» prodej po vseh lekernih ^J lnmirodiInieah.QUvn»lekani9 '" k. 10U, c. is kr. dvomi »lolnlk, Dunaj, Tnchlanben 9.
Zalog* v Ooriol v lekarni:  k. Guonoob, O, Crhtofolettl.
Starisi!
Preskrbitef(obleke syj)jfm otrokom iz velikanske zalogeizgotovljenih oblek     ^
J. MEDVED - GORKA.
tako. si slišal <ua -ulici, ko je ifošla »Soča«,
C. m. o.....v ikavami,  gostilni, doma,
pavSodi je zadanefo   C. ,«i.  o......  Po-
zdra^ljajio &e .$...... C. *n* 'O.
,   '    »So&a« je rekla, da kadar bo kdo po-stopal iproti nam v Carici na protipo&avni način in če bi njegovo čislano ime začelo n. tpr. z sačetnicio C, tedaj bo primorana, po angleškem vzorcu, prinašati   članke z začetnicami. C. m. o,..... Ne razumemo,
čemu. se pa že" sedaj neki gospod tako grdo drži in čemu.mu -brenči <po glavi: C. m. o.?!
Slovenski meščan, vki je bil 7. t. m. na Korsu pri Trgovskem Domu.
Književnost
»Veda«. — Vsebina četrte in pete številke: Odgovori na anketo o Jugoslovan sike in vprašanju. ;Dr. Šilovič — Dr. — Polič — Dr. Voš-njak, Milan Krešič.iDr. Petar Tomič, Rajko Sinek, Dr. N, Z. Bjekmičič, Dr. Vekoslav Knsovec, »Dr. Fran Heric, Makso 'Pleter-šnjk, Dr. Hena-ilk Turna, (Dr. Karel Slane, Dr. Anton Derimota,- Dr. Milan Rešetar, Dr. Zdenek Tobolka: Vseslovanstvo (Konec), Dr. Albert Bazala: Prohlem ličnosti. (Konec), Dr. Štefan Sagadin: Reforma avstrijske uprave. Dr. Oton Stehtfk: Karel HavU'če:k-Borovsky o Slovencih (Konec), Dr. Dragotin Lončar: t iMilan Pajk, An-drija Gavrilovič: Iz iprepiske Antona Aškerca, Kan Vavpotič: Jesenske misli ob letošnji, »pomladni« razstava v Jakopičevem paviljonu. — Slovstvo, ume t-nost, jezikoslovje, kultiu.rna z god •» v i n a. Nlko Bartulovie: Iz srpsko hrvatske •književ.nosti. Emil Adamič: Novi Aikordi, XH./3 Ivam Vavpotič: Poglavja o slovenski umetnosti, UVlvan Koštial: Dr. M. Munko k> mohamedanski snbohrvatski epiki. Dr. Oto Stehlik: »Umeleoka Beseda« v Pragi in Jugoslovani. F i 10 z o f i j a. psihologij a, ped a g o g i :k a. Pavel Fdere: Reforma učne v delovno šok). F. V.: Vojaška in srednješolska vzgoja. K. O.: Milan in Milena. Gledališka predstava na prostem v Divji Žarki. Pravoinupra'-va. Dr. Štefan Sagadin: Dr. Leonida Pi-tamic, Pravica poslanca do dijet. Politika. Albm Ogris: Nekaj novejših pri-spevBčov h kritiki .sodobne demokracije. Politična ekonomija. Dr. Jiaraj pl. Tomifflč: Carinsiko-politični eseji, <I. Vladimir Knafltč: Avstrijska gospodarska zakonodaja H>J& iBeležike: (I. 'Koštial, Archfv f. slav. Phitologie. Dr. Loikar, Worter nnd 'Saohen (Murko, Schropfkop-fe bei d. Sudslaven). Dr. Vrečko, Revne des Deux Mondes. Dr. Hešič, Iz Štiftar-jeve avtobiograifiie. Dr. Ozvald, Memrnis-se iuvat; O slovenskem uči em ježžku. Dr. Vošniak. Mjesečnik pravničkoga društva. V. K.: ČasoDis za zgodovino m iiarodo-pisie. Naši Zapiski. Omladina. Danzers Armee-Zeitung. Swiat Sknvianski. (Jugoslovanska tesolucija).
DOPISI.
'7 boPškppa oRraja.
Iz Bovca. (Smrtna kosa.) — Dne 18. t. m. je -umrla v Elizahetišču v Ljubljani gospa Marija Jorfko, soproga župana in veleposestnika g. Leopolda Jonko v Bovcu. Komaj 27 letna gospa zapušča soproga In ne; še nedoraslih otrok. Dobri in ohčesto-stovanei gospej »blag opomin, preostalim naše sožalje!
Iz tolminskega okraja.
Tolmin, dne 17. sept. 1913. — I>ne 7. t. ,m. se je vršil v Tohninu cvetlični dan, Jkaterega je priredilo akademičm) ferijalno društvo »Adrija«. Dasi imamo v Tolminu mnogo društev, za katera .moramo plačevati precejšen narodni davek, se je vendar nabrak> omerjimega dne K 200. Da je tako vrlo vspel cvetlični dan v Tolminu, se imamo zahvaliti našim, vrlim gospodičnam, (ki-so pod skrbnim vodstvom gospe doktor Serjunove nabrale toliko kronic v fafc blag namen. Nabirale so sledeče gospodične: Lenči GabrijeJčič, Lenči Deve-
talk, lika; Devetak, Olga Streitier, Olga Slejko, Marija Sušanj, Zorka OaberSčik, Valeska Zairli, .Marija Zarli in Milka Primožič.
Iz ajdovskega okraja.
Cvetlični dan v Lokavcu. — 'Na povabilo g. Slokar-ja so se z vso eleganco in unemo zavzele virle gospice in vrli mladeniči sokoli, v osebah gospfce N. N., Jelica Špacapan, Suban Angela, iKovač Viktorija, L6kar Ivanka, Kompara Pavla, v družbi sokolov Peter iHmelak, Kovač Anton* Blažko Jožef, Leopold iDalfabro, Lokar Anton, Henrik iDetfabro in drugi ter hodili od hiše do hiše in nabirali darove po namenu cvetličnega dne. Ubožno je naše ljudstvo a požrtvovalno v korist plemenitim namenom dn -ljubke irctbrralke niso mirovale dokler niso dosegle namena. Nabralo se je K 56'20, kar je za naše razmere jako častna svota. Sveže cvetke so darovale g.ice J .H. in Jelioa Špacapan, posebno sti se ti dve sponesli v domači gostilni. —. Vrle gospice in Sokoli, čast in hvala Vam na požrtvovalnem trudu, s ponosom in zavednostjo naprej!
Denar hrani upravništvo »Soče«.
Podružnica NDO.v Ajdovščini sklicuje javen ljudski shod, ki se bo vršil v nedeljo, dne 21. t. m. ob 4 pop. <v prostorih gostilne gosp. Bratine v Ajdovščini. Dnevni red: 1. Razmere v ajdovski predilnici. 2. Raznoterosti.
Na shodu bodo govorili: drž. in dež. poslanec dr. Otokar Rvbar, dr. Vekoslav Kisovec, .nadučitelj Vinko Engelman.
Delavci in delavke! Slovenski rojaki! Udeležite se v velikanskem številu tega važnega shoda!
Fz goriške okolice.
Cvetlični dan v Podgori je dal čistih 19175 'K. Največja čast in hvaila glede te prireditve gre predsednici tuk. C. M. podružnice gdč. Milki Klančič, kakor tudi pridnim prodajalkam cvetlic, gospodičnam: Bandel Mar., Brbzigar Iv. in Zmagoslavi, Cotič Mar., iKlančič O., Ličen Savici, Per-ko Ter., Ščuk Šb., Bregant Olgi, Brešan Škol., Klavčič iKr., in Komavli Mar. Še -enkrat prisrčna hvala!
Bilfenski fantje priredijo v nedeljo, dne 21. t. m. javni iples v prostorih g. Jos. Nemca. Začetek.ob 3. uri pop.
Delavci v Volčjidragi, ki se mislijo organizirati v ^Narodni delavski organizaciji«, naj blagovolijo-priti v nedeljo, dne 21. t. m. ob 3 popoldne v igcstilno »iKo-denmac«, kamor pride predsednik goriške podružnice NDO tov. Perko, da se pogovori o ustanovitvi podružnice NDO za Volčjodrago in o sklicatvi javnega sh-oda. Stvar je važna, zato tipamo, da se delavstvo Volčjedrage odzove našemu vabilu. Iz Vrtojbe. — (Ob črn i zbor C i r i 1-Metodov;e podružnice). V nedeljo 7. t. m. se je vršil občni zbor naše Ciril-Metodove podružnice ob zadostni udeležbi članov. Iz poročil raznih članov odbora posnemamo, da je štela podružnica 50 članov. Dohodkov je bilo 888 K 48 v. Olavni družb«; se je poslalo 527 K 40 v. Šolski Dom v Gorici pa 50 'K, skupaj je torej dala podružnica v šolske namene v dobi od 1. septembra 1912. do 1. septembra 1913. 5 7 7 K 4 0 v. mislimo da dovolj za vaSko I podTOžnico. Cvetlični dan, ki se de priredil, j se je imenitno obnesel, za kar gire posebna zahvala sodelovalkam in sodelovateljem j iz Šempetra, sedanjim članom šempeter-j ske podružnice, ki so teročili krog 125 K. i — Pri volitvah so bili izvoljeni v odbor: • Oenovefa "Fagamelj,, predsednica*. Rožica Černe. blagajničarka; Fran Oorkič, tajnik*, Mrhitin pl Ijocatetli. Josipina Vuk, Izidor Mar-n^tia, Ivan iKoglot. Alojzija Čeme, odborniki. — Zbor je sklenil resolucijo na glavno vodsfcvo družbe v tem smislu, da naj vodstvo napravi vse ipofirebno, da se bo vršila glavna družbina skupščina v letu 1914. na vsak način v Gorici.
•Solkan. (Zahvala.) — Odbor Slovenske Čitalnice se iskreno zahvaljuje občm-skhn odbornikom za nabrani znesek v podporo čitamiSki javni Iktnjižnicf. Darovali so
sledeči gg. občinski odbonniki g. O. Lenas-si 20 'K, I. Cibej 5 K, I. -Nibraint 4 K, Tom. Jug 4 K, I. Vtiga 2 K, A. flerbic 3 K, 'f. Dra-šček 2 K, A. Jug 2 iK, 'A. Luznik 2 K, I. Oblokar 2 K, A. Milost 3 Kt A. Ličar 3 K. Skupaj 52 K..Odbor.
Gospodarske vesti.
Deveti avstrijt-kl   vinarski   kongres.
Centralni odbor avstrijskega državnega vinarsikega dntštva (Oestenr. Reichs-Wcinbauveroin) je oklenil, da se bo vršil IX. avstrijski vinarski kongres v letu 1914. v Gorici, kjer se je, vršil itak kongres že leta 1891.
Z Vipavskega 17. 9. 1913. (Vinska kupčija.) iKar sern namigoval v svojih dosedanjih dopisih glede vinske kupčije se je malone vresničilo. Ne glede na naše domače vinske agente (teh bode kmalu več nego vinogradnikov) drži se zunanjih ko-misjonarjev še vedno lanska bolezen, ko so vsled neprevidnosti našega vinogradnika zaslužili stotine tisočakov v enem tednu, medtem, ko so veletržoi izkazovali v svojih letnih računih deseterokrat večjo izgubo.
• Par dunajskih komisijonarjev je tudi j letos poskusilo v naši dolini svojo strečo, (priznati moram pa, da ne — dosedaj v nesrečo vinogradstvu) ki je pa včasih tudi za vinske koutisiionarje opotočmi. Žal pa bode, kolikor sem informiran, topot občutil tudi marsikak Vipavec svojo neprevidnost.
V polnem obsegu odobrujeim korak goriškega deželnega odbora, ki daje.našim vinogradnikom z okrožnico str. 10788 z dne 6. t. m. hvalevredne inicijative. Ako se posluša dobre nasvete, pomeni to toliko, kot srednjo letino.
Sokolski vestnlk.
Sokolska slavnost na Gradišču 14. t.
m. je vspela nad vse pričakovanje sijajno. Kljub neugodnemu vremenu se je zbralo že ob 3 popoldne polno občinstva na ve-' seličnem prostoru, ki je nestrpno pričakovalo začetka. Kmalu po treh in polyipriko-raka 18 članov, burno pozdravljenih, ki začno izvajati vseh petero sestav ljubljanskih prostih vaj. Živahno odobravanje pri vsaki točki je poplačalo vrle Člane za njihov trud. Nastopilo *je nato petero članic, ki so pokazale; da umejo elegantno telovaditi ter da obvladuiejo z lahkoto vse gibe teh ne ravno lahkih prostih vaj. Pa tudi občinstvo je vedelo ceniti te prednosti ter je po vsaki sestavi prisrčno aklamiralo' simpatična dekleta. Palmo dneva pa je odnesel vsekako naraščaj, ik? je, 21 na števiht s tako vnemo in s tako bravuro telovadil, da se kaj takega malokje vidi. Zato pa je ta dan postal tudi miiljenec občinstva, ki ni štedilo s pohvalo, da tako pokaže mladi in vrli četi svoje zadovoljstvo. Izvajale so se nato štiri skupine z vsemi člani, članicami in z vsem naraščaije;m. Njihova slikovitost in izvedba priča o dobrem okusu in umetniškem čutu br. Duršota. Nato je telovadila vrsta članov na orodju, ki je izvajala večinoma ilahke vaje, toda te s tako preciznostjo in eleganco,-da-smo se nehote spogledovali, odkod neki tolikega umeva-nia pravega duha telovadbe v tako majhni vasi. Najbolj «mo :občudovali pri tem izva-ianie teznih vai. k: zahtevajo velike moči in izurjenosti. Sledile so nato še praške prosite vaie, ki so jih izvajali člani s prav-vim navdušenjem ter seveda tudi temu primerno vspeh, da smo se jim uprav čudili. Ko ?o nato zopet prikorakali vsi črtani na veselični prostor, je pozdravil br. starosta F. Kerševan navzoče zastopnike Kupnega predsedstva, v prvi vrsti pa vaditelja br. Duršota, poudarjajoč njegove velikanske zasluge za društvo. Odgovoril mu je br. Dr. Irgoiič z živahnim navdušenim govorom, ki fie izzval prave viharje odobravanja. Pričela se je nato prosta zabava in živahno vrvenji; je vladalo na vc-seHčncim prostoru. Razšli smo se z zave-stio, da smo bili pri eni najlepših sok. slav--no.^ti. kar se jih je kedai priredilo na deželi. Moralni vspeh ic bil nad vse sijajen, upamo, da so Gradiščani zadovoljni rudi z gmotnim vspehom. — Na zdar!
Razne vestj.
Tržaški magistrat še vedno nastavlja
- V zadnji seji tržašikega občinskega sveta Je bil za ravnatelja mestne bolnišnice imenovan z glasovi veČine dr. Julij Asooli, profesor na univerzi v Paviji, ki je sicer rojen v Trstu, a bil je še do pred kratkim italijanski podanik. Dosegel je avstrijsko državljanstvo s tem, da :je vprašal za isto na Češkem, nakar mu je magistrat tako: priznal tržaško občanstvo. Tržaški magistrat iii zna pomagati.
Železniška nesreča na Ogrskem. — Brzovlak št. 1503 je i«, t. m. ponoči zadel pri postaji Hort v neki tovorni voz, ki se je vsled viharja odtrgal. Vlakovodja, strojevodja, in neki poštni uslužbenci so bili lahko ranjeni, dočim so se vsi privatni potniki rešili.
Kolera na Ogrskem. — Glasom poročil notranjega ininisterstva se je pojavilo v provinci 19 novih slučajev kolere.
Ponesrečen tržaški parnik. ~- Tržaška tvrdka »Tripkovich« je dobila brzojavno poročilo, da je *rčil njen parnik pri vlrodu v pristanišče Varno ob mino, ki se je razletela. Parnik.-Je težko poškodovan, spravili so ga v pristanišče.
Samoumor prmceslnje Zofijv Sachsen-Weimar. — Nenadoma je umrla hči princa Viljema Saehsen-We"rmar. Govori se, da jo je zadel mrtvoud, a še bolj odločno se trdi, da se je sama 'usmrtila. Bila je v 25. letu svoje starosti i.n se je govorilo, da se bo zaročila s sinom milijonarja Bleich-roderja. 6 poutčene strani se govorica o princesinjem samoumoru utrjuje. Prince-sinja se je okolu polnoči z revolverjem ustrelila. Večina dvorjanov je že spala, ko jih je pok zbudil. Hiteli so v sobo prince-sinjc, kjer so jo našli mrtvo. Ustrelila se je v čelo. Trdi se, da se je princesinja Zofija zato usmrtila, ker ii niso starši dovolili, da se sme poročiti z Bleichroderjevim sinom. Bleichroderjevi snadajo med najbogatejše jiide v Nemčiii. Trdi se, da je judovska rodbina Bleichrodcr še bogatejša kakor Rotschildova.
Mali oglasi.
lajmujia vMitojbuit Jtaie 60 tU. Ako Je oglu obialttejli te rtBuna vi vsako besedo S tU. Hijprtpraftallo laserlravje aa trfiOTce ta obrtnike.
Koliko j« oitnjllh trgovcav In obrtnikov t Oorlel, kitorllk na <t«l«ll <ln ;«lo v moftu) nlhi« n* poiat, kw aikjav «• to»trt"Jo. »oda at ntajhai.
M|ak-ftt|tfNn>zlltc SJESTS^&m^
torja iz nemščine i. dr. predmetov. Natančen naslov pove naSe upravništvo.
^torii Hn7nr I Dobra družina sprejme dijake dUHai liULm i na stanovanje v bližini vseh šoj, posebno pa gimnazije. Powk v vseh predmetih brezplačno. Na razpolago klavir. Raštelj Št. 20 III. nadstr.                                          298—1
1 ali 2 sprejme dobra družina na hrano in stanovanje. Svitla soba, vrt, klavir, vestno nadzorstvo. Cena nizka. Naslov povd apravniStvo.                                         296—2
Narodni orkester mož se priporofia narodnim društvom, ko prirejajo veselice in plesne zabave.   \                                                        297—1
Meblovana šote 5 u<mu aH 1 gospodično se odda v Gorici, Corso Franceseo Giu-seppe §t. 21., III. nadstr.                            289—3
Vodi žsoaTVftovii :0if rzJx,
dobroidoča kupčija, se pod ugodnimi pogoji odda v najem ali proda. — Poizvedbe pri Josipu Živic — Skopo.                                291 — 1
Vinouolffl vinn Prvo vrste je na prodaj od f l|ldfdrlU flflll 5« i naprej. Pristnost zajamčena. Cena po dogovoru. — Filip Samec. Šmarje pri Ajdovščini.                                288-1
Mala llHa v Gorici, letos sezidana, v ko j i ITNlid lllfl ni še nihče stanoval, v lepi mirni legi, oddaljena 10 minut od Travnika se proda takoj tudi proti malemu naprej plačilu. Zelo pripravna za kakega vpokojenca. Poizve se pri Iv. Millonig — Gorka rdeča hiša št. 4.   801-1
Jujius Guttman i sin
fooaraa sodno. Grosskanizsa ~ Ogersko
poniija SOde  iR  Cfibre h suhega slavonskega hrasta vsake velikosti.
PollllateD se lioril lahol. Cene
Od danes naprej se vršijo predstave vsak
_  _w_    dan* Slike so prve vrste in od svetovnih
tvrdk.SI občinstvo naj v mnogobrojnem številu poseča te predstave,
Odredbe za obvladanje jesenskega
prometa 1913 v področju državne
železniške uprave.
— 'kak^r^j^riča^vatj,,--, v.j&sen-lescrh Jačji. Ker se *je na eTttl"$trfffri
Kafror lani je državno-železniška xi prava ttidi že letos vse primerno ukre^ jiila za gladki razvoj tovornega prometa, ki 'bo
skih mescih vozni park, ki je na razpolago, vslecl precejšnjega števila na novo dobavljenih to- ' vernih voz izdatno pcminožil, na drugi 'strani.pa vsejprimer.no odredilo, da bodo vozovi čim Hitrejše ikrožiii in se čim in-" tenzivnejše izkoriščali, je pričakovati, da bo moč atstreči zahtevam glede priprave tovornih voz v riajdalekosežnejši meri. Te odredbe bodo ,pa imele popoten uspeh šele tedaj, če bo tudi občinstvo, ki pošilja ibla-go, v svojem dobro razumljenem interesu kar jiafkreipkejše podpiralo državno-železniško upravo in »rtjene organe v stremljenjih po 'brezhibnem razvoju 'jesenskega prometa. Vsaik posamezni .pošiljatelj je v stanu, da pripomore k dosegi željenega cilja. K sredstvom, ki so na razpolago po-šiljalcem, da podpirajo z 'Ogromnimi mate-rijalnirrii žrtvami zvezane odredbe držav-no-želez.niške uprave, spadajo: 1. Dobivanje oziroma odpošiljanje tafeih surovin in proizvodov, 'katere se morejo za jesen in zimo že sedaj nabaviti, še v poletnih mescih. To se priporoča zlasti vsled tega, (ker se more blago te vrste brez težkoč'prevažati v poletnih mescih. 2. čim najbolj .možno dalekosežno izrabljanje 'brzojavnega, zlasti pa. telefoničnega objavljanja dospelega blaga. Ta način objavljanja je v bistveno korist onim prejemnikom, ki stanujejo bolj daleč od železnice. O postopanju pri Oddaji zadevne dovolilne izjavo daje pojasnila bližnji c. ikr. železniški airad. 3. Pričetek nakladanja tafcoj po pripravi voz in kar najbolj možno nepreurgano in hitro končanje tega dela, 4. Pričetek skladanja kakor hitro mogoče po prejemu objavnice. 5. Izkoriščanje zgodnjih jutranjih ur 'kakor tudi večernih in ponočnih ur za sfkila-danje in nak-ladanje, v kolikor je to po prkiidočem dogovoru s postajami možno. Postaje dmajo nalog, da tistrežejo takim željam, v 'koiikor to dopušča varnost obrata in pri skladanju oziroma nakladanju zaposlenih oseb. 6. Pravočasno in na naj-lK)trebnejšo mero omejeno naročanje voz ter ureditev dovažauja blaga v sporazumu s postajo. 7. Čim možno izkoriščanje nakladne teže in nakladne prostornine za nakladanje pripravljenih voz. 8. Zelo hitro odvajanje dospelega in v železniških skladiščih shranjenega blaga takoj po prejemu objavine. da ne bo blago v skladiščih nakopičeno in ne bo ovir pri skladanj, 'kar se sicer po največ dogaja. 9. Preklic morebitnih prepovedi glede dova-žania b!a«ga od septembra do decembra v onih postajah, .kjer fe uvedena železniško-uradna prevaževalna služba.
Zdravnik
Dr. Just Bačar
ordinira v ulici Tre Be štev. 9.
Ljubi  moj  kam greste?
k BATJEL-U
v Gorico
Stolna ulica 2-4
po uovo ..vokt.lo, Micka po Bivalni stroj, Jože po=gra-
mofon in TinCe po kmet. stroj.
Tam je  velika  zalogi  in mehanična   delavnica.
Prodaja na obroke. Ceniki franko.
Ivan Zuodar
Čiginj, p Volile
tovarna cementnih plošč za pokrivanje streh.
Izdelek jako trpežen in lahek.
Cene tako nizke, da je izključena
vsaka konkurenca.   295-12
Odgovorni urednik In bdalateH IvanK«*««i v Oorid.
TI*«: »Ocrillu Tiskanu« A. OabrtteV (edgov. |. Fabiit).
Zalagat Dimžba v Izdajanje Hstov .So*a« te »Primorec..
:• Slovenska hisJenKna *:
brivnlca
v Goriš!, Ozka ulica št. 1 (Via Stretta)
se priporoča slav. občinstvu za obilen obisk. Sprejema (udi  mesečne abonente po zmerni ceni. Za dobro in  čisto postrežbo jamči edini slovenski brivec someščan
budouik Čoter.
Kemična tvornica Traiskirchen pri Dunaju LIERLEIN & C.o
Cementna malta, beton, apnena malta napravi noprodorno za vodo samo
STEARIT   (obl. zavarovano).
NajidealnejSe sredstvo za osušenje vseh vrst in za zadržanje talne vlažnosti.
nepremočljiue fasade z apneno malto.
Malta zmešana s Stearitom ima 50—100% večjo trdnost kakor druge primesi. (Uradno proizlmšono).
Edina prodaja in zastopstvo: F. P. Vidic & Komp. — Ljubljana.
Mesto kron 12-- le K 5--
elegantni, pristni usnjati čevlji za možke aH ženske, po sliki, nnjnovejše fazortc, z močnimi, zbitimi podplati, kakorSnekoli velikosti, za tr-pežnost se jamči. Vsak par le K 5-. Razpošilja po povzetju tvrdka
SCHACHTER LEOPOLD
Dunaj XVI 6, Lerchenfeldergnrtel 5.
Nikak riziko. — Se zamenja ali pa vrne denar.
Zobozdravnici in zobotehniški atelje
Dr. I. Eržen
GORICH
Jos. Uerdl telialllCe Sten. 3?.
Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone,
zlate mostove, zobe na kaučukove plošče,
uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe
vsake vrste.
Ordinira o sooietn ateliefn
od 9. tre dop. do 5. vre pop.
A. vd. Berini
Gorica, Šolska uliea št. 2.
uelika zaloga = = oljkinega olja
prve vrste tajiiljiifc tvNh ii Istre, DaSaaclje, Malfttf e, Bari ii liei
b prodajo na drobno In debelo.
Prodaja na drsimo: Kron —'96,1-04, 112
120, 1-28, 1-36. 1'44, 1'60, i'80, 2"- 240
ra lnci po ?2 vin.
------    Na debelo cene ugodne.    ------
Po&ilja poStnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do  popolne   vporabe olja; po
vporabi se spet zameni s polno.
Pk-vi vinski  kis in navaden. Zaloga
mila in sveč.
Cene zmerne.
Glavna zaloga
Palma podjetnikov
PALHfl
m*%
Gorica, Rastelj 3. E9f Zaloga usnja.
•<•>••*>•«»• <*-9*»*4»»<»«^-«o»*.»
SlooencH
Podpirajte in poslužujte se
Prve slovenske brivnice*
v Gorici,
Gosposka ulica Štev. 1 (nasproti Konta).
Postrežba solidna in snažna. Za obilen obisk se priporoča
FRAN NOVAK, brivec in lasitiBar.
Odlikovana pekarija in sladčičarna~
Karol Draščik
v Gorici, na Komu v (iasni hiši)
zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd.
Prodaja različna fina vina in likerja na drobno aH v originalnih butetaah. Priporoča se slav. občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo KNF ¦ po jako smernih cenah *
-TM»-yfry-K4ai-iMi
Lekarna Gristofoietti i
v Gorici.               •
ŽELODČNE KAPLJICE f
z znamko sv. Antona Padovanskega.          L
Zdravilna moč teh  t
kapljic je neprekosljiva.  •
— Te kapljice vredijo  $
redno prenavljanje,  J
če se jih dvakrat na dan  J
po jedno žličieo pupije.  ?
Okrepe pokvarjeni že-  J
lodec, storč, da zgine  a
(Varstvena znamka).  y kratkem ČaSU OB10-   «
tica in životna lenost (mrtvost). Te T kapljice tudi store", da človek raji j6. •
Cena steklenici 60 vin.      •
Snstofoletiijeva pijača iz kine f
•
aajboljši   pripomoček    pri š zdravljenju s trskinim oljem. 0
IZIDOR NANDT
autorizooana stavbena turdka
$ djoiMci ulica Adelaide Ristori štev. 5
se priporočata p. n, občinstvu za vsa
stavbena dela. Izdelujeta vsakovrstne.
načrte,   proračune   in   kolavdacije   po
najnižjih cenah.
1Q
! #
¦a<4«^»«o-wft>a4>4>»<«*e-*-ao>e
Ena steklenica stane i krono 60 vin.
•>L- »>l^ flM- ©>L^ «M~
Anton Polatzky v Gorici
naslednik Jas. Terpln.
Na sredi RaStelja 7.
TRGOVINA NA DROBMO IN DEBELO.
Hajcencje kupovaliSCe nirnberSkega in  drobnega blaga tor tkanin preje in nitij.
POTREBŠČINE.
Za pisarnice, Mm in popotnike.
Najboljše šivanke za Šivalne stroje.
POTREBŠČINE.
za krojače in čevljarje.
Svetinjice.  — Rožni venci. — Masne |         .              knjižice.
Hišna obuvala m vse letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
¦v*
Najbolje   oskrbljena   zaloga   za   kramarjp,
krošnjarje, prodajalce   po   sejmih in trgih
ter na deželi.
m
Palenlooani sidro-slrešniki
tPatent Hnfeer Falzzlgeel.1
Nova, viharju in dežja kljabnioča kritba. Na jedno slavnejše, naj-
Elažje in najcenejše strešno kritje. Ni potrebno ne privezovati, ne ibijati- Sritba skoraj dvojnata, vsled tega varajo prod mrazom vročino. - Sidro strelnikl se pripravljalo iz najboljše tvarine na najnovejših strojih, na najpopolnejši način.
Glavni zastopnik za GoriSko, vipavski in tolminski okraj ter za Kras:
O. Zajec - Gorica,
Gosposka ulica. št. 7., telefon št. 107*
tvrdka z železnino
Ljubljanska kreditna banka podružnica v Gorici
centrala Unbljana, podružnice: Cgije^CeloDcc, Saraleon. Split, Trst,
Vioge na knjižice po 43|4°|o> v tekočem računu po dogovoru.
italitiškfi glavnica K 8.000.000 Rezervni  zakladi K 1,000.000.
Nakup in prodaja vrednostnih papirjev, vseh vrst deviz-valut.
Borzna naročila.
Promese za vsa žrebanja.
Vnovčenje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev.
Eskont menic.
Stavbeni krediti.
Predujmi na vrednostne papirje,
Srečke na obroke.
Sprejemanje vrednot v varstvo in oskrbovanje.
Sufes.
Nakazila v inozemstvo.
Kreditna pisma.
Prvo Vacuum goriško čistilno podjetje
Gorica, Via Ascoli št. 20.
Priporoča se za čiščenje novih stavb, javnih uradov, gledišč, cerkev, šol, sanatorjev, hotelov, kavarn, restavracij itd. — Pri privatnikih: osnaženje prahu na hišnih opravah kakor: strop, stene, preproge, zavese, pod, oblazinjeno pohištvo,- draperije, postelje itd. — Nama-zanje in poliranje parketov ter čiščenje sip. — V shrambo se sprejema preproge proti mesečnemu plačilu in po zelo nizkih cenah. m..m     Posluži se s proračuni in prospekti.
•^
- Češko-BodejoDicky papfroDjj prumijsl -
mmmmmmmmm  C. Budejouice.
KUPUJTE LE CIRIL-METODOV PAPIR ZA SLOVENCE V KORIST DRUŽBI SV. CIRILA -                 IN METODA V LJUBLJANI.               ¦¦¦
TBST, ViaS. Nkokd štev. 2
Tehnični biro
ureditev   kompletnih   industrijskih^:
naprav vseh vrst in električne 1učk;\-•
in moči.                   \-r~
Glavno zastopstvo draždanske tovarne motorjev na plin prej ffloric Hille v Dresden. Najstarejša tovarna motorjev na nafto, sesalni plin, benzin, benzol in plin. Nad 10.000 motorjev v obrani. Izredna odlikovanja. Stroji za izdelovanje opeke, vseh vrst za ročni in parni obrat Raznovrstni stroji za obdelovanje lesa od tvrdke Molf Aldiiger ? Obertttrkbeim pri Stattgartu. Universalni itrugaini stroji, okrogle žage, vrtalniki in izjedači (Frasmaschinen), razni brusilni stroji. Kompletne oprave za mizarske delavnice. Stroji za obdelovanje kovin, kovaške mize, vrtalni stroji, izjedači itd. Proračuni, ponudbe in tehnične informacije gratis in franko.
Kupujte samo dvokolesa„fierSce" inMHHena",
ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše
vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Original UlCfOrfl  so najprak-iičnejši za vsako hišo.  Isti  služijo za  vsako-
vrstno Šivanje' in štikanje (vezenje).  Stroj
teče^brezšumno in je jako-trpežen. Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to stroko spadajoče  predmete se dobi  po tovarniški ceni pri tvrdki
Kerševani & Čuk
SOBICA, na Stolnem trgu it 9. CORICA.

luan Kravos- Gorica
na Koran St. fli.
Zaloga vsakovrstnih konjskih vpreg in raznih potrebščin za konje,
kakor tudi velika izber usnjatih torbic, kovčegov  za  potovanje,
stnic in denarnic; razni nagobčniki, ovratniki, biči, vrvice za pse itd. Barvanje in tape-
^^^^^   ciranje raznih kaleseljnov in kočij. Vsa v to stroko spadajoča popravila se
jaJBJgŽfr                       izvršuje točno. — Nahrbtniki za planince«
UelellOflSfne*   za   vsakega   posestnika   senožeti   neutrpljive ; hOSilne Stroje vseh sistemov kakor: izvirne amerikanske T\ C Jp DI ]^J fm ii     ki    so    priznano   najboljši,
mi*
Hj      nCFDIMfl«      ki    s0    Prizriano    najboljši,    dalje: |
|j„I^I-^IviniVJ   f jtobnston", taborne  „Cor-
m
m m m m m m m
H3I ter grabile in Obračalnl&e za seno, čistilne in navadne mlatilnioe, © fe\ slamoreznice, vratiia, motorje, stiskalnice za seno in sadje in sploh vse Bj V2A druge poljedelske stroje priporoča v največji izberi ter po znano najnižjih © f® cenah edina domača tvrdka te stroke na Kranjskem
1   FR. STUPICR V LJUBLJANI
Marije Terezije cesta št. 1.
f ©
gj Nafoeeia zaloga orodja In železnlne ter stavbnega materiji, ij
Jgj Krasno iiustrovani slovenski obsežni ceniki na željo  vsakomur brezplačno na [¦} rSi                                                  razpolago.                                                   ©
F. P. UldiC ft Komp., UuMiMa
feearna zarezanih streSnikoo ponudi v vsaki poljubni množini doojno zarezani
strešnik-zakrivac
:• s poševno obrezo in priveznim nastavkom. -:
Brez odprtin navzgor! — Streha popolnoma varna pred nevihtami!
:- Najpreprostejše, nalcenejie in najtrpežnejie kritle streh sedanjosti. •:
Na željo poSljemo takoj vzorce in popis.                      Spretni zastopniki se sprejmejo.