DELAVSKA
ENOTNOST
GLASILO GLAVNEGA ODBORA ENOTNIH
Poštnina plačana v gotovini
Sivias? Slovanov je danes sivav vsega naprednega človeštva. Njihova sivav je pravična in bo zmagala.
"I Milovan Dj'las
SINDIKATOV SLOVENIJE
LetoJL* štev, SO
Ljubljana, 13. decembra 1946
Izhaja vsak petek — Cena Din 2.—
Govor maršala Tila na vseslovanskem
kongresa v Beogradu
K, otvoritvi vseslovanskega kongresa. Maršal lito med visokimi predstavniki slovanskih narodov
Beograd, 8. dec. (Tanjug). Predsednik Vlade FliRJ maršal Jugoslavije Jtoslp Eroiz-Tito je imel daneig na Slovanskem kongresu v Beogradu sledeči govor:
»Dragi bratje in sestre Slovani! Doletela me je veiffika čast, ker vas lahko tu pozdravim v imenu-narodov Jugoslavi je in v imenu vlade FLBJ. Naiodl Jugoslavije se veselijo im eo ponosni, ker je ravno v Beogradu ta prvi kongres po vojni, na katerem so zastopanj vsi Slovani, celo oni, ki tivijo v neslovanskih državah — in ker vidijo v tem visoko priznanje slovanskih narodov boju im žrtvam narodov Jugoslavije.
Ta kongres, ki je v svojem sestavu edinstven po dolgih stoletjih v zgodovini, veffik pomen. Razume se, da nima takega pomena, kakršnega mn pripisujejo ponekod ljudje v neslovanskih državah. Bratje in sestre Slovani, tu ste se sestali zato, da bi še bolj utrdili enotnost, ki je bila priborjena s toliko krvi in trpljenja V zadnjem težkem osvobodilnem boju. Tu ste se sestali, da se še bolj neomajno usmerite po poti, po kateri so šli Slovani po stoletnih težkih izkušnjah, toi je po poiti medsebojne ljubezni, medsebojnega sodelovanja hi duhovne enotnosti slovanskih narodov se glede na medsebojno oddaljenost, kjer bivate in živite.
Morda bo kdo vprašah »Pa zakaj so se Slovani še sestal na tem kongresu ?« To vprašanje bodo postavili. Mi pa lahko odgovorimo: Tu smo se sestali zaito, da bi se trdno odločili, da ne bodo služili Slovani nikoli več kakršnim koli tujim interesom, ampak samo svojim. Sestali smo se tu zato, da bi trdno sklenili, da se ne sme nikoH več ponoviti ona strašna tragedija, ki je zadela predvsem Slovane v zadnjem težkem boju, v tem zadnjem velikem navalu Germanov, nemških in drugih fašističnih tolp. Slovani imajo veliko misijo, M pa nima tega namerna, da bj ustvarjala nekakšen panslovanski blok. Zgodovina .Slovanov je ena sama veriga stoletnih težkih bojev za njihov obstanek in golo življenje. Ta zgodovina je polna trpljenja in težkih preizkušenj. Stoletja so se pojavljali razni sovražniki! Slovanov, ki so ščuvali Slovane k medsebojnim spopadom, ker so lahko samo na ta način zasužnjili nekatere male slovanske dežele in jih izkoriščam.
Ta kongres pomeni težnjo naših davnih prednikov. To je težnja, ki je bila stoletja V
pri srca naših najboljših sinov slovanskih narodov in glejte, prišel je čas, da so se Slovani takole zbrali, po tem težkem in krvavem boju im po velikem osvobodilnem boju, da bi skupno sklenili, da se slovanski narodi ne bodo nikoli več medsebojno - sprti, ampak- Uod<r.vuruži;aL v interesu vsejj slovanskih narodov in v interesu vsega naprednega, človeštva. (Dolgotrajno ploslta-nje..)
V bližnji preteklosti, ko je ne samo Slovanom, ampak tudi vsemu naprednemu človeštvu, grozila strašna nevarnost srednjeveškega mračnjaštva, ko so se vrgle fašistične tolpe na pesmezne države im drago za drugo zasužnjevale in ko so Hitlerjeve fašistične tolpe napadle maše velike slovanske brate — Sovjetsko zvezo, so Slovani prvič občutili, kaj pomeni nesloga in kaj nevarnost germamstva. Kaj M btioi, če ne bi bilo velike Sovjetske zveze, ki je nastala kot pridobitev Velike oktobrske revolucije? Kaj bi bilo, če ne bi bilo slavne Rdeče armade? ((Ploskanje.) Kaj bi bilo, če ne bi bito te velike države delavcev im kmetov, kateri načeluje genialni Stalin, — (Dolgotrajno ploskanje), ki se je kot stena upirala fašističnemu navalu in ki je z brezštevilnimi žrtvami in potoki krvi osvobodila tudi nas, slovanske narode v drugih deželah. Za to veliko žrtev, ki so jo dali naši bratje v veliki Sovjetski zvezi, gojimo mi ostali Slovani največjo hvaležnost. Kaj bi bilo, če slovanski narodi v Poljski, Jugoslaviji, češki im Bolgariij ne bi pojmovali in razumeli te žrtve naše velike zaveznice po krvi in orožju — Sovjetske zveze — in če se ne M uprli fašističnemu navalu?
Da, mi Slovani smo lahko ponosni na žrtve, ki smo jih dali. Slovani pa smo lahko ponosni tudi na kulturni prispevek, ki smo ga dah v preteklosti in ki ga še dajemo tudi danes. Mi Slovani se ponašamo z Veliko oktobrsko revolucijo in z žrtvami, Iti so padle v tem velikem osvobodilnem boju. Slovani imamo zares nekaj, s čimer se lahko ponašajmo. Ponosni pa smo tudi na to, ker so naivno Slovani nosilci boljše in srečnejše družbene ureditve in boljših družbenih odnosov. Ponosni smo na veliko Sovjetsko zvezo in ponosni tudi na to, ker so ravno Slovani) pričeli utrjevati in ustvarjati nove resnične ljudske demokracije. (Dolgotrajno ploskanje.) To so velike pridobitve, s katerimi se ponašamo Slovani.
Tudi danes, v času, ko v mednarodnih forumiilh določajo pogoje miru, smo se sestali Slovani tukaj. Vi se niste sestali tu zato, da bi se pogajali in ustvarjali bloke proti nekaterim dragim narodom, pač pa zato, da manifestirate svoj trdni sklep, rta je treba utrditi nrijr, in sicer pravičen mir, tako, kakor so to zaslužili posamezni narodi, ki so dali svoj prispevek v tem boju.
Dragi bratje in sestre!
Nam Slovanom ne more nihče očitati, da smo se združili zato, da bi ogrožali neodvisnost ali svobodo kogar koli. Prav mi Slovani znamo najbolje ceniti, kaj pomeni svoboda in neodvisnost, ker smo, stoletja toliko trpeli pod zatiranjem drugih narodov. Mii znamo ceniti svobodo in neodvisnost vsakogar in prav mi na tem kongresu ždimo potrditi, da nočejo ustvarjati Slovani nikakih blokov in sklepati mikakih paktov proti komur koli, pač pa hočemo dokazati, da hočejo biti Slovani združeni, da bi postali ena sama napredna sila in bi tako pripomogli človeštvu k boljšemu iin srečnejšemu miru, k večnemu miru, združeni proti vsakomur, ki hujska k novemu krvopretitju in novim vojnam.
Bratje in sestre Slovani!
Ta kongres bo pokazal, da so se slovanski narodi za vedno odločili za to pot, Iti so si jo izbrali in katero so si že zdavnaj želeli. Na tem kongresu boste pokazali in dokazali, da želimo mi Slovani mir, da bi se lahko v miru razvijali' in se popolnoma posvetili naši izgradnji in lečenju naših ran, ki nam jih je zadala vojna, da bi se lahko posvetili vsestranskemu kulturnemu razvoju in bi tako duhovno združeni Slovani nudili še večji In lepši prispevek naprednemu človeštvu.
Bratje in sestre Slovani, pozdravljam vas in želim temu vašemu kongresu mnogo uspeha pri delu!
Naj živi slovanska soUdamncst! (Ploskanje.)
Naj živi naša največ ja sestra slovanska država Sovjetska zveza! (Burno ploskanje.)
Naj živi njen genialni voditelj Stalin! (Visa udeleženci kongresa so vstali in dolgotrajno ploskali.)
Govor maršala Tita so pozdravili prisotni z dolgotrajnim pleskanjem in ovacijami, ki so trajale nekaj minut.
Slovani pred sto leti in danes
V srna nove Titove Jugoslavije — v Beogradu — so se zbrali na kongresu predstavniki vseh slovanskih narodov, da bi povzeli rezultate zgodovinskega, dogajanja zadnjih let v Evropi in na svetu, da bi podčrtali vlogo, ki so jo pri tem dogajanju Imeli slovanski narodi in da M si zarisali smernice za svoje d®b> v bližnji bodočnosti. In oh tej priliki se nekako nehote vsiljuje Ctoveku primerjava današnjega stanja med slovanskimi narodi z njihovim stanjem okrog leta 1848. Ta primerjava je posebno za delavski razred še toliko bolj zanimiva, ker je v najtesnejši zvezi z imenoma voditeljev svetovnega proletariata -— Karla Marxa In Friedricha, Engelsa.
Sredi preteklega stoletja je bila Srednja Evropa na pragu buržoazne revolucije. Nemški meščan (luko v Nemčiji, kakor v Avstriji) je segal po politični oblasti, ki sta si jo bila angleški in francoski buržuj priborila, že zdavnaj poprej. V tem boju
proti fevdalizmu pa je zrasel nemškemu meščanu nov, nevaren tekmec v delavskem razredu, v proletariatu. To je bil sedaj že čisto drugačen proletariat, kakor pa so bile še nerazvite plebejske plasti v francoski buržoazni revoluciji ob koncu .18. stoletja. To je bil proletariat, ki je dobil tik pred začetkom buržoazne revolucije tak znanstveno utemeljen program, kot je bil Mara-Engefeov »Komunistični manifest«. Marx hi Engels sta si prizadevala, da bi v tej buržoazni revoluciji sredi 19. stoletja do take mere zbudila v proletariatu njegovo razredno zavest in ga tako organizirala, da bi bil spospbem po uspeli buržoazni revoluciji začeti ostvarjati svoje proletarske Cilje, kakršne mu je orisal »Komunistični manifest«. Prav zato pa je bilo treba z največjo revolucionarno energijo Izpeljati buržoazno revolucijo do kraja, iin ustvariti na političnem področju enotno demokratično nemško republiko. Ib prvo po odnosa do demokratične nemška republike sta Mara;
in Engels v glavnem ocenjevala v tem revolucionarnem obdobju vse družbene sile na sploh in posamezne narode še posebej. Po tem odnosa do demokratične nemške republike pa sta Marx in Engels ocenila tudi slovansko narode in ta njuna ocena nam kaže, kakšen je bil takrat položaj različnih slovanskih narodov.
Najvplivnejši slovanski narod je bil že takrat ruski narod. Samo ta narod si je ustvaril edini od vseh Slovanov popolnoma samostojno državo, le da je bila ta država vseskozi nazadnjaška z najgnusnejšo — kar najjokratnejšo — fevdalno obliko vladavine, to je z obliko absolutističnega carizma. Absolutistični carizem je bil steber takratne reakcije, bil je najmočnejša opora »Svete zveze«, t. j. tiste zveze fevdalnih držav, Iti se je orgaiBizarla za to, da bi zatirala vse poskuse, spremeniti zastareli fevdalni družbeni red in ga zamenjati z novim, buržoaznim družbenim redom. Mara in En. gete sta jasno spoznala, da je v nemški re-
Predavasje zvezne^ ministra industrije in predsednika Gospodarskega sveta tov. Borisa Kidriča pred sindikalnim aktivom mesta Beograda
0 dviganju tehničnih in gospodar skih iz delavskega razreda

IM! 1
Minister aa todastirijo in predsadhžk Gospodarskega sveta Boris Kštiitič je imei - patri sindikalnim afetivem mesta Beograda <v navzočnosti članov C^atnal-nega odbora Enotnih, sindikatov preda-tHBje. ga prinašamo;
»V zadnjem čamgovorimo mnego J»«aS«h kadrih, v zvezi z načrti, za prihodnje teto in za. naslednja lete. (Mnogo govorimo o mtSu-striedazEfciji to elfitettif skači j® našo dežele. Pzm dobro -veste, da ješ maršal Tito postavil pred nas jaadaBtiialLzcijo jjn elektrifikacijo naše deželekoteno nEHšriii -ztajiresnejših^oafeg. Nedvomno je. da-smo danes zelo zaposleni z 'ifesdetovBintjem' naših, načrtov in s pripravami za materialno zavarovanje ^eh načrtov- Naši delavca po podjetjih se trudijo, da bi' izpolnili ■ svoje naloge in da .bi na ta način največ pripomogli k materiataeuaa»-za-varovaniiu naših načrtov.
Mnogo deila ima naša zvezna načrim komisija. kiaktir limajo mnogo delai'*udi, naše .'republiške načrtne komisije; mnogo deda imajo tudi naša ministrstva in njiihavi načrtni oddelki. Končno ima z vprašanjem, oa-ših načrtov zelo mnogo deta tudi maše *rti-nistnstvo za finance, ■ ki moča denarna stranj, zavarovati' izpolnitev oziroma izvedbo naših načrtov, ki mora po denarni. ptai$:jpo-maigati pri miateialnem zavarovanju naših načrtov. Danes ne bom govorii o vseh teh naporov. ZelčI bj poudariti.-, napore, kir jih moramo danes vložiti v ta namen, vendar na nekem drugem področju.
Vsi dobro veste in ste razumeli, da izvedba naših načrtov n® oo ravno najlažja naloga niti za naše gospodarske voditelje^ niti ‘za nage delovne množica, ki bodo največ prispevale za njegovo izvedbo, pray tiko pa tudi, ne za našo državo kot celoto, niti.ne za posamezne njene republike. Vaj, dobro veste, da izvedba naših načrtov terja zadostne količine materialnih sredstev, tako v samem materialu kakor tudi v financah. Vj, to dobro razumete, vj ste to sprejeli in ste si postavili nalogo, da pomagate pri usteDjanja potrebnih materi ahtm sredstev, bi bodo zavarovala 'izvedbo naših zares velittih načrtov.
Vprašanje kadrov je prav talko važno, kot vprašanje materialnih sredstev
Vendar danes ne bom govoril niti o teh materialnih sredstvih, niti o ton materialnem zavarovanju naših načrtov. Govoriti hočem o nekem drugem vprašanju, ki ji© za zavarovanje izvršitve naših načrtov prav tako važno, kakor so važna materialna sredstva — to je vprašanje naših kadrov, vprašanje tehničnih, strokovnih, gospodarskih voditeljev na samem terena, ki bcdo»s svojim 'Pravilnim delom cmiogočili, da bodo naši načrti s pcmcčjo-sadratnShniatoriainfii
sredstev res postati stvemosit, da bodo v časovnem' razdobju, ki jim ga bo odaedfl splošni državni1 načrt, res izvedeni.
So tovariši, -M podc^jutojo to etaan zavarovanja naših, načrtov — vprašanje kadrov. St* tovariši, ki ustvarjajo četeteorije in, cmL-slljiO, da je za izvajanje načrta dovoli če ime ta načrt materialno ravnotežje. Oni tnš-slijo. da je dovolj, zagotoviti zadostna materialna sredstva, ki jih moramo porabiti pri jžvtijanju načrta, da je dovolj, če imamo zagotovljena finančna sredstva, da bi lahko izvedli ta- materialni d«I načrta. Taki tovariši in take teorije nima jo prav. Nasprotno, njihovo -pojmovanje je popolnoma napačno. Zelo so podobni ljudem v kapitalističnih, deželah, njihove teorije pa teorijam v kapitalističnih deželah, ki podcenjujejo vprašanje človeka, vprašanje kadrov, precenjuje^, jo-pa .vprašanje strojev lin pri. tem ne vidijo, da .postanejo stroj® sijajna stvar šele takrat, ko jih vodijo sjijajnj, ljudje, ki stroje razumejo, ki- strarj poznajo in kj z vložitvijo evo-jega osornega, napora, lahko a uporabo stroja dejansko dosežejo maksimum za človeka in-za. dražbo.
ISpičeto, primer Igtidit. to so precenjevati stooj in podoezoeradi človeka ter se niso basali ©nčksreteotn, so tali ravno Nemci Oni Bo jna poSAgiisvolh stroge®, na podlagi svojega —-da uporabimo izraz iz našega načrtovanja —-materiairLega ravnotežja izračunali, da bodo zmagah. Mislim, da so se zmotati v računu, med dragim prav zaradi tega, ker so podcenjevatli vprašanje človeka in vprašanje kadrov, in sicer tako pri' svojih oasprotoffirih-ikot tudi pri sebi samih ter da so rasno zaradi tega podcen jevanja padlj. v tefao-pn^tfflovsčšnia, ozir. doživeti tak poraz.
Nadaljevanje na drugi stran®
volueiji nemogoče ostvaritl enotno demokratično nemško republiko, če ne stre te najmogočnejše opore fevdalne reakcije, zato sta pozivala nemške revolucionarne sile na odločno vojno proti carski Rusiji. Drugo merilo, poleg odnosa do nemške revolucije, s katerim sta ocenjevala evropske narode v tisti dobi, jima je tako bil odnos posameznih narodov do carske Rusije. Po teh načelih seveda ruski) narod takrat ni mogel spadati med demokratične, napredne sile, prav tako, kakor niso mednje mogli spadati tudi jugoslovanski narodi. Se celo Čehi so se po tem merilu objektivno uvrščali med nazadnjaške sile, ker so se iz strahu za svoj narodni obstoj upirati revolucionarno — demokratičnim težnjam nemškega meščanstva. Samo pol jski narod se je takrat boril proti carskemu absolutizmu in je zato popolnoma po pravici užival Mar. xove in Engelsove simpatije. Tako so torej slovanski narodi pred sto leti zavzemali po veliki večini prav nasprotne pozicije od današnjih, stali so torej v tabora reakcije, kontrarevolucije, borili so se proti napredku, proti demokraciji in so zato pošteno zaslužiti ostre oznake, kakršne sta jim v svojih ocenah dajala Mara in Engels.
Stoletni razvoj pa je popolnoma spremenil slovanske narode, že to dejstvo bi moralo biti zadosten dokaz, da pri sodelovanju slovanskih narodov ne more iti za sodelovanje, M bi zraslo na nekakšni mistični »rasni« osnovi. Ni ga pač človeka, ki b-hotel trditi, da se je v stoletjih spremenila slovanska »rasa« v celoti in to po nekakem čudnem naključju, pri vseh Slovanih hkrati. Res je le to, da so se družbene sile med slovanskimi narodi razzvijale sicer po različnih potih, toda v isti smeri, tako, da je nastal po sto letih po vseh slovanskih deželah podoben družbeni položaj in omogočil tako tesno, prijateljsko sodelovanje med Slovani, kakršnega v zgodovini doslej še ni bilo.
In spet stoji na čelu vsem slovanskim narodom najmogočnejši Slovanski narod — ruski narod, to je tisti narod, ki mu je njegov modri vodnik, generaiisim Stalin, po končani vojni prvemu napil zdravico. Ta narod pa danes ni orodje v rokah najbolj črne reakcije, kakor je to bil pred sto teti, temveč je prav obratno nosilec najnapred. nejšili socialnih, političnih lil kulturnih idej. Ustvaril pa sl je ta narod v vztrajne®* tridesetletnem* boju — ob podpori vseh
neruskih narodov v SZ, to jim je izbojeval narodno svobodo in samostojnost — tildi mogočno materialno osnovo za svojo socialno, politično in kulturno vrhnjo stavbo v svojem socialističnem gospodarstvu. S tako materialno osnovo more veliki ruski narod vse drugače ustvarjati svoje socialno, politično in kulturno poslanstvo, kakor pa so ga mogli ustvarjati genialni ruski vidci, napredni ruski misleci — Herzen, Belinski, čemiševski, Tolstoj in drugi — v dušečem ozračju reakcionarne carske Rusije. Ruski narod je obranil s svojo silno vojaško močjo vse ogrožene narode na svetu pred osvajalnimi težnjami hitlerjevskega Imperializma, ohranil je vsemu svetu resnično civilizacijo in kulturo. Ostali slovan. sik narodi se imajo ruskemu narodu zahvaliti, da so dokončno zmagali v srditem boju proti nemškemu osvajalcu to da so sl zagotovili svoj narodni obstoj. Neslovanski narodi pa morajo hiti slovanskim narodom hvaležni za njihovo nesebično podporo v dragi svetovni vojni, kajti noben drug narod ni toliko žrtvoval za skupno zmago protihitlerjevske koalicije kot slovanski narodi — z ruskim in jugoslovanskimi narodi na čelu.
Pa tudi po končani vojni korakajo slovanski' narodi v prvih vrstah naprednega človeštva. Naj gre za sklenitev pravičnega miru, naj gre za ostvaritev trajnega, trdnega, demokratičnega miru, naj gre za demokratizacijo javnega življenja v Nemčiji, Italiji, Grčiji, Španiji, Indoneziji, Kitajski, Japonski, naj gre za strmoglavljenje fašizma v španijii, naj gre za onemogočanje »rasnega divjaštva« v Južni Afriki, naj gre za pravično porazdelitev reparacij, —- vselej se oglašajo mogočni, stvarni, tehtni, premišljeni, človekoljubni, miroljubni glasovi velikih sovjetskih, jugoslovanskih, poljskih, čeških in bolgarskih državnikov to politikov. Družina slovanskih narodov je danes resnično družina naprednih, demokratičnih in miroljubnih narodov, enotnost in strnjenost njenih vrst je porok za lepšo bodočnost vsega človeštva. Pred sto leti se jje okrog zaostalih slovanskih narodov zbiralo v Evropi vse, kar je bilo reakcionarnega, danes pa se okrog njih zbira vse, kar je resnično naprednega, demokratičnega. Biti danes Slovan, je človeku v čast in ponos, jutrišnji dan pa bo prinesel slovanskih, narodom še večjo čast in stavo,
Mirko Košir.
Nadaljevanje s prve strani
O IzpapiKjevaaju naših tehničnih in gospodarskih kadrov Iz delavskega razreda
Dežela, kj je do sedaj ustvarila največje čudeže iv zgodovini človeštva, bi je najbolj razgibala tvorno silo človeka in delovnih množic, -je Sovjetska zveza. Ta dežela se je bavila s tem vprašanjem na čisto drug način. Ona gleda na človeka in stroj ter na človeka jn materialna sredstva, kot na celoto. On,a zelo dobro ve, da so človeku, ki mora izdelovati materialna sredstva, tudi potrebna materialna sredstva, da potrebuje modernih strojev in da mora vse,- kar le more, vložiti v modernizacijo in izpopolnjevanje mater ialnih sredstev. Na drugi strani v Sovjetski zvedi zelo d-obro v-edo, da- materialna sredstva, da stroji brez človeka, jih izdeluje -n z njimi dela — ne pomenijo nič *n da je treba posvetiti prav tako skrb, 'kakor je pri izvajanju načrtov potrebna za materialna sredstva in za materialno ravno-težje,.—■ tudi za ustvarjanje vedno novih tehničnih kadrov, ker bodo šele ti. tem materialnim sredstvom Milj, tisti življenjski tek, hj ga lahko vlije’ šemo živ čovek, zmožen človek — človek, ki je do konca vdan svoji stvari, stvari s-voje domovine, stvari svojega razreda, stvari celokupnega delovnega ljudstva. In nihče drugi kot prav veliki voditelj Sovjetske zveze Stalin (dolgotrajno ploskanje) je poudaril, da kadq, rešujejo stvar, prav tako kak-or je znal poudariti, da bo tehnika ime]a odločilno vlogo.
Naša dežela je bila med vso narodno Osvobodilno vi>jno tako rekoč neprestano v takem položaju, ki je potrjeval, da kadri resnčno rešujejo vise. Ti kadri, ki so znali začeti boje tako rekoč brez orožja, kj. so morali vsak kos orožja iztrgati sovražniku, ti kadri so zares pokazali, da šele dobri kadri lahko zagotove tudi potrebna materialna sredstva, in - da materialna sredstva, ki jih je imel nakopičene sovražnik, niso vse, ampak so zelo malo v primer; s kadri, ki -imajo voljo da ustvarijo potrebna materialna sredstva. Prav zaradi tega smo mogli zmagata.
Ce vzamemo za pramer obnovo naše domovine po vojni v razmerah največjega povojnega uničenja v pomanjkanju vsega, včasih celo najosnovnejših stvari, potrebnih za delo, in če nato s temi razmerami primerjate uipehe, kj jj-h je doseglo naše delovno ljudstvo, poitem boste videli, da se je tudi pri tem predvsem pokazalo, da so kadri -reševa-lj osnovna ■vprašanja. Če bi imeli kadre, ki bi ne bj-lj pripravljeni reševuti težkih vprašanj, bi ne bi bili dovolj vdani naši veliki stvari, kj ne bi bili dovolj zmožni, da se hitro priuče, kj, se ne bi učil} na lastnih izkušnjah, če bi naši kadri bili taki — potem prav gotovo ne bi dosegi} uspehov, ki smo jih dosegli, potem prav gotovo ne bi dosegli izboljšanja materialnih sredstev.
Vprašanje kadrov moramo reševati stalno
Prehajamo — v zvezi z velikimi načrti, o kater,h sem govoril v začetku — v dobo industrializacije in elektrifikacije, v dobo, ki bo ob sivojem zaključku precej spremenila podobo naše dežele. Tam, kjer danes ni Z električnih central, bodo električne centrale. Kjer danes še ni modernega poljedelstva, kjer se kmet m-uči pri obdelovanju zemlje s svojimi žuljavimi rokami, bcmo imeli moderno poljedelstvo. Kjer danes ne Izkoriščamo rudnega bogastva, ga- bomo izkoriščali. Kjer danes še ni železnic, bodo železnice. Precej se bo spremenila ne samo notranja vsebinska podoba, ne samo gospodarska in družbena struktura, ampak se bo, ko bodo dokončana ta dela, precej spremenila tudi zunanja podoba naše dežele. Potrebovali bomo velikanska materialna sredstva -in treba bo velikanskih na-porov, da bomo to lahk-o izvršiti. V ta dela bcmo vložili zelo mnogo finančnih sredstev. Naraivno je, če stvari ta-ko gledamo in če primerjamo te naše prihodnje napore z napori, kj smo jih imeli že med narodnoosvobodilno vojno in med obnovo po osvoboditvi,-da nam šele potem postane jasno, da bo vprašanje kadrov še bolj stopilo v ospredje kot doslej. Ne moremo si niti misliti modeme industriji brez kadrov, ki so sposobni -upravljati to industrijo, Ne mislim pri tem samo na kadre v naših podjetjih, in tudi ne samo na ravnatelje — ampak, predvsem na kvalificirane delavce
Če ne bi posvetili zadostne pozornosti vprašanju kadrov, bj Se laljso zgodilo, da bi si sicer zagotovili dovolj materialnih sredstev, da pa si ne bi pripravil} ljudi, ki bi znali pravilno uporabljati im pravilno ekonomično jdeoriščati ta materialna sredstva. Lahko bi se nam posrečilo, da bi premagali tudi te težave, vendar bi se lahko zgodilo, da bi nevešči ljudje kvarili stroje, kj smo si jih z muko nabavili in ki smo si jih nabavili še toliko težje, ker jih moramo uvažat,i iz inozemstva in da bi na ta način zapravljali sredstva, kj smo si jih pripravil} z -napori jri scmopri trgovanj em. Zgrabite stvar s katerekoli strani, osvetlite jo s katere kdlj strani, boste zopet prišli do tega, da nikolj ne bomo mo-gli misliti na izvedbo svoj,ih načrtov, če hkrati ne m-i-slimo na ustvarjanje zmožnih kadrov, če hkrati- ne napravimo vsega za resnično reševanje kadrov tako pred kakor tudi med izvajanjem načrtov.
Miaše delavno ljudstvo stremi za tem, da dvigne kadre iz svojih vrst
Vprašanje kadrov je za nas še resnejšo v zvezi z določenim družbenim in političnim dejst-ycm. Vj dobro veste, da so se v naši dežel}, izvršile globoke družbene jn politične spremembe. Vi veste, da je vzelo oblast'.-v svoje roke ljudstvo, da je naša ljudska oblast gledana s splošnega vidika njene socialne vsebine — oblast delovnega ljudstva. 'Te globc-ke spremembe v značaju oblasti, te globoke družbene j-n politične spremembe povzročajo tudi dru-gdčen tek dviganja, vzgoje in pomnožitve naših kadrov- Razredom, ki ,«-o vladali poprej, je bilo na tem, da vzgajajo svoje ljudi} kot /Svoje kadre, da ’ s kadri predvsem zavarujejo sebe, da dvignejo iz vrst delovnega ljudstva in srednjih slojev samo tiste lju-di, ki bodo služili njihovim ciljem in k,; se bodo več ati manj prodajali. Danbs je našemu delovnemu ljudstvu,' ki je rešeno političnega zatiranja, našemu delovnemu ljudstvu, ki se čim dalje bolj osvobaja gospodarskega izkoriščanja, še prav posebno na tem, da dobi tudi svoje kadre, svoje zanesljive kadre,, kadre, ki bodo služil; izgraditvi njegove države, izgraditvi njegovega gospodarstva.
Našemu delovnemu ljudstvu je na tem, da kadre v resnic} dvigne iz svojih vret, ker bodo kadri, ki bod-o prišli iz njegovih vrst iime-li največ pogojev, da se ne bodo nikdar več odtrgali od delovnega ljudstva, marveč bodo prav zaradi tega, ker jim bcmo dali potrebne pogoje za razvoj, izvrševali velike zgodovinske naloge delovnega ljudstva. Vprašanje naših novih kadrov je torej po eni strani vprašanje neizogibne gospodarske potrebe, vprašanje jasnega spoznanja, da svojih načrtov niti v gospodarskem niti v tehničnem pogledu ne moremo izvajati brez zadostnega števila kadrov. po drugi strani pa je to družbeno in politično vprašanje, povezano z našo novo družbeno in politično vsebino, povezano z dejstvm, da je danes pri nas delovno ljudstvo dejansko gospodar svoje sedanjosti in svoje pri-hodnjosti ter'da bo moralo to delovno ljudstvo iz sebe dvigniti ustrezajoč} kader.
In končno še nekaj. Naši- načrti so preračunani na primeroma kratko časovno razdobje. Terjali bodo od nas hiter tempo dela. Terjati bodo zato .tudi hiter tempo dviganja kadrov. Vendar to ne pcmen-i* da smo mnenja, da potrebujemo kadre, "ki se ustvarjajo na hitrico, jn da ne potrebujemo kadrov, ki se poglabljajo v gospodarska in tehnična vprašanja, kj so dejansko veliki mojstri v praktičnem, kakor tudi v teoretičnem in splošnem gospodarskem znanju, jn. ki ne zaostajajo za nobenimi drugimi kadri na svetu. Takega stališča, da nam tak; ka-dri niso potrebni, mi ne zastopamo in ga tudi ne zagovarjamo. Poleg tega, da bcmo morali v hitrem tempu ustvarjati obilico kadrov, kj se bodo učili pri- sa-mem "dolu, bomo morali-posvetiti dovolj pozornosti tudi ustvarjanju najbolj kvalitetnih kadrov. Toda ustvarjanje najbolj kvalitetnih kadrov, ustvarjanje teoretično -in strokovno visoko kvalificiranih inženirjev in strokovnjakov, je samo ena stran vprašan j a ustvarjanja naših kadrov. Druga stran je v tem, da moramo na nahitpejši način ustvarjati zadostno število srednjih in nižjjh kadrov, ki bodo zmožni, d-a lahko pri -delih omejenega obsega, v tovarniških oddelkih in pri drugih tehničnih in gospodarskih delih -omejenega obsega, takoj primejo za delo in ga uspešno vrše. A ne samo to, hkrati bodo ntarali biti zmožni, da se pri tem delu še n-aprej strokovno razvijajo, d-a se po preteku določene dobe vnovič posvetijo, študiju, da si izpopolnijo znanje na področju svoje stroke, ali pa stopi jo tudi v šole, kjer bodo dobili v-išje strokovno znanje.. Tako bomo s pomčjo hitrega izpopolnjevanja nižjihh in srednjih kadrov imeli stalno kontinuiteto, ki bo usposabljala najbolj zanesljive ter v osebnem, strokovnem in teoretičnem delu najboljše ljudi za višje izobraževanje, za najivišj-o strokovno izpopolnitev. x
Če si izpopolnjevanje naših nižjih in srednjih kadrov predst-aviamo na tak način — tak način pa terja od nas hiter tempo izvajanja naših načrtov — potem je poipol-noma jasn-o, da nem ta način nudi največ možnosti, da iz svoje srede dvignemo take kadre, ki se lahko hitro učijo, in da se mora prj tem odlikovati, vse naše delovno ljudstvo skupaj z delovnim kmetom, prav posebno pa tisti naš družbeni razred, k} je po svojem vsakdanjem delu na-j-bližji modernemu tenbičnemu procesu, — to je delavski raizreid. Pri tem vprašanju moramo pričakovati in mi tud} res pričakujemo zelo mnogo od našega delavskega razreda, in to z vseh v-i-dikov, bo-disi z vidika naših ob-čelju-dskjh odnosov, bodisi z vidika že doseženih in naprej se razvijajočih družbenih in političnih sprememb, bodisi z vidika hitrega razvijanj,a nižjih in srednjih kadrov. Delavski razred inia velike zgodovinske naloge. Te velike zgodovinske nalog terjajo od delavskega razreda tudi velike napore. Delavski razre-d že danes vlaga velikanske napore. Delavski razred pa m-o-ra vlagati prav tako velike napore za izvedbo naših načrtov. To bo delavski razred tu-dj, storil, ker ve, da gre to v njegovo korist, v korist kmeta in delovne inteligence — vse naše dežele. Toda pr;, vsem tem bo moral delavski razred -prevzeti nase še drug velik napor. Mislim prav tako, kakor nedvomno mislite tu-dj -vsi vi, da ga bo sprejel prav tako rad, kot je doslej vse napore. Ta- napor pa bo prav v tem, da dvigne iz svoje srede čim večje število kar najboljših tehničnih in gospodarskih kadrov.
Delavec — mojster svojega stroja In orodja
Preidimo na konkretno vprašane dviganja naši nižjih in srednjih gospodarskih kadrov iz vrst našega delovne-ga ljudstva. Kaj zahtevamo predvsem od takih kadrov? Jasno .je, da zahtevamo, da -bodo ti kadri neizmerno vdan-i -stvari našega delovnega ljudstva, stvari naše domovine, veliki stvari, ki jo vod-i naš voditelj maršal Tito. Temeljno vprašanje nj, to, ali -imamo toliko in toliko strokovnega in drugega osebja, To lah--ko dobimo. Lahko ga dobimo, če smo zmožn-i dati sebe vse napore, a zmožni smo jih, če smo zares vdani naši -velik} stvari. Zato je temeljni predpogoj, da bodo ti kadri, če bodo uporabili zadostne napore, se resnično razvili in strokovno izpopolnjevali, tista vdanost, ki jo terjamo od. vsakega poštenega državljana, od vsakega poštenega rodoljuba, ki jo zlesti terjamo Od ljudi, ki se za-' vedajo na-lpg delovnega ljudstva, od neš-ih sindikalnih aktivistov, od političnih vodi- . toljev naših organizacij, tista vdanost, ki jo danes terjamo in moramo terjati in v kateri vzgaja Komunistična partija naše delovno ljudstvo.
Druga stvar, ki je važna kot splošno geslo za izpopolnjevanje naših tehničnih i-n strokovnih kadrov iz vrst delavskega razreda, je zavest, da mora naš delavec resnično postat; mojster svojega stroja in svojega orodja. Odnos našega delavca do stroja, odnos našega delavca do tovarne, v kateri dela-, se je že iz temelja spremenil. Medtem ko je imel prej v zavesti, da ga je ta stroj napravil za sužnja, je danes ta odnos čist. Delavec ve, da mu stroj lahko olajša delo, ve, da stroj lahko poveča storilnost njegovega dela in napravi njegovo -delo še bolj koristno za delovno ljudstvo in za Vgo deželo. Čeprav je stroj še teko koristen m še tako dober, se moramo vendar truditi, da se izpopolnimo, ker stroj postane sijajna stvar šemo tedaj, če ga vo-di zmožen človek. Iz tega sledi, da mora delavec še bolj izpopolniti svoje znanje in svoje sposobnosti, da bo lahko resnično in uspešno vodil stroj. O tem simo že govorili in o tem vsak dan govorimo, vendar ne zadostuje, da o
tem samo govorimo, ampak moramo to tudi uresničiti v praksi. Ne zadostuje, če izvajamo tekmovanja samo glede produktivnosti dela, ne zadostuje, če presojamo ljudi samo po tem. ali so proizvedli več alj manj, ter po tem, ali so vložili več ali manj truda, mi maramo naše tovariše, naše kadre presojati tudi po tem, koliko so mapredo-. vali v spoznavanju svojega stroja, svoje stroke in v zmožnosti, da stroj in stroko izrabijo čim bolje, po zmožnosti, da njihovo delo pri upravljanju i-n vodstvu zavzame večji obseg, kakor ga je imelo do tedaj. Le, če bo poznal stroj v vseh posameznostih. če bo poznal njegove slabe in dobre strani, če bo resnično znal delat} z njim, le tedaj, bo dela-vec zmožen, da iztisne iz njega čim več, da ga tudi bolje in koristneje uporabi. Poznanje orodja in stroja je predpogoj tud;, za novot-arst-vo in racionalizacijo in za vse, kar si danes stavljamo za nalogo.
Razvijanje volje za strokovna izpolnjevanje - ena osnovnih nalog sindikatov
N.i moj namen, da bi v tem predavanju dajal recepte. Skupaj s sindikati ge bcmo še zelo mno-go bavili z vprašanjem, kako je treba _ organizirati tečaje, šole in vse droge načine za izpopolnjevanje strokovnega znanja, za dviganje tehničnih in gospodarskih kadrov. Toda ljubezen do spoznavanja stroja in veselje za stroko-v-no izpopolnjevanje -lahko naši sindikati vsak dan razvijajo. Mislim, da je tudi to ena njihovih temeljnih nalog in eden temeljnih pogojev za to, da se -iz delavskega razreda množično dvignjo novi kadri, ki bodo zmožni nadaljnjega strokovnega izobraževanja in nadaljnjega izpopolnjevanja strokovne izurjenosti. če pogledamo dejansko stanje v naših tovarnah in primerjamo našega preprostega, Včasih tudi manj kvalificiranega delavca, ki pa ima precejšnje produkcijske izkušnje, s tem ali onim našim inženirjem, bomo večkrat naleteli na dejstvo, d® lahko delavec v mejah, kj jih obvla.da, reši probleme celo bolje, nego sem inženir. Toda kaj ga večkrat ovira pri izvedbi tega? To je le majhno strokovno neznanje, neznatna teoretična malenkost,-nezmožnost, da bi izvedel , pre-prost račun, ker nima radostne strokovne usposobljenosti. Če bj napravi-li v naših podjetjih in po rafznih panogah naše proizvodnje pregled in analizo, h} vi-delj, da so te stvari majhne. To niso zapletene stvari, ki se jjh delavec ne bi mogel hi-tro naučiti, ampak so posledica prejšnjega družbenega stanja, iker delavcu nilso nudili priložnosti, da se nauči. Včasih je potreben matematičen račun, a če pogledamo, vidimo, da to ni težka višja matematika z diferenciali in integrali, ampak matematična operacija, ki bi' jo lahko delavec hitro razumel. Včasih je potrebno nekaj znanja iz kemije a-lj pa imeti splošne pojme, kj- si ji-h človek lahko pridobi, če se mu nudilo sistematično. Kaj to pomeni? Petnem", da bcmo moral-i napraviti sistem, v katerem bo izurjen delavec lahko zelo hitro dobi) osnovne pojme, ki mu bodo omogočili, da svoje izkušnje uspešno uporabi za nova-tor-stvo in racionalizacijo.
Pri tEm mislim konkretno na dve stvari. Sindikati so že začeli izdajati- stalno knjižnico o tehničnih problemih. Podcenjevanje te pobude in te knjižnice bi bilo zločin zoper vzgoj-o naših kadrov. To knjižnico je treba urejevati tako, da se bodo delavci iz nje lahko učili m hitro sprejemali vse, kar rabijo za izpopolnjevanje strokovnega znanja in za otvoritev nadaljnjih tehničnih in strokovnih obzorij. Ta knjižnica mora kot celota in v posameznih knjigah najti tak si-stom, ki bo ustrezal potrebi bifore sistematizacije teh pojmov v glavah tistih naših tovarišev, ki niso imeli priložnosti, da si pridobe višjo izobrazbo. Potrebno je. cki sindikalne organizacije na terenu kot tudi sami delavci, ki jo uporabljajo, pripomorejo k izpopolnjevanju te knjižnice s pripombami, ’ že-ljami in vprašanji, naslovljenimi na izdajatelja; tako da bomo s pomočjo teh pripomb jin vprašanj prisl} do vedno večjega izpopolnjevanja sistema.
V ministrstvu za industrijo in v Gospodarskem svetu smo sk-lenili, da bomo tudi mi, opirajoč se na to knjižnico, izdajali malo tehnično enciklopedijo, ki bo na višji stopnji kot knjižnica. Ta tehnična enciklopedija bo obravnavala na primer taka vprašanja: nafta, pri-dic-biivanje nafte, produkcija naif-te, elektrifikacija itd. Ta vprašanja bodo sama po sebi predstavljala celoto, v celem sklopu pa bodo zopet celota, Ta ■ knjižnica se 'bo izpopolnjevala od tneseoa do me-seca, vse več i-n več problemov bo obravnavanih v knjigah, k} jih bomo izdajali vsako leto. Ta knjižica bo tud} priročnik za naše srednje tehnike jn bo po možnosti tako sestavljena in pisana, da se bodo naši kadri lahko izpopolnjevali v teh vprašanjih. Naravno je, da bo tudi ta knjižnica lahko dosegla svoj cilj le z vašo največjo pomočjo. Najteže bo najti posamezne pisatelje, toda mi bomo mobilizirali množico ljudi. Šele tedaj bomo našli tisti način razlaganja, ki bo delavcem pomagal pri razvijanju strokovnih zmožnosti in pr} nadaljnjem razvoju v dobre in zmožne strokovne in gospodarske kadre. Kakor sem pa že prej dejal, ja pri knjižnicah, ki jih izdajajo sindikati, zopet temeljno vprašanje pomoč, ki jo bodo dajale sindikalne organizacije, njihov® konstruktivne pripombe in pripombe somih delavcev. Naravno je, da zelio veliko tovarišev v začetku ne bo razumelo važnosti vsega tega. Zato je treba pri njih vzbuditi zanimanje, s samim izdajanjem talcih stvar} cilja ne bomo dosegli. Te stvari morajo razen naloge, da nudijo delavcem znanje, imeti predvsem tudi naloigo. da vzbudijo pri delavcih zanimanje za ta vprašanja — vprašanja izpopolnjevanja strokovne in tehnične usposobljenosti. Naravno je, dia knjižnice niso vse. Tudi nisem govoril o knjižnicah zato, da bi vem da-jal recept. To ni namen in naloga mojega predavanja. Dal sem varil samo primer, da bi malo bolj razjasnili, kako si zamišljamo konkretno delo pri izpopolnjevanju kadrov iz vrst našega delavskega razreda.
Organizacija strokovnih tečajev — naloga vodstev podjetij in sindikatov
Vodstva naših podjetij bodo morala sistematično organizirati tečaje, na katerih bodo kvalificirani delavci lahko izpo oCrili svoje strokovno znanje, mamj kc*ddi!cirani delavci pa bodo dobili potrebno Sltrokav-no znanje. Za to pa bo zadostovala samo pobuda podjetij. Potrebna bo zlasti pobuda sindikalno organizacije in
»Danes je Trboveljska premogokopna družba
postala naša66
Trboveljski rudarji pozivajo vse rudarje Jugoslavije na enomesečno tekmovanje
O zgodovinskem dogodim, ko je Ljudska skupščina FLRJ Izglasovala zakon o nacionalizaciji privatnih podjetij, govore po vseh revirjih. Zanj so zvedeli v porvih popoldanskih urah, nekateri so poslušali radio in vest je šla hitro med rudarja »Danes je Trboveljska premogokopna družba postala naša, zdaj smo pravi dokončni lastniki naših revirjev,« pravijo rudarji in okrog tega se pletejo vsi pomenki. Najbolj so se razve, selili stari rudarji, ki so najtežje občutili težo starega, kapitalističnega izkoriščanja, možje, ki so dolga leta garali za domače in tuje oderuhe. Sedaj je končno napočil njihov dan, ki ga živo občutijo z vsemi tovariši v revirjih in ga občutijo enako kot vse naše delovno ljudstvo, ki je zdaj dobilo popolno zagotovilo, da je konec njegovega izkoriščanja*
Prav zato, ker se v Trbovljah dobro zavedajo važnosti tega dogodka, so se zbrali rudarji s svojimi družinami v dvorani Delavskega doma, da na svečan način izrazijo svoje navdušenje in se ponovno zavežejo, da bodo nadaljevali z delovnimi napori za gospodarsko utrditev naše države.
Manifestaeijsko zborovanje je otvoril član rudarskega sindikata, za tem pa so tovariiš iz uprave rudarskega sindikata govorili o pomenu novega zakona in pokazali naše bodoče naloge v načrtnem gospodarstvu. Rudarji so govornike prekinjali z navdušenim vzklikanjem maršalu Titu, Komunistični partiji, delavskemu razredu in gospodarski moči FLRJ. Z zborovanja so rudarji poslali tri resolucije; Ljudski skupščini, FLRJ, maršalu Titu in Centralnemu komiteju Komunistične partije Jugoslavije. V resoluciji Ljudski skupščini pravijo med drugim: »Zavedamo se velikega zgodovinskega pomena zakona, saj je z njim dokončno končano rizkorišč,anje delovnega ljudstva in odstranjena zadnja ovira za izvedbo načrtnega vodenja našega gospodarstva.«;
Na zborovanju so se trboveljski rudarji obvezali za posebno enomesečno tekmovanje, na katerega pozivajo vse rudarje Ju-
goslavije. Obvezali so se, da bodo v tekmovanju med obrati zvišali produkcijo premoga za 3»/» in znižali produkcijske stroške za 1.5°lo.
Po zborovanju so se vsi prisotni razvrstili v sprevod, ki je z rudarsko godbo na čelu krenil skozi Trbovlje. Z vzklikanjem in petjem, s pozivi na izvršitev naših gospodarskih nalog so trboveljski rudarji najlepše zaključili svoje manifestacije ob sprejetju zakona o nacionalizaciji privatnih gospodarskih podjetij. Enaka zborovanja in manifestacije so bile v Zagorju in Hrastniku. Tudi tam so rudarji sprejeli nove obveznosti za svoje bodoče delo.
Delovni kolektiv cementarne Trbovlje napoveduje enomesečno tekmovanje vsem cementarnam FLRJ
V znak veselja delovnega ljudstva ob priliki Izglasovanja zakona o nacionalizaciji privatnih gospodarskih podjetij, na osnovi katerega je cementarna Trbovlje prešla v last delovnega ljudstva, so delavci in na*-meščencl tega obrata priredili svečan miting. Vršil se je v obratnih prostorih cementarne. Na tem mitingu so sklenili, da napovejo vsem cementarnam FLRJ enomesečno tekmovanje. Tekmovalo ee bo v tekal meseca decembra 1946 s sledečimi obvezami:
1.	Prekoračenje proizvodnje cementa za 8% v odnosu na mesec november 1946.
2.	Prihranek električne energije za *%" na eno tono cementa v odnosu na poraba v novembru 1946.
Vsi delavci in nameščenci delovnega kolektiva cementarne v Trbovljah zagotavljajo, da bodo z zavednim delom stalno dvigali proizvodnjo in s tem omogočili Izvedbo načrtnega gospodarstva. V prostem času pa se bodo z večjo Intenzivnostjo kot doslej posvetili kultumo-prosvetni In politični vzgoji
Delavci In nameščenci cementarne Trbovlje
Jeseniški kovinarji so navdušeno sprejeli zakon o nacionalizaciji privatnik podjetij
Z velikim veseljem je v četrtek 5. t. m. Ko prejema delovni kolektiv Jesenice—
jeseniško ljudstvo sprejelo vest o nacionalizacij: podjetiji. Ob sedmih zvečer se je pred Titovim domom na Jesenicah zbrala množica Jeseničanov, ki so prišli v sprevodu, z baklami in delavsko godbo na čelu. Na zborovanje so prišli tudi kmetje iz okoliških, vasi in manifestirali za. novi zakon. V imenu delavstva je tovariš Mafcar govoril o velikem pomenu zakon® o nacionalizaciji podjetij. Ljudstvo je govornika burno protin jalo z vzkliki Ljudski skupščini, naši zvezni vladi, maršalu Titu, Kidriču.
Zborovanje je bilo zaključeno z državno himno. Z zborovanja je bilo odposlanih več resolucij med njimi tudi resolucija Zvezni LjudsM sKUlpšetii«, M š’6 gtiSši:
»Delavstvo naše tovarne, zbrano na množičnem sestanku, pozdravlja sprejetje zakona o nacionalizaciji privatnih gospodarski j-c-.ljetlj.
Zavedamo se, da je s tem zakonom uresničen veliki cilj narodno-btivobodilne borbe. Zavedamo se tudi, da predstavlja ta zakon pot k nravi bodočnosti in odpravi izkoriščanje človeka po etevsku.
Vemo, da naša gospodarska zmaga še ni dokončana ter da moramo še čvrstejše poprijeti za delo, da'si nami ustvarimo našo gospodarsko moč in blagostanje. Soglasno se obvezujemo, da hočemo še aktivnejše dvigati našo ustvarjalnost, ker vemo, da delamo za skupnost in preko nje tudi zase.
Javornik gospodarstvo v svoje roke, izraža svojo zahvalo Zvezni Ljudski skupščini FLRJ«.
Delavci tovarne BUD, Jesenice-Javornlk zbrani na množičnem sestanku
Kovinarji v Slovenski Bistrici. Prezidiju Ljudske skupščine FLRJ
Novica o nacionalizaciji privatnih gospodarskih podjetij se je bliskovito razširila tudi v tovarni kovin v Slov. Bistrici in povzročila, da bodo delavske rok^šg z večjim vešeljem in žaupatijem v bodočnost prijele' za delo. Delavstvo je, na sestanku sprejelo resolucijo Prezidija Ljudske skupščine FLRJ, s katero ves delovni kolektiv z največjim razumevanjem in navdušenjem odicibrava zakon o nacionalizaciji privatnih gospodarskih podjetij. V resoluciji stoji med drugim:
»Zavedamo se, da pomeni zakon o nacionalizaciji privatnih gospodarskih podjetij nadaljnji korak v izgradnji dežele. Zavedamo se, da prehajajo s tem zakonom vsa sredstva proizvodnje, ki so do sedaj služila kapitalistom, v last delovnega razreda.
Obljubljamo, da bomo vedno ščitili pridobitve delovnega ljudstva in zastavili vse moči za načrtno izgradnjo države*«
večkrat bo morite bolje, če bodlo sindikalne organizacije ustanovile ustrezne strokovne tečaje, kakor pa če bi to storila podjetja-Pri vs®h teh tečajih bo važno, da ne bodo udarec v prazno in da bodo resnično temeljili na nekem sistemu, čeprav miorda v začetku ne bo popoln, da bo 1® sistem, ki bo imel vse možnosti, da se izpopolni j;n ki ga bomio izpopolnjevali s konstruktivno kritiko in s konstruktivnimi predlogi na podlagi izkušenj pri našem, praktičnem dolu. Napačno bi bilo, če bi bili tečaji samo tečaji in če ne bi bilo na koncu nekaj izpitov. Napačno bi bilo, če ti izpiti ne bi omogočali obiskovanja višjih tečajev in polaganja višjega izpita. Končno tudi ne bi bilo prav, če tako sistematično delo izpopolnjevanja strokovnih in gospodarskih kadrov iz vrst delavskega razreda v samih podjetjih ne "bi v resnici omogočilo zmožnim kadrom, da obiskujejo srednje strokovne šole in da po gotovih sprejemnih izpitih prihajajo na te strokovne šole, da jjh končajo in grede* zopet na praktično delo. Povedal sem že, da n} namen mojega današnjega predavanja dati popoln recept, kako bomo rešili to vprašanje. Namen mojega predavanja je predvsem ta, da vas, sindikalne voditelje in člane v glavnem mestu naše države, v Beogradu, opozorim na neko izredno vežno stvar, o kaiteri morajo naše sindikalne organizacije zelo mnogo razmišljati jn glede katere se morajo zelo hitro odtočiti, kakor so se že večkrat odločile s pomočjo vsestranske diskusije in iniciative, kako bj, se namreč vprašanje raznih tečajev, večernih tečajev in šot po tovarnah najbolje organiziralo s pomočjo vodstva n-a-šin podjetij in sindikalnih organizacij. Razen tega bj bilo potrebno opozoriti, kaj vse naj tj tečaji obsegajo in kaj naj bi obsegal} po mnenju naših kvalificiranih delavcev. Moje predavanje je imelo namen, da-odprem diskusijo in da vas vse naprosim, da v tej diskusiji čim živahneje sodelujete in da bo te diskusija hitro prinesla vse rezultate in naš trden sklep, ki ca bomo na vsak način tudi izvedli.
Končno še eno bistveno vprašanje. Doslej to m govoril predvsem o strokovni usposobljenosti in o izpopolnjevanju naših tehničnih kadrov. V začetku sem poudaril, da terja to mnogo naporov jn da mi ne bi biili zmožni teh naporov, če jih ne bi vezail; na en predpogoj; na brezmejno vdanosti Rad b: še nekaj poudaril. .Naše gospodarstvo se daneg razvi ja, v popolnoma drugi smeri, kakor se je razvijalo v stari kapitalistični Jugoslaviji. Metode, organizacija, pojmi i-,
vse to je popolnoma drugačno, ker ne more bit} v ljudski držav} z državnim sektorjem, ki ima v bistvu socialistični značaj, isto, kakor je bilo v stari Jugoslaviji*
Jasno je. da mora biti drugačno. Naši kadri imajo mnogokrat težave, ravno s tem, ker uporabljajo stare metode, stare organi-eacijske forme, stare pojme, stara merila. Moramo se prat} temu boriti, ker bi to povzročalo zelo veliko škodo .in oviralo dovolj hiter -tempo pri vseh naših reorganizacij-skih naporih iin pri ustvarjanju naših načrtov, če ne bi tega pravočasno likvidirali tudi pri njihovem izvajanju. Danes, ko po-stavljamo stvari tako, pomenijo ta dejstva budi, da ne bi zadostovalo, da se samo zanimamo za strokovna vprašanja — pri izpopolnitvi naših kadrov iz vrst delavskega razreda —• ampak moramo napet} ivee svoje sile, da bodo ti kadri, tako -strokovni koit tehnični in gospdarstcii, ki se porajajo iiz delovnega ljudstva, gledal;, na gospodarska vprašanja na nov način, kj ustreza značaju naše nove države, To pomeni, da je .treba posvetit} mnogo pozornosti splošnim, ekonomskim in teoretičnim vprašanjem. Pr-vič, vsekakor moramo še na drobno obdelati za splošna vprašanja našega gospodarstva, drugič pa moramo posvetiti mnogo reč pozornosti proučevanju teh vprašanj, teko v sindikalnih -organizacijah kot tudi pri samem delavstvu. Če namreč tem novim' kadrom ne bcmo dali novih pogledov na naše gospodarstvo in novega merila, ki ustreza značaju našega gospodarstva, novih metod pridobivanja, ki zopet ustrezajo značaju našega gospodarstva, novega smisla za novo organizacijske forme, ki zopet ustrezajo značaju našega gospodarstva, in če bi ti kadri rastli po-d starim ekonomist ičnim vplivom, potem ne bi mogli niti koristiti-, niti se^ne bi magij razvijati, Ker prav enačaj našega gospodarstva omogoča to dviganje kadrov iz samega delovnega ljudstva — kar v kapitalističnem sistemu ni bito mogoče Vise to so stvari, ki so druga z drugo v zvezi in ko diskutiramo, kako bi najbolje zagrabili to vprašanje,- je treba pozorno gledat; jn pazili na njihovo povezanost jn zgrabili to vprašanje krat celoto, ne pa ločeno.
Tovariši, končal bi s tem, da je za naš delavsk; razred, za vse naše ljudstvo in za naše sindikalne organizacije vprašanje ustvarjanja novih kadrov jz vrst delovnega ljudstva prav tako važna stvar kot je to, flJi bomo izdelali dovolj cementa, dovolj strojev in gradbenega materiala in ali bo tovariš. finančni minister imel dovolj akumulacije-. (Viharno ploskanje.)
Hationaiizacija ptiatrnh podjetij - bot, veffl korak k blaginji vsega delovnega ljudstva

„Lepa naša domovina
Ivan Cankar

Ko se fe 5. decembra z MSskovtto nagli.00 razširila vest o sprejetju zakona o nacionalizaciji privatnih gospodarskih podjetij, .ie v delovnih kolektivih in ustanovah vse Jugoslavije zavladalo nepopisno veselje.
Naše delovno ljudstvo, ki s svojim vztrajnim in požrtvovalnim delom utrjuje gospodarsko moč _ in neodvisnost naše ljudske države in ki je s tekmovanjem postavilo solidno podlago naši načrtni proizvodnji, ni sprejelo tega zakona s presenečenjem.
Desetletja se je delavski razred pod vodstvom Komunistične partije boril za nacionalno in socialno svobodo- Ko je v letih najtežjih preizkušenj šlo delovno ljudstvo v borbo proti okupatorju in domačim izdajalcem, ni šlo v borbo zgolj zato, da se osvobodi le nacionalno, temveč tudi zato, da si izboljša svoje življenje. »Boriti se za take cilje, pomeni hkrati pripravljati nar clonaUzacijo«, je poudaril tov. Kardelj v svojem govoru. Delovne množice so torej ta zakon že dolgo pričakovale in ga smatrajo kot veliko pridobitev dolgotrajnega boja.
S tem zakonom postajajo naše delovne množice v še popolnejši meri gospodar svoje usode v socialnem in nacionalnem pogledu. Vsa osnovna sredstva proizvodnje so bila nekdaj last kapitalistov in so služiia le izkoriščanju delovnega ljudstva. Ker postaja naša ljudska država s tem zakonom lastnik vseh teh osnovnih sredstev proizvodnje, pomeni, da so delovne množice dosegle svojo socialno neodvisnost. Ker pa prehajajo sredstva proizvodnje v roke nacionalne države — skupnosti svobodnih in1 enakopravnih jugoslovanskih narodov — postajajo naše delovne množice gospodar svoje delovne usode tudi v nacionalnem pogledu. Nekdaj pa so bila proizvodna sredstva last tujega kapitala, ki je izkoriščal zaostalo polkolonialno Jugoslavijo.
Nacionalizacija proizvodnih sredstev nam ponovno dokazuje, da naša ljudska oblast pravilno zastopa interese delovnega ljudstva- S tem zakonom postavlja naša ljudska oblast trdne temelje za dokončno odpravo izkoriščanja človeka po človeku-Razumljivo je, da se nasprotniki ljudske oblasti posebno v ta zakon zaganjajo z vso besnostjo, kot so se svojčas zaganjali v zakon o agrarni reformi, ter skušajo na vse načine izmaličiti njegovo veličino in njegov resnični pomen. Pri tem se poslužujejo vseh mogočih laži in tudi najbolj neverjetnih izmišljotin, s katerimi skušajo zanesti nezaupanje zlasti med male obrtnike in med kmečko ljudstvo. Vsa stvar pa je seveda povsem drugačna, kakor vedno ob takih prilikah.
* nacionalizacijo privatnih gospodarskih podjetij je prizadet le izkoriščevalski del privatnega sektorja. Jasno je, da mali obrtniki. posebno pa kmetje, nimajo ničesar skupnega s tem delom privatnega sektorja, zaradi česar tudi ni in ne more biti govora o kaki nacionalizaciji, ki bi se tikala njihove imovine. Nasprotno! Kakor je svojčas zakoni o agrarni reformi zadel le zemljiško gospodo, dočim je malega in srednjega kmeta dvignil, mu dal zemljo in ga osvobodil zemljiške gospode, tako je tudi zaken o nacionalizaciji privatnih gospodarskih podjetij stvar, ki je v interesu vsega delovnega ljudstva. S tem zakonom se je okrepil državni sektor. Iz državnega sektorja pa gredo vsi dohodki za izgradnjo naše države in našega novega gospodarstva. Grade se tovarne, ceste, železnice, hiše. Na trg prihaja vedno več produktov po vedno nižjih cenah. Od vsega tega bosta imela ogromne koristi tudi kmet in mali
Ko je 5. decembra v teku popoldneva prispela v Zagorje vest, da je Ljudska skupščina FLRJ sprejela zakon o nacionalizaciji privatnih gospodarskih podjetij in da preidejo rudniki Trboveljske premogokopne družbe v državno last, je , sindikalna podružnica takoj sklicala zborovanje, katerega so se udeležili vsi rudarji in nameščenci našega rudnika.
Zborovanje je o tvoril zastopnik OF Zagorje tov. Taufer Boris In predal besedo tov. predsedniku MLO ‘Burkeljcu Viktorju, ki je v svojem govoru orisal zgodovino našega rudnika. »Vse dosle / je bil rudnik izkorišča n. Po privatnih kapitalističnih lastnikih. ki so tzmozgavali delavca-rudarja in želi ogromne dobičke« je dejal tov Bur-, keljc.
»Večina teh lastnikov niti vedelo ni, kje se rudnik nahaja,« .je nadaljeval tov. Burkale, »kajti vse delo za to inozemsko gospodo so opravljali njihovi uslužbenci. Ti denarni mogotci so imeli v bivši kapitali-fitifcni Jugoslaviji velik vpliv na vladajočo kriko. TPD je bila država v državi. Na ta način je bilo jasno, da nekdanje oblasti niso imele nobenega razumevanja za poboljšanje položaja, delovnega ljudstva. Komunistična partija je že pred vojno neumorno Ilegalno delala za izboljšanje težkega položaja de- ■ lovnega ljudstva. Osvobodilna fronta, ki se je organizirala v letu 1941. po njeni iniciativi. nam je pod njenim vodstvom priborila svobodo, v prvomajskem in novembrskem tekmovanju smo postavili zdrave temelje naši načrtni proizvodnji. Zgodovinskega
5.	decembra pa So prei§]a privatna gospodarska podjetja v last delovnega ljudstva, e čimer j e odpravljeno izkoriščanje človeka po človeku. S tem dnem stopamo v čas, ko bo delovno ljudstvo samo odločalo o razdelitvi dobrih, ki jih je prevzelo v svojo last. Za vse to se moramo zahvaliti modremu voditelju naše države maršalu Titu ter naši Komunistični partiji«, je zaključil tov- Burkeljc.
Ravnatelj rudnika tov. ing. Malovrh Franc je v svojem govoru sporo£ji navzo_ čim, da mu je ljudska oblast poverila vodstvo rudnika Zagorje in je ob tej priliki izrazil zahvalo vsemu delovnemu kolektivu zagorskega rudnika z.a uspehe, ki so bili doseženi s požrtvovalnim delom. Nato je pozval rudarje, naj še. v bodoče sodelujejo s svojim požrtvovalnim delom, tem bolj, ker je prešlo sedaj vse ogromno bogastvo . naših premogovnikov v last delovnega ljudstva.
K besedi se je oglasil tudi tov. LudovKka Leopold, eden najsta.rejših zagorskih rudarjev. ki je po svojih lastnih izkušnjah prikazal trpljenje delavca-rudarja pod upravami bivših kapitailističnih lastnikov, katerim je bil življenjski standard delovnega
obrtnik, dočim nista imela prav nobene koristi od dosedanjih privatnih podjetnikov, ki so delali le za sebe. če bi v stari Jugoslaviji gradili s takim tempom, bi kmečki davki narasli na ogromno višino. Danes pa so kmečki davki manjši kot v stari Jugoslaviji, za kar se imamo zahvaliti le državnemu sektorju, katerega dobiček krije in bo kril poglavitni del stroškov za obnovo in izgradnjo dežele.
V tovarnah, podjetjih in ustanovah, ki So' prešle s tem zakonom v ljudsko last, so delavci in nameščenci še z večjim elanom poprijeli za delo. Na številnih zborovanjih manifestirajo zaupanje v delo najvišjega organa naše ljudske oblasti — Ljudske skupščine FLRJ. Veselje nad ogromno zgodovinsko pridobitvijo pa izražajo v tem, da sj postavljajo nove delovne obveze ter s ponosom in visoko delavno zavestjo stopajo v novo tekmovanje.
Tako so se RUDARJI TRBOVELJSKIH REVIRJEV na svojem zborovanju obvezali za posebno enomesečno tekmovanje, na katerega pozivajo vse rudarje Jugoslavije.
RUDARJI IZ RUDNIKA LAŠKO So v resoluciji, naslovljeni na Glavni odbor enotnih sindikatov Slovenije, odgovorili svojim tovarišem, trboveljskim rudarjem z besedami:
»Zavedamo se pomembnosti tega zgodovinskega dogodka in z veseljem sprejemamo poziv trboveljskih tovarišev na enomesečno itekn*>vanje, ki naj še bolj utrdi pašo gospodarsko moč in, neodvisnost.«
DELOVNI KOLEKTIV CEMENTARNE TRBOVLJE, ki je tudi prešla v last delovnega ljudstva, napoveduje enomesečno tekmovanje vsem cementarnam FLRJ.
Glavni odbor Enotnih sindikatov Slovenije je poleg teh resolucij prejel še neštete druge resolucije, ki vse izražajo veselje nad sprejetjem zakona o nacionalizaciji privatnih gospodarskih podjetij. Delavci in nameščenci teh obratov zagotavljajo, da bodo še z večjim delovnim poletom in disciplino dvigali proizvodnjo v podjetjih, ki so sedaj last vsega ljudstva.
Takšnega mišljenja so delavci tovarne »Pekatete« v Ljubljani, delavci in nameščene! industrije obutve Krisper, Ljubljana, tovarne Ljudevit Marx, Domžale, Medič-Miklavec. Medvode, delavci lesne industrije »Pahernik«, Vuhred, tovarne perila Oto Kraft, Slov. Bistrica, tekstilne industrije »Ika«, Kranj, delavci in nameščenci pivovarne »Union«. Ljubljana, »Indulplati«, Jarše, lesne industrije »Kandek in Glaser«, Ruše, Predilnice in tkainice Maribor, delavstvo lesnega obrata »Pohorje«, tovarne »Sava«, Jesenice ter nešteti drugi obrati in tovarne.
Z novimi delovnimi obvezami pozdravljajo delovni kolektivi iz v»e države veliko zgodovinsko pridobitev — nacionalizacijo privatnih gospodarskih podjetij. Z neštetimi resolucijami in zborovanji dokazujejo, da te vesti niso sprejeli s »presenečenjem«, temveč z največjo radostjo in ponosom, ker še niso pozabili bede, v kateri so živeli takrat, ko so privatni kapitalisti počeli, kar so hoteli.
Bogat na izkušnjah v tekmovanju, stopa delavski razred v leto načrtne proizvodnje 1947, ki bo osnova naši bodoči petletki. Zakon o nacionalizacij; privatnih gospodarskih podjetij je osvobodil delavski razred izkoriščanja. Delavski razred stopa pripravljen na nove napore in žrtve, ki bodo še potrebne za utrditev in izgradnjo našega državnega gospodarstva, novi, srečnejši bodočnosti nasproti*	I. p.
človeka — deseta briga. »Do skrajnosti so izmozgava!: slovenskega rudarja«, je de.ja'1 tov. Ludovika, »predvsem v dobi tako zva-ne krize. Dočim je delavec v teh letih delal •e tri dni v tednu in njegov zaslužek ni zadoščal niti za najnujnejše življenjske potrebe, so takratni lastniki rudnikov brezobzirno zahtevali svoje običajne dobičke. S Skrbjo je gledal vsak delavec v bodočnost, ko je trkala zima na vrata in je kapitalistični lastnik grozil, da bodo ustavili delo v zagorskem rudniku- Vsega tega danes ni več. Državna trnovi na je naša imo-vina. Zato je prehod privatnih gospodarskih podjetij v državno last naš največji praznik,« je krepko poudaril -tov. Ludovika.
Navzoči so z burnim odobravanjem spremljali besede govornikov in poslali resolucijo Ljudski skupščini FLRJ, svojemu dragemu maršalu Titu, Zvezni vladi FLRJ in CK KPJ v Beogradu.
Na pobudo predsednika podružnice tov. Lukača so se zagorski rudarji zavezali, da bodo v enomesečnem tekmovanju, t- j. do konca tekočega leta zvišali produkcijo za 3%, proizvodne stroške pa znižali za 1.5%. Na ta način hočejo proslaviti zgodovinski sklep Ljudske skupščine FLRJ o prehodu rudnikov TPD v last'ljudstva.
Jakob Mejač
Manif estacije v Kavern mestu
V	četrtek 5. t. m. popoldne se je v smislu sklepa Ljudske skupščine vršil prevzem privatnih podjetij. Zakon o nacionalizaciji privatnih podjetij je sprejelo vse delavstvo, kakor tudi ostalo prebivalstvo z velikim navdušenjem. V Kočevju so delavci prevzeli lesno podjetje Basfner. Ob šestih zvečer je. bilo veliko mamifestacijsko zborovanje, s katerega so delavci in kmetje poslan 'resolucijo maršalu Titu 'in CK Komunistične partije Jugoslavije.
V	Novem mestu je bilo ob sedmih zvečer mainiifestacijsko zborovanje. V Domu ljudske prosvete se je zbralo okrog 700 ljudi. Tovariš Klarič, čliam OLO, je v svojem govoru poudaril pomen sprejetja zaikoma o nacionalizaciji podjetij, saj tako pride v reke delavstva naša industrija, ki je postala na ta način res prava ljudska last. Poslušalci »o govornika preklinjati z vzklikanjem.. Tekstilni delavec Kaistelic je govoril v imenu delavstva in izrazil veselje, ki ga občuti vso delavstvo ob tem zgodovinskem dogodku. Z zborovanja sta bili poslani resoluciji maršalu Titu in predsedstvu Ljudske skupščine. Po končanem zborovanju so Nov »meščani manifestirali še po ulicah ter vzklikali Ljudski skupščini in maršalu Titu.
EMavd v Celja m prevzeli tovarne v svoje roke
Celjsko delavstvo je zvedelo za sakom o nacionalizaciji privatnih podjetij, ki so ga izglasovali ljudski, poslanci v Beogradu, že v četrtek v opoldanskih urah. Vest, ki je bila objavljena po mikrofonu, je takoj prodrla v številne celjske tovarne, in podjetja. Delavstvo je sklicalo Izredne sestanke, na katerih je z navdušenjem pozdravilo novi zakon in obenem poslalo številne resolucije predsedstvu Ljudske skupščine FLRJ, predsedstvu vlade LRS, tn Glavnemu odboru Enotnih sindikatov. Posamezni govorniki so na sindikalnih sestankih razlagali delavcem pomen novega zakona. V celjskem okrožju je bilo nacionaliziranih okrog 16 večjih industrijskih podjetij. Večina bivših lastnikov je prosila;, da bi;,še naprej ostali v službi pri podjetjih, čemur pa ®o se delavci zoperstavili.
Z največ jim navdušenjem je bila sprejeta veist o nacionalizaciji privatnih podjetij v samotni tovarni v Štorah. Delavci so se naravnost kosali med seboj, kdo bo držal stražo pri tovarni, ki je; zdaj postala njihova last. Z navdušenjem so bile poslane resolucije predsedstvu Ljudske skupščine v Beogradu in predsedniku vlade LRS. Delavcem, ki so se že pol leta berili proti iz-koriščevanju lastnice tovarne, je zakon uresničil želje.
V	tovarni za Izdelovanje tehtnic Rebek, ki je edino podjetje te vrste v Jugoslaviji, se je zbralo na sindikalnem, seistanku nad 100 delavcev. V diskusiji, ki se je razvila, so delavci sklenili, da se bo podjetje, ki jie bilo doslej' v privatnih rokah, še bolj razvi jalo Srn da bodo svoje sile pri delu, podvojili. Delavci -podjetja Rebek, M so v novembrskem tekmovanju prekoračili predvojno produkcijo in kd so za 29. november prekoračili normo za 44«/0, so danes opoldne deliailiii še z večjim etanom, ko so zvedeli o nacionalizaciji podjetja.
V	tovarni zlatnine in srebrnine Ivan Knez, kjer je zaposlenih 54 delavčev, je bil prav tako sklican, množični sestanek, na katerem so delavci z odobravanjem sprejeli novi Zakon. Poslali so brzojavno resolucijo predsedstvu Ljudske skupščine in Glavnemu odboru Enotnih sindikatov. Ko bo zvedeli zal objavo zait ona, so takoj postavili dve stražarski mesti. S podobnim navdušenjem je bil sprejet zakon tudi v tovarni za fino mehaniko Javoršek.
Prav tako kot v mestu je bil z navdušenjem sprejet ziaikon tudi v vsem celjskem okrožju. V Laškem je prišel lastnik tamkajšnje tekstilne tovarne Gertmasr k delavcem in jim povedal, da je, sklepal z ministrstvom za industrijo pogodbo, vendar mu je ministrstvo ponudilo po njegn-vem mnenju premajhno ceno. Gertmam, ki je že pol leta kupčeval z ministrstvom o prodaji tovarne, je sedaj ostal praznih rok, delavci pa so z navdušenjem sprejeli odlok o nacionalizaciji tega podjetja.
V	tovarni mesne . industrijo v Teharjtii so se delavci zbrali takoj, ko so izvedeli za sprejetje zakona. Sprejeli so gai z odobravanjem in takoj poslali resolucijo pred. sedstvu Ljudske skupščine.
Pri gradbenem podjetju rimaJc pari Gom.iL skem je bil delavcem razglašen, zakon o nacionalizaciji privatnih podjetij nat sindikalnem sestanku. Delavci so ga sprejeli z odobravanjem.
Zvečer se je zbralo celjsko delavstvo pred mestnim ljudskim, odborom in navdušeno manifestiralo za novi zakon, kii so ga izglasovali ljudski poslanci, ter za načrtno gospodarstvo, ki bo šlo s tem zakonom še hitreje po, poti napredka.
Bivšega lastnika podjetja •„Sava“ na Jesenicah niso zanimale potrebe ljudstva
Lastnik lahkokovinskega podjetja »Sava« na Jesenicah ni nikdar imel razumevanja za potrebe delovnega ljudstva.
V njegovem podjetju so vladale neznosne higienske razmere, vendar je neprestano zavlačeval sklepe telmično-zaščitne komisije, ki je skušala odpraviti razne varnostne in lrigieneske nedostatke v podjetju.
Na dvorišču tovarne se je nahajala precejšna količina starega železa. Skladišče goriva se je nahajalo v leseni, razpadajoči lopi. Obstojala je stalna nevarnost, da izbruhne požar, ki bi uničil tovarno ter sosednje stanovanjske hiše, Iti stojijo v neposredni bližini podjetja. ■
Komisija je predlagala Tršanu, naj bi se ' odpremilo nerabno železje v skladišče KID, na izpraznjenem mestu pa naj bi namestili skladišče za gorivo.
Lastnik podjetja pa ni sprejel predloga. Izgovarjal se je, da nima prevoznih sredstev ter zahteval od delavcev, da bi sami organizirali odvoz starega železja, češ, da on ni zmožen organizirati prevoza.
Dejstvo je, da se je Tršan še preveč dobro razumel na organizacijo dela, seveda le v tistih časih, ko je lahko po mili volji izže-mal svoje delavce. Zato je tembolj čudno in neverjetno, da ni znal organizirati prevoza v nekaj sto metrov oddaljeno skladišče KID.
Tembolj pa se je izkoriščevalski podjetnik razumel na posle, ki so mu prinašali velike dobičke, seveda na škodo ljudskega gospodarstva. V teku zadnjih dni je prodal več elektromotorjev, ki bi se nujno rabili za povečanje proizvodnje. S tem je hotel doseči zmanjšanje obrata. Tako je razločno dokazal; da je zagrizen nasprotnik ljudstva.
Navedeni primer nam kaže, kaj se je še vse do poslednjih dni — kljub temu, da ima ljudstvo oblast v svojih rokah — dogajalo v podjetjih, ki so bila še last nekaterih, ljudstvu nasprotnih podjetnikov, ki so skušali na vsakem koraku ovirati nagli razvoj ljudskega gospodarstva. Primer podjetja »Sava« na Jesenicah pa nam obenem ponovno prinaša v spomin, kaj so samo-goltni. in nikdar siti privatni podjetniki delali v stari Jugoslaviji, ko nad njimi ni bilo nikake kontrole.
Zaradi tega tembolj razumemo ogromni pomen, kj. ga za delovno ljudstvo predstavlja zakon o nacionalizaciji privatnih podjetij ter iz srca pozdravljamo sklep Ljudske skupščine FLRJ, ki izroča ta podjetja delovnemu ljudstvu in za vedno onemogoča škodljivo in sebično delovanje izkoriščevalskih kapitalistov,	K. j.
1L' decembra leta 1918. je umrl glasnik nove bodočnosti in odločen borec za pravice zatiranega delovnega ljudstva, slovenski pisatelj IVAN CANKAR.'
Zadnjič sem videl na cesti oddelek infanteristov; marširali so proti kolodvoru. Dež je lil curkoma; škornji so se jim udirali globoko v razmočeno blato, ki je škropilo do kolen. Ni bilo več zgodaj, morda že deveta ura dopoldne; ali dan je bil pustemu mraku podoben, ves siv in mrzel.
Vojaki niso marširali sami; ob obeh straneh kolone so korakali — trop, trop, trop — moški, ženski, otroci. Lilo je od njih, kakor da bi cunje iz-žemal, blato je škrbpilo otrokom do pasu in do obraza. Oglasil se je krik ženske, zaihtel je otrok — ali dež je lil dalje, blato je škropilo dalje, kolona je stopala dalje, trop, trop, trop___
Videl sem vojaka, visokega, močnega moža; njegov hrbet je bil narahlo sključen, tisti hrbet, ki je nosil že devetkrat težje tovore nego je vojaški tornister. Njegove roke so bile črne in težke; bil je morda kovač. Poleg njega je stopala s hitrimi, drobnimi koraki ženska, ki je bila za glavo manjša od njega; segala mu je komaj do rame. In za roko je držala ženska malega fanta, ki je trudoma in jokaje tekel z njima ter neprestano zaostajal.
Mož se je postrani ozrl in je takoj umaknil pogled.
»Vrni se!«
Ženska je vzkliknila, zgrabila ga je za rokav.
»Ne jaz — ti se vrni!«
Pogledal je v tla in bled je bil. »Saj boš dobila osem in šestdeset vinarjev na dan in Franček ... Franček .... Franček štiri in trideset...«
Zajokala je naglas, potegnila je fanta za seboj, da se je spotaknil ter padel na kolena v blato.
»Še to naj vzamejo... še tisti Judežev denat...«
Videl sem vojaka, moža, ki se mu je na prestarem obrazu poznalo, da je sedel dolga leta v delavnici; taki ljudje so stari, preden so bili mladi. Šel je s tistim mirnim, težkim korakom, kakor je hodil zjutraj ob sedmih v tvornico; morda je celo pozabil, da ima tornister na hrbtu. Z obema rokama pa, se ga je oklepal pod pazduho star, suhoten človek, ki se je trudil, da bi stopal po vojaško. Govoril je hitro in veselo in neprestano mu je teklo iz oči po obehdveh licih.
»Saj tudi -jaz, Jan, pred tridesetimi leti .. o, krepki fantje smo bili... vriskali smo, pravim ... tudi jaz, glej, Jan... o Jan moj, Jane, Jan jek!«
Kakor da bi z nožem udaril, tako je planil krik iz njegovih ust.
»Oče... saj boste dobili na dan osem in šestdeset vinarjev in povrhu še...«
Ati oče ga je pogledal z očmi, ki so bile vse zakrvavele.
»Jan...«
Videl sem vojaka, zelo čokatega, plečatega moža; poznalo se mu je na opal j enem obrazu, da je vajen sonca in burje in vsega hudega. Morda je bil iz okolice, kmečki sin. Kraj njega je stopala poštama ženska z zrgblje-nim, prstenim obrazom; tudi njena obleka, do pasu blatna, in pisana ruta na glavi je razodevala kmetico.
»Zdaj pa je čas, mati; vrnite se domov, pa zbogom!«
Molčala je in strmela vanj, kakor da ga vidi prvo in poslednjo uro. Z rute ji je lila dežnica na obraz in na lase, ki so se sprijemali na čelu.
»Vrnite se, mati, daleč vam je do doma... saj boste dobili na dan po osem in šestdeset vinarjev...«
Njena ozka brada je vztrepatala pod zgrbljenimi ustnicami in jaz nisem vedel, če je bila dežnica ali če so bile solze, kar je teklo brez nehanja
preko vdih lic ter kapalo na prša... Videl sem jo še enkrat, pred kolodvorom. Tam so bili zastražili ograjo, branili so spremljevalcem pot. In stali so vsi ob ograji, dolg špalir, moški, ženske, otroci. Preko prostranega dvorišča je marširala kolona... trop, trop, trop... Pisana ruta kmetice se je nenadoma vzdignila iznad špalirja — koščene, stare roke so se s čudno močjo oklenile ograje, vzdignile so MO.	. , i . ,$J
»Joj meni1.. .<
Kolona je izginila za sivim poslopjem. —
Kam greste, fantje, kam je vaša pot?
Starec me je pogledal z rdečimi, od pritajenih solz razpaljenimi očrni in se mi je zasmejal v obraz.
»Domovino branit, gospod, domovino branit!«
*
Slišal sem ob tistem času govor debelega gospoda. Dolg govor je bil, meni pa se je zdelo, da slišim eno samo besedo: »Domovina, domovina, domovina.. ,<r
»Lepa naša domovina... čast in blagor naše domovine... vse za domovino... kri do zadnje kaplje za domovino... na boj za domovino...«
Ko je nehal in je bil truden, sem vprašal soseda:
»Kdo je ta spoštljivi in debeli gospod?«
Sosed se je zasmejal in je odgovoril: »Troje hiš ima v mestu in tudi zunaj mesta lep kos, domovine; sinovi pa so mu preskrbljeni tako varno, da ne bodo marširali!«
»Pa je rekel: Vse za domovino/«
—	»Saj ni mislil svojega bogastva!« »Pa je rekel: kri za domovino!«
—	»Saj ni mislil svoje krvi!...«
Pojdem in povprašam tiste, ki so marširali skozi blato; tiste, ki so nosili tornistre, ter njih spremljevalce: »Kje je vaša domovina?«
Pa bodo odgovorili po vrsti:
»Lani je nemška zemlja pila mojo kri, tirjala moj davek; letos pa jo pije in ga tir ja avstrijska zemlja; čez leto dni morda bom služil v Ameriki, Moja pot gre tja, kamor ukazujejo tisti, ki imajo domovino in oblast. Od fabrike do fabrike, iz rudnika v rudnik, s polja v mesto, od dežele do dežele; in nikoli ne vprašajo: kje je tvoja domovina? Vprašajo le: koliko je še vredno tvoje delo, koliko je še v tvojih žilah krvi? In kadar ni več krvi, ukažejo: pojdi! Pojdi in išči si domovine, poišči si jo kraj ceste, v jarku/ Ali kadar še jim zahoče, mi obesijo tornister na hrbet in velevajo: Hiti, umri za našo do-movino! Zakaj njih je domovina in njih je oblast! Jaz sejem in žanjem, branim hišo in polje; ali ne setev ni Pjoja in ne žetev, ne hiša, ne polje.
1 i si vprašal, ti nam povej: kje je naša domovina?«
Tako bodo odgovorili vsi tisti, ki so marširali po blatni cesti.
Stvar je v redu, pa zapojmo:
»Lepa naša domovina ...«
Jaz, bratje, pa vem za domovino in mi vsi jo slutimo. Kar so nam šiloma vzeli, za kar so nas ogoljufali in opeharili, bomo dobili povrnjeno in poplačano s stoterimi obrestmi! Naša domovina je boj in prihodnost; ta domovina je vredna najžlahtnejše krvi in najboljšega življenja. Iz muke, trpljenja in suženjstva neštetih milijonov bo vzrasla naša domovina; vsa ta lepa zemlja z vsem svojim neizmernim bogastvom. Tedaj bodo le še grenak in grd spomin te gosposke domovine, na suženjstvu zidane, s krvjo in solzami gnojene, sramota človeštvu, zasmeh pravici
Drugačno melodijo bo dobila pesem o «lepi naši domovini«! —
Napisano ob mobilizaciji 1908.
Zagorski rudnik ne fio nikdar več služil inozemskim kapitalistom
\
»
V usnjarsko - predelovalni stroki Slovenije je dosegla najboljše mesto
tovarna ..Peko"
Delovni te^ektfv tovarne >PektK v Trži-na Gorenjskem pozna pomen im cilj tek. movamja, ki predstavlja izboljšanje bodočnosti delovnega ljudstva. Zaradi tega je vložil v novembrsko tekmovanje vse svoje sile ter si priboril 'prvo mesto v usnjarsko-predelov.alni industriji Slovenije.
Pri vhodu v tovarno,- na hodnikih in v oddelkih visijo parole, ki jih je pritrdila na steno delavčeva roka. Te parole pozivajo k čim uspešnejšemu delu ter povedo vsakomur, da vlada v tej tovarni nov, pravilen odnos do dela. Mladinski stenčas,. ki visi pred vhodom v tovarno, je odraz mladinskega življenja v kolektivu. Sveži do. piši obravnavajo delo in življenje v tovarni ter politične dogodke doma in po svetu.
S tov. Legatom, ki je starešina 'zaupnikov v tovarni, se vzpenjava po ozkih,* vijugastih stopnicah od nadstropja do nadstropja. Tcv. Legat mi razkazuje delo.
Stroji pojejo veličastno pesem de: a. Strežejo in vodijo jih urne, ustvarjanja vajene roke. Kosi usnja prihajajo iz skladišča v prirezovalnico, kjer se vrš; delo večinoma v akordu. Ukrojeno usnje roma nato v šivalnico in potem dalje skozi razne oddelke, dokler ne pridejo iz. oddelka za dokončno obdelavo, izgotovljeni, trpežni čevlji, ki se zbirajo v skladišču, od koder se — zloženi v bele škalte z etiketami — odpošiljajo v prodajalne, za ljudstvo.
V	naši državi je potreba po čevljih še vedno velika. Zaradi tega tekmuje delovni kolektiv »Peko« še z večjo vnemo. V novembrskem tekmovanju je kolektiv zvišal proizvodn-o z® 52.12°/» napram maju 1946. Proizvodni načrt je prekoračil za" 3.22"/». Letos v novembru je dosegla tovarna najvišjo proizvodnjo v vseh letih svojega obstoja.
28% celotne proizvodnje odpade na svetovno priznane in najtrpežnejše čevlje »Goodymr«. Ti čevlji so dvakrat šivani m zaradi posebne izdelave me vsebujejo nobenega žebljička. Zato so zelo odporni. Njihova življenjska doba je še enkrat daljša kot pri kateri koli drugi izdelavi.
V	tovarni »Peko« se izdelujejo moški, teniski in otroški čevlji. Vse vrste čevljev so tipizirane, kar predstavlja pomembno zmanjšanje režijskih stroškov. »Peko« čevlji uživajo najboljši sloveš širom, naše domovine.
Kvaliteta in Bčnost čevljev se je dvignita v zadnjih šestih mesecih tekmovanja za
16o/„. Skupni prihranek na materialu znaša pri spodnjemu usnju 3.14%, pri zgornjem usnju pa O.66o/0.
Za naše delovno ljudstvo je piosebno važno tudi dejstvo, da je ta delovni kolektiv znižaa cene svojih izdelkov za. 20.58%.
Upnafva podjetja, kakor tudi sindikat, vestno skrbita za dvig strokovnega kadra. 22 pripravnic je v šesttedemskem strokovnem tečaju doseglo lepe uspehe. Poleg tega se je priučilo strojnemu delu tudi precej ostalih delavcev. Na ta način delovni kolektiv sam rešuje vprašanje kadrov.
Zelo razgibano je tudi politično in kul-turno-prosvetno delo.
Tovariš Legat mi pojasnjuje, zakaj so dosegli - tako lep uspeh v novembrskem tekmovanju:
»Vse težave je reševala uprava podjetja skupno z delavci. Med ročnimi in umskimi delavci vlada zdrav odnos. Posebno je priljubljen direktor Štefko, ki je M tudi »gv-šar« in vseskozi naš človek,«
Stroji in delavci, vsi delajo za skupnost, za delovno ljudstvo. Vsaka: minuta dela je dragocena. Zato komaj ujamem trenutek, da se pogovorim z ljudmi.
»že 34 let delam v tej tovarn;,« ml mimogrede, med delom pripoveduje starejša delavka. »Vse do lanskega maja je bilo naše življenje težko, ker smo bili zatirani v tovarni in drugod. Za nas delavce se je življenje začelo šele po osvoboditvi!« Obrnila se je spet k stroju in pohitela z delom. Sedaj ne dela več za tovarnarja, ampak zase in za skupnost.
52 letnemu predanemu aktivista Kaniča je še vedno najbolj priljubljena fizkultura. Baš prejšnji dan se je udeležil »Pohoda za ZREN«. Priboril si je zlat znalk. Navdušeno mi pripoveduje, da sie je »Pohoda« udeležilo J2 ljudi.
»Tudi ‘oitem piši,« mi pravdi, »kajti fte-kultura je sedaj, v Titovi Jugoslaviji, last nas, delovnih ljudi«.
Zmaga, izvojevanaj v novembrskem tekmovanju, je uspeh vsega delovnega! kolektiva, zato je tudi veselje skupno. Vendar delavci ne mislijo ostati pri dosedanjih uspehih. To potrjujejo najnovejši diagrami, razstavljeni v pisarni, ki neovrgljivo pričajo, dal delovni kolektiv »Peko« vsak dan uspešneje tekmuje.
BL Z.
Gozdni1 delavci v Rdeči dofini uspešne
Iz nekdanjih Boraovih gozdov, v Rdeči dolini nad Tržičem, ki so sedaj last ljudstva* prihaja les za obnovo in izgradnjo domovine
kolektiv v Rdeči dolini zasedel drugo mesto v lesni stroki Slovenije.
V času šestmesečnega tekmovanja je ta kolektiv zvišal proizvodnjo za 7.5% napram prvomajskemu tekmovanju, izboljšal kvaliteto za 3.5% ter zmanjšal proizvodne stroške za 1%.
Delo gozdnih delavcev v Rdeči dolini pa ne smemo ceniti samo po zvišagei proizvodnji. Poleg poseka in spravila lesa so stale pred kolektivom tudi druge važne naloge. Pristopiti je bilo treba k odpravljanju nenačrtnosti v gozdarstvu, ki jo je zapustil predvojni lastnik, baron Bom.
Delovni kolektiv je začel pogozdovati goličave, ki so nastale zaradi nenačrtnega poseka v stari Jugoslaviji. Posadil je 60.000 gozdnih sadik, presadil v drevesnicah 33.700 sadik, gojil v drevesnicah 70.000 dve in pol letnic, ter na novo posejal 35.200 sadik. Poleg tega je na novo zgradil ali pa popravil 43 km gozdnih poti ter obnovil več lovskih in gozdarskih koč. Tako se uvaja nov red, novo načrtno gospodarstvo tudi v naših gozdovih, ki predstavljajo v novi državi 'ljudsko imovino in veliko narodno bogastvo. .
Preje so izgubljali delavci mnogo časa za nabavo življenjskih potrebščini v oddaljenem Tržiču. Spomladi pa so na pobudo
ta s pomočjo sindikalne podružnice osnovali! v Rdeči dolini poslovalnico NAPROZ e, ki omogoča gozdnim, delavcem redno osikr bo z živili in z visemi ostalimi) potrebščina mi. Sedaj delavci ne izgubljajo več dragocenega delovnega, časa.
Kolektiv obnavlja 'požgati grad, k$ bo služil za politično on kultumo-prosvetno delo sindikalne podružnice. V gradu bo nameščena tudi ambulanta.
V stari Jugoslaviji je ta grad služil drugačnim namenom. Delavci se s trpkostjo spominjajo razkošnih gostij, ki jlih je prirejal v gradu baron Bom. Medtem, ko je protiiljudsfca gospoda veseljačila v gradu na račun delavskih žuljev, so gozdni delavci živeli v velikem pomanjkanju. Marsikateri izmed njih je bil jeseni, po končanem delu, prisiljen iskati posojilo, da se jie lahko odpeljal domov.
Ti težki časi so za vedno minuli!. Delavski razred si sedaj gradi novo življenje. S to zavestjo tekmujejo gozdni delavci v Rdeči dol,M in dosegajo zaradi tega uspehe, ki podžigajo delovni kolektiv še k vztrajnejšemu delu, še k' večjim delovnim naporom, hi s,e bodo bogato obrestovali vsej "domovini, vsemu delovnemu ljudstvu.
M. Z.
Pivovarna ..Union" - najboljša sindikalna podružnica živilske stroke
Delavci jn nameščenci pivovarne ^Unf.cm« so bili za svoje vestno delo Irrzm&tne- Tispe-ha pohvaljeni že v prvomajskem tekmovanju. še z večjim delovnim potekom pa so stopili v novembrsko tekmovanje, ter so bili proglašeni zdaj, ko so pregledani rezultati tekmovanja sindikalnih podružnic živilske industrije, za najboljši delovni kolektiv v živilski industriji Slovenije, obenem pa so nesen kandidat za prehodno zastavo, id bo podeljena najboljši sindikalni podružnici živilske industrije Jugoslavije.
Tekmovali so na vseh sektorjih is dosegli prav lepe uspehe.
Že do začetka septembra so prj proizvodnji piva prekoračili proizvodni načrt za 2316.40/0, peni proizvodnji kvasa pa za 52.06%. Pri izdelavi plVa so sl pomagali z različnimi surogati, ter tako prihranili 30% ječmena Sledili pa so tudi s smolo, premogom, koksom in oljem.
Ne samo pri dvigu proizvodnje, ampak toda prt šteJdnji, je k velikim uspehom največ pripomogla vestnost, taidartaivinost in požrtvovalnost delavcev, M so od prvega dne novembrskega tekmovanja delali tako, da bi dosegli med delavci živilske industrije v Sloveniji najboljše uspehe im dali s tem svoji državi čim več proizvodov, obenem pa prihranili prepotrebne surovine.
Tako je udarnik France Južlna, vodja smolame, z natančnim prebiranjem transportnih sadov dosegel,. da v tovarni »Union« ni več treba vsakega seda vedno na
Udarnik Antom Gvardijančič
/ novo smoBtt. Ko so po starem načinu smolili vse sode, se na trošila le smola, ampak so se pirečesto kvarile čepovnioe, tar 30 morali večkrat zamenjavati doge. Tov. Južina pa je prišel na to, da se z natančnim, prebiranjem sodov lahko pripravi 70% transportnih sodčkov, ne da se jih na novo smoli. S tem je prihranil na koksu 88.8%, na smoli 70%, na premogu 70% na olju 70% in na čaisu 66.9%. Piosebno važno pa je to, da se z novim 'načinom prebiranja prihrani skoraj 50% na delovni sik.
Drug delavec — udarnik Gtvardijiaiitčič Anton — pa je dokazal, da lahko preprost, zaveden ključavničar napravi' to, kar so do sedaj izdelovali vedno le strokovnjaki — truozemci. Izdelal je namreč hladilno napravo 'zh "uliieitrii ]«r iti' KMjemjh KMtt, ter jo še izpopolni tako, da se prihrani precejšnja količina amomiijaka.
V	ziavijalnlci kvasa so delavke prekoračile v času tekmovanja normo za 25.KM>/(>.
Tudi s prostovoljnim dekan so delaaecfem delavke dosegli lepe uspehe. Zasti^dk tega dela in prostovoljni prispevki znašajo 104.200 diru Ta denar so delavci razdelili Baznim socialnim ustanovam.
V	zimskem času pivovarna »Union« ne
more tekmovati v proizvodnji, zato pia bodo delavci tekmovali v pripravi podjetja Za prihodnjo sezono, v urejevanju in higieni. Vse bodo pripravili, da bodo prihodnjo sezono novi rezultati dela .prekositi, te. tošnje.	N. M.
T BSečB doSFM, nekaj ur hoda od Tržiča, delajo gozdni delavci državnega gozdnega oskrbništva. Njihovo življenje je prav svojevrstno, rekel bi, skoraj samotarsko. Le ob nedeljah prihajajo v dolino, drugače pa živijo ves teden v gozdovih, kjer podirajo drevesa in pripravljajo les, brez katerega se domovina ne micre obnoviti in izgraditi.
Poziv domovine in maršala Tita na tekmovanje je našel tudi v teh gozdovih ugoden odimiev. Delovni kolektiv gozdnih delavcev v Rdeči dolini tekmuje z vso resnostjo.
V začetku ni bilo piavsem pravilne organizacije dela, za kar nosi delno krivdo tudi prejšnje osikrbništvo. Tudi sindikalno življenje v tej podružnici je te životaril«. To životarjenje je nujno našlo svoj odraz tudi v manjši proizvodnji. m,---------•=ss=sa .........................g
To stanje pa se je kmalu popravilo. Ko je bil spomladi izvoljen, nov, agilen upravni odbor podružnice, se je dvignilo politično-vzgojno in kulturno delto. Vzporedno s tem se je dvigala tudi proizvodnja. Novi oskrbnik tov. Ulčar ei je s požrtvovalnim delom pridobil zaupanje vsega, kolektiva. Med dskribniištvom in sindikalno podružnico se je razvilo tesno sodelovanje, vsled česar se je izboljšalo tudi tekmovanje. Vodstvo oskrbniištva je seznanilo delavce z delovnim načrtom. Tekmovanje je rodilo Izkušnje, postajalo je vedno bolj načrtno, uspehi so bili vedno • večjii. Delavci so sprejeli akordno delo. Posamezne skupine so začete tekmovaitii medsebojno.
Na koncu novembrskega tekmovanja je
Če aeMo sega p© stas® metodah, s tem še ni udarnik!
Iz podjetja »Gemažair« v Ljubljani nam ' sporočajo, da je njihova sindikalna, podružnica proglasila tov. Jurkoviča Alberta za udarnika, ker je baje iznašel neki litograf-eko-kemjični tuš. Pri tem pa s;ta zanimivi dve stvari. Predvsem ni pravilno, če je tov. Jurkoviča res proglasila ea udarnika sindikalna podružnica, ki nj upravičena proglašati udarnikov, ker je za to kompetentna le upirava podetja na preidiloig podružnice. Poleg tega pa pri omenjenem pri- , meru v resnic; sploh ne gre za neko iznajdbo. Omen jeni tu& so izdelovali litogrei-ski vajenci že pred tridesetimi Mi. Z modernizacijo litografskih podjetij je prišel ta
fcoš 'iz -prometa, sedJ^j et> pcrrtan;tenjn«no_
demih sredstev, pa segajo podjetja zopet nazaj; po nekdanjih sredstvih. Tako- je tudi tov. Jurkovič segel po starih metodah in »iznašel« neki tuš, kar pa še ni razlog, ki bi upravičeval podelitev častnega naslova »udarnik«. Tudi v tiskarni »Btlasnik«, pri »Ljudski Pravici« in drugod izdelujejo in uporabljajo omenjena tuš, a zato niso proglasili nikakega udarnika Za izdelavo litografskega tuša diaijejo navodila tudi strokovne šole.
Omenjeni.-.primer -kaže, na emhiciozno tendenco sindikalne podružnice pri podjetju »Čemažar«, ki vidi delovno junaštvo že. v vsaki miaientoosta, kar pa je v bistvu le omalovaževanje in pačenje vzvišenega pomena resničnega in nad vas častnega tsdiaimištva.	mis
Senovo - zmagovalec v enodnevnem tekmovanja slovenskih premogovnikov v proslavo dneva republike
Itadsi-Ji ▼ Senovem so sprejeli poziv trbo. Veljakih rudarjev na enodnevno tekmovanje v proslavo 29. novembra. SindSfeailna podružnica jn uprgvia rudnika sta sklenili, da ae bo tekmovanje vršilo v sredo 27. novembra^ Navdušenje za to tekmovanje se je vidno stopnjevalo iz dneva v dan. Napetost Je naraščala. Vsi so težko pričakovali torka zvečer, ko bo šla na delo prva tekmovalna tretjina.
V	nedeljo, posebno pa v ponedeljek in torek je bilo tekmovanje edini predmet razgovorov. Kopači na odkopih so opozarjali paznice na prazne vozičke. Sklepale so se stave. Ljudje so od navdušenja kar žareli. Tovariš poslovodja je hodil zaskrbljen oko. J& in gledal, -kaj še manjka. Dovolj mora biti, lesa, razstreliva in vžigalne vrvice. VeSlk del organizacije leži na njegovih ramah. In kot nalašč so dobili vsi trije nad-paeznffci! poziv, da morajo v sredo dopoldne v Brežice.
Odpremništvo je v alarmnem stanju. Naroča državne vagone. Premoga bo veliko tel vsega bo treba takoj odprem®, ker naš rudnik nima bunkerjev in de,pomij.
V	sredo zjutraj ...
Delavci so se zbrali, piri rudniku prej kot po navadi. Komaj čakajo, da bo prišla iz jame nočna — prva tekmovalna tretjima. Pazniki so že prišli iz jame. Delavci jih ustavljajo: »Koliko je dala naša številka, ponoči? Ml moramo dati več!«
Zdaj prihajajo kopači iz jarme. Pogovarjajo se s tovariši, ki jih bodo zamenjali v rovih. Udarniku Omahnu se trese glas od jeze: «50 vozičkov bj "bil dal! Pa ni bilo praznih! Tako pa jih jie samo 38.«
Toda teh 38 vozičkov da 4 državne vagone. Toliko premoga je nakopal in naložil tovariš Omahen s svojimi 'tremi tovariši v osmih urah.
Iz razgovorov rrned rudarji se vidi, da tekmujejo posadke med seboj, da tekmujejo poedine številke, da tekmujejo oddelki e oddelki in končno, da tekmuje Senovo kot celota z ostalimi slovenskimi rudniki.
V pisarni je kot v glavnem štabu. Kurirji neprestano prihajajo s poročil?. Pazniki sl predajajo službo ter oddajajo rapor-te obratnemu vodstvu. Telefonski zvonec zvoni neprestano.
Dopoldanske ure v rudniku...,
Pazniki se ne smejo prikazati na-odkope. Kopači naganjajo. »Danes ti ni treba hoditi sem! Praznih vozičkov nam manjka! Za te skrbi!« Paznik iz oddelka Dol pridrvi na glavno križišče v jami. Bled je od jeze. Kriči,. N,ii gia slišati, kajti mimo ropoče težak, dolg vlak premoga. Vlak se je oddaljil. Sedaj ga razumem. Glas se mu trese. Skoraj joka od togote. »Moji ljudje so me nagnali! Nimajo praznih vozičkov! Se. de- že poldrugo uro!« Vem, da pretirava. Vendar je treba takoj poslati na Dol vfek
praznih vozičkov. Poslovodja vrši danes službo prometnika na križišču. Jamska lokomotiva je pripeljala vlak praznih. Dirigira ga v Dol.
Telefon kliče jamo. Obratovodja javlja: »Trenutno manjka železniških vagonov. Toda upam, da bo-šlo v redu. Zagreb je za enajsto uro obljubil 45 vagonov. Tudi na separaciji vse v redu.«
Ohraitovodja je v stalni telefonski zvezd e jamo, sieparaicijo in odprenmištvom.
Popoldne. ..
Na delo prihaja zadnj a tekmovalna tretjina. Napetost narašča. Kopači ljubosumno Izprašujejo tovariše, kj prihajajo iz jame, koliko vozličkov so napolnili dopoldne in koliko je dala nočna tretjina.
Pazniki raportirajo. V vseh oddelkih je dopoldanska tretjina premagala nočno.
Iz raportov se vidi, da bomo na dan tekmovanja izkopali kakih 10—15% več kot so predvidevali največji optimisti, če pa bi bilo dovolj praznih vozičkov, bi bil ta odstotek še večji.
Separacija, ki dela v dveh izmenah, začenja navadno z delom ob pol šestih zjutraj. Daniels so zaceli ob štirih, šest ur ni bilo nobenega zastoja. Vsako minuto-so zvrnili voziček. To pa je za našo separacijo, ki je le provizorij, visoko nad normo. Potema pa je bilo nekaj zastojev zaradi pomanjkanja železniških vagonov. Zato jo bi-lo tudi v jami premalo vozičkov.
Oto deseta uri zvečer Je bilo tekmovanje aaldjučeno. Znane so končne številke. Senovo-- jo za 142.3-7% prekoračilo produkcy-
efco nalogo ali za 165% povprečno dosedanjo dnevno produkcijo. Senovo je zmagalo v enodnevnem tekmovanju slovenskih premioigovnifcov v proslavo dneva republike.
Izmed oddelkov je bdi najboljši Reštanj, ki je prekoračil nalogo za 214.2%. Sledi miu Filipi s 162% Dol s 127.6% jn končno Zakov a 111.1%.
V	oddelkih Zakov, Dol in Filipi je zmagala dopoldanska tretjina, v oddelku Reštanj pa popoldanska.
Od številk so bile najboljše: št. 13., Iti je dala v treh izmenah povprečno 8.1 ton na moža in št. 24. s 7.7 ton na moža.
Ta dan pa je rudnik Senovo dal tudi- prvi premog jz novoodprtega Zapadnega polja V Zakovu, ki doslej še ni bilo načeto.
Rudnik Ravna Reka v Srbiji je bil med okupacijo najhujše prizadet izmed vseh srbskih rtitinkiov. Sanirati ga bodlo pomagali vsi jugoslovanski rudniki na ta način, da bo vsak poslal v Ravno Reko na delo šest ljudi za en mesec.
V	novembru dela tam med ostalimi tudi genovska udarniška skupina. In prav na dan tekmovanja je prišel na rudnik Senovo dopis, v katerem sporoča direkcija Senj-sikog uigljenog bazena, da ;je senovska skupina udarnika Tacanja Martina, ki v mesecu novembru dela na -sanaciji rudnika Ravna Reka, v prvih dvajsetih dneh za 138% prekoračila normo in da inta najboljše uspehe izmed vseh-ekip, ki so doslej delale v Ravni Reki.
Senovo je ponosno-na svoje udamifce,
____ 6tula$.
Nov! udarnici v Mežid
Rudarji mežiške doline smo svečano proslavili 29. november. Ob tej priliki je bilo 144 najboljših rudarjev proglašenih za udarnike.
Ko sprejemajo udarniki s tem imenovanjem priznanje za svoje delo, obljubljamo vsi rudarji mežiške doline, da bomo pri delu sledili njihovemu zgledu.
Rudarji mežiške doline.
Državna tovarna meril v Slovenjgradeu F proglasila prve udarnike
Državno podjetje »Tovarna meril« v Slovenjem gradcu je bilo za časa okupacije popolnoma uničeno. Delavstvo te tovarne je gpib osvoboditvi z zavestnim in iniciStiv-nim delom obnovilo obrat in ga razširilo, tako, da tovarna zajposlujje sedaj preko 200 , delavcev.
V prvomajskem tekmovanju je tovarna dokončala svoja obnovitvena dela, v no-vemlbenskesn telvmoivinju pa je prešla k normalni proizvodnji, En se dviga iz dneva v dan. Zaradi velikega napredka tega delovv-nega kolektiva je vodstvo obrata v sporazumu s smdikaino podružnico proglasilo za udarnike 10 tovarišev, .ki eo &j ta častm naistov zaslužili z vatnim in samc.niciativ-nim delom.
Tovariš Ivan Potočnik, delavec na reeka-1-nem stroju je svoj stroji preuredil tako. da sejna njem izdela povprečno 85 odstotkov več kott preje v istem časovnem razdobju. Ta izholjgava ee dnevno uporablja in "je trajne vrednosti. Brenešena je sedaj še na dva slična stroja.
■ _ Tovariš Zavašnik Franc, obrato-vodja podjetja, je iznašel način povratka teple vode y parni kolte!, tako, da se na kurjavi prišteti;, 15 odsitoltkav. Poleg tega je voda, ki pride na ta način ponovno v kotel, prosta apnenica in se s tem povečaitrpežniost kotla.
Torarjg Andrejc Anton, mizanaki delavec v podjetju je samoiniciativno izdelal načrt za strojno izdelavo gozdarskih meril. Do-sedaj so te mere izdelavah ročno in je iznajdba tovariša Andrejca, v kvantiteti in kvaliteti dvignila produkcija približno za 50 odstotkov.
Poleg imenovanih so bili proglašeni za udarnike tudi sledeči tovariši in tovarišice: Aber Ignac, Aber Anton, Bricman Marija, Toptošek Pavlo, Emršič Franc, Kolar Rudi ter Ajtnik Jože.
Ta -deloivni kolektiv ro naši severni meji, kj je moral po osvohadiMai ^eiti vse te^ zave obnove, je v prvomajskem In nicivem-bmkem tekmovanju dosegel lepe uspehe in stopa zdaj s svojimi adamrka. nai čelu- v novo tečmoivanje za naprediak delovnega ljudstva.
Pogled po doma

Elektrifikacija K vasi na Primorskem. Leta 1947 bedo v grga.rskem lokraju elektrificirali 15
v‘asl- FreT-ivRlcl 'be-t' vasi scx raRrl-enllt.	ut?
vsa težaška dela opravili prostovoljno. Brezplačno bodo sami pripravila tudi 2000 električnih drogov.
Dve mladinski brigada dokončujeta progo Pre-—Borovnica. 1. decembra sta prišli irua gradnjo proge Preserje—Bcrovnica dve mladinski delovni brigadi, ki bosta dekonično zgradili progo od Preserja do Borovnice. Brigadi štejeta 500 elanov.
Avtomobilska cesta Zagreb—Varaždin izročena prometu. Ob priliki obletnice II. zasedanja AV-NOJ-a ip proglasitvi republike je bila izročena prometu nova avtomobilska cesta Zagreb—Varaždin, ki veže središče Hrvatske s severovzhodno Slovenijo.
Gradnja turistične ceste ob Jadranu. V gradnji! je turistična cesta ob Jadranski obali, za katero je bilo odobreno iz sklada za obnovo 75 milijonov dinarjev.
Uspehi obnovljene osiješke tovarne za predelavo lanu in konoplje. Osiješka tovarna za ure dčkrvo lamu in konoplje je bila šele pred kratkim obnovljena. V novembrskem tekmovanju je dosegla leipe _ uspehe. 30 % delavcev dela po" nor-mah.. Tkalnica za platno je prekoračila proiz-vodna načrt za 190 %, predilnica za %. vr-vama pa za 117 %. Proizvodni stroški so zmanjšani za 30 %. Proglašenih je bilo 13 udarnikov.
Razstava živilske industrije v Zagrebu. V Zagrebu so odprli razstavo živilske imidnistrije. Tovarne, katerih razstavljeni izdelki so priznani za -najboljše, so bile nagrajene.
Obnin-a ladje »Komsomok v Zadru. Zavedal »n pozrtvoaTialni delavci zadrske ladjedelnice so dvignili v Podgorskem kanalu potopljeno ladjo >Kcmsomol<j in jo pričeli obnavljati.
Pogozdovanje Dalmacije. Okupator je uničil 30'% dalmatinskih gozdov. Da se prepreči usodno delovanje vode, suše in vetra, je ljudska oblast pristopila k načrtnemu pogozdovanju goličav, pri katerem množično sodeluje tudi prebivalstvo.
Industrijska proizvodnja Hrvatske povečana
za” 18.9%. V novembrskem tekmovanju se }© povečala industrija na Hrvatskem za 18.9 %, proizvodni stroški so se®zmanjšali za 14.8%, kakovost se je izboljšala za 19.9 %, na materialu -J1 * * * surovinah pa je bil dosežen prihranek: za 4.4 %. z normami je zajetih 60 % vseh zaposlenih ^ delavcev.
Uspešna kolonizacija Vojvodine. Kolonizacifa, •kmetov ia opustošenih predelov Jugoslavije še ni docela zaključena. Doslej je bilo v Vojvodini naseljenih skoraj 40.000 družin, od katerih je vsaka dobila povprečno .po 9 oralov zemlje. Skupno se bo naselilo v Vojvodini 50.000 družin.
Uspehi strojiro-iraktorske postaje v Bačkem Brestovcu. V jesenski setveni kampanji je stroj-no-traktorska postaja v Bnčkem Brestovcu pre- • koračila setveni načrt za 21 %.
„V-a.!'Iedj-nilir|u se krepijo zadruge. Po vsem Medij,lmrurjiu sa je zadružno gibanje močno ofcre-Danes se v Medjimurju 90 % prebivalstva oskrbuje v zadrugah.
Umjanje nasipov in rečnih strog v Slavoniji m Baranji. V letošnji pomladi so pričeli v Sla-jpniji in Baranji popravljati kanale ter rokave Donave in Drave. Pričeli so_ popravljati tudi zaščitna nasipe. S temi deli bo zaščiteno pred poplavami nad 567.000 katastrskih juter naj-rodicvitnejše slavonske zemlje.
Neva mestna mlekarna v Beogradu Mestno mlekarsko podjetje ,v Beogradu gradi moderno mlekarno, ki bo dograjena v prihodnji pomladi.
V tej mlekarni bodo lahko dnevno pasterizirali preko 100.000 litrov mleka.
V	banoviških »Rudnikih premoga Tito« nastaja mogočno rudarsko podjetje. V Banovičih s pospešeno hitrostjo gradijo številne moderne zgradbe — bodoče rudarsko naselje. Do konca leta bodo zgradili 46 moderno urejenih stano-v^esKjh zgradb, katerih gradnja pa se roo v prihodnjem letu nadaljevala v še večjem ob-
kajti število zaposlenih delavcev je že sedaj naraslo na nekaj tisoč.
350 milijonov dinarjev za živinorejo Rosne in Hercegovine. Da se čim preje obnovi po vojnih razmerah uničena živinoreja 7 Bosni in Hercegovini, &o izdale ljudske oblasti v letošnjem letu že nad 350 milijonov dinarjev. Na ta način se je žg letos dvignilo številčno stanje živine za 20%.
Gradnja nove luke Ploče. Ker ležijo pristaniške naprave Metkoviča oh Neretvi, m mogoč promet z večjimi pomorskimi ladjami. Zato bodo pričeli graditi v kratkem ^novo luko Plode cb izlivu Neretve, ki bo omogočila izhod Bosne in Hercegvine na morje. Od Metkoviča do bodoče luke Ploče je že zgrajena ozkotirna železnica.
V	tuzlanskem okrožju je odkupljenih 570 vagonov sliv. Letos je bilo v Tuzlansikem okrožju odkupljenih_ 260 vagoniov suhih sliv. 200 vagonov svežih sliv in preko 100 vagonov s$$v za izdeto-vanjs pe^m^za.
Sklepi IV. plenoma o Bzkolternem In športnem delu Enotnih sindikatov
r Mnoge organizacije Enotnih sindikatov so bile do sedaj v pogledu fizkultumega dela z delavci popolnoma nezainteresirane. Večina organizacij je smatrala fizkul-turno delo kot postransko In nevažno stvar, s katero naj se bavl fizkulturna zveza Jugoslavije in njeni organi
Posledica tega so bili razni nedostatkl ta napake fizkulturnih društev, ki se naslanjajo pri svojem delu na sindikate. Nezadostno sodelovanje Enotnih sindikatov s fizkulturno zvezo Jugoslavije in njenimi organi je po-vzročilo pri mnogih fizkultur-n:h forumih nerazumevanje vloge Enotnih sindikatov v fizkulturnem gibanju in tudi njeno podcenjevanje. Zato se je pojavila ponekod težnja, da bi ločili sindikalna fiz-kulturna društva od fizkultumega giba-mja.
Organizacija fizkultumega dela v sindikatih
Izvesti je treba sledeče naloge:
1.	V Glavnem odboru in vseh federalnih odborih ESZDNJ je treba ustanoviti oddelke za fizkulturo in šport.
2.	Pri krajevnih sindikalnih svetih je treba ustanoviti fizkulturne komisije.
3.	Pri centralnih upravah zveze, sekretariatih, krajevnih odborih zveze in podružničnih upravah je treba imenovati referenta za fizkulturo in šport,
Fizkulturni oddelki morajo organizirati svoje delo na sledeči način:
a) Odsek za organizacijo in materialno pomoč mora organizirati delo naših fizkulturnih društev in aktivov, sklicati mora letne skupščine teh društev in letne skupščine organov FISAJ-a; voditi mora kontrolo o pravilnem izvajanju pravil, navodil ln okrožnic; ustanavljati mora nova društva ln odseke; skrbeti mora za čim boljšo in čim bolj uspešno pripravo kadrov ter reševat; mora materialne probleme in pomagati fizkulturnim organizacijam.
h) Odsek za fizkulturno vzgojo mora
organizirati tečaje,. dajati navodila ter pomagati FISAJ-u pri organiziranju množičnih športnih prireditev ter v tekmovanju za ZRElN. Sestavljati mora v sporazumu s FISAJ-em reprezentance sindikalnih fizkulturnih društev in reševati mora ostala vprašanja, ki so v zvezi s fizkulturno vzgojo.
c)	Odsek za tehniko in šport mora Ustanavljati društva ljubiteljev tehnike, športnega letalstva, ladjedelstva, avtomobilizma in motociklizma, rad:o in foto amaterstva in se truditi, da postanejo ta društva množična.
d)	Odsek za proizvodnjo, telovadbo in šport mora proučevati načine fizkuliture, ki bi dvignili delovno sposobnost delavca in odklonili škodljive posledice poklicnega udejstvovanja. Ta odsek naj vzpostavi ožje sodelovanje z oddelkom za šport pri FISAJ-u in organih tega oddelka.
Da bj utrdili fizkulturno delo v samih sindikatih, je potrebno:
1.	Fizkulturni; referenti centralnih uprav ln zveznih sekretariatov morajo biti obvezno člani koim-sije za fizkulturo in šport v fizkulturnih oddelkih odgovarjajočih forumov.
Vodtelji sektorjev za fizkulturo in šport v krajevnih odborih zveze -n podružničnih upravah morajo obvezno biti v upravah svojih fizkulturnih društev.
2.	Dolžnost vseh podružničnih uprav,
krajevnih odborov, zvez in krajevnih sindikalnih svetov manjših mest je, da aktivno sodelujejo pri delu letnih skupščin vseh fizkulturnih društev in odsekov, pri čemer jim morajo dajat} dovolj vodečega kadra in skrbeti, da bodo izvoljeni v njihove uprave aktivn; sindikalni delavci in aktivisti, ki se bavijo s fizkulturo in športom.	•
Dolžnost vseh krajevnih sindikalnih svetov večjih mest je, da sodelujejo pri letnih skupščinah, odnosno za delo mestnih fizkulturnih odborov, pri čemer morajo skrbet; za to, da pridejo v novoizvoljeni forum najboljši fizkultumiki, sindikalni aktivisti in voditelji.
Dolžnost vseh federalnih odborov ESZDNJ je, da določijo potrebno število tovarišev iz svojih fizkulturrih oddelkov kot kandidate, ki morajo vstopiti v novoizvoljene glavne odbore fizkulturnih zvez posameznih republik .
Glavni odbor ESZDNJ mora določiti za kongres FISAJ-a, ki, bo v januarju 1947, določeno število svojih članov.
Pri sesitavi uprav fizkulturnih društev sind:katov je treba posebno paziti na socialno, organizatorsko in strokovno sestavo društvenih uprav pri aktivu.,
3.	Z namenom organizacijske utrditve fizkultumh društev in aktivov ter izboljšanja njihovih gmotnih pogojev ter njihovega strokovnega in vodečega kadra jo
potrebno:
a)	Povezati fizkulturne aktive po tovarnah in ustanovah z odgovarjajočimi fiakultumimi društvi na temelju proizvodnje dela, kakor tudi njihove oddelke.
b)	Kjer se pokaže potreba, je treba združiti manjša; delavska fzkulturna društva in to na podlagi sličnosti in posebnosti strokovnega dela njihovih članov.
4.	Zaradi pomoči in ustvarjanj® zvez s kmečkimi in šolskimi aktivi je potrebno, da prevzamejo močnejša delavska in fizkulturna društva nad njim; patronate ter jim pomagajo v gmotnem, strokovnem, kulturnem, političnem iti drugem pogledu.
5.	Sindikalne organizacije morajo pomagati komis ji za. tehniko in šport pri FISAJ-u pri organiziranju njihovih društev po tovarnah, ustanovah in kjer koli eo za to pogoji.
6.	Sind'kalne organizacije morajo sodelovati glede vseh vprašanj fizkulture in športa, z mladinskimi organizacijami.
7.	Po vzoru splošnega tekmovalnega duha naših organizacij na vseh področjih del® morajo sindikalne organizacije prav tako razvijati in povečevati tekmovalni duh v delavskih fizkulturrih društvih, pri čemer je treba, gledati, katero društvo ima več članov, všji odstotek aktivnega Članstva, boljšo organizacijo, več aktivnih sekcij, boljše uspehe In rezultate na množičnih športnih prired tvah itd.
8.	Sindikalne organizacije morajo dajati zahtevana poročila, podatke ih drugo
▼ evez; z vprašanji ftzkurthme, ker je to osnovni pogoj za pravilno delo Enotnih sindikatov na polju fizkulture ih športa.
Fizkulturno vzgojno delo
Glede fizkulturno-vzgojnega dela je. V sklepih rečeno:
Sindikalna vodstva so zanemarila potrebo kultumo-prosveitnega in idejnopolitičnega dela v fizkulturnih društvih in aktivih. V mnogih delavskih fizkulturnih društvih je prišel do izraza element, ki je delavcem tuj, kar je povzročilo nešportno obnašanje fizkulturnikov na javnih prireditvah. To je treba preprečiti z organiziranjem idejno-političnih in fizkul. turno-vzgojnim.) predavanji po društvih in aktivih, pri tem pa izrabiti nujne disciplinske ukrepe, dalje z vzgojo novega kadra strokovnjakov iz vrst delavske mladine, z izbiro najboljših mladih delavcev-fiizkulturnikov za fizkulturne šole in državni fizkulturni institut, z organizacijo fizkulturnih tečajev in tečajev za delavce ter nižjih sindikalnih funkcionarjev, ki se bavijo s fizkulturo, vse pa v sodelovanju z odgovarjajočimi fizkulturnimj forumi. Zgornje je treba preprečiti s sodelovanjem pri delu FISAJ-a in njegovih organov, državnih ustanov, frontovskih in drugih organizacij glede teh vprašanj. In končno z ustanovitvijo rubrike za fizkulturo in šport v glasilu Glavnega odboria »Rad«.
Množično športno delo
Glede množičnega športnega dela je rečeno:	’	w,.-|
Ena najvažnejših nalog našega fizkul-turnega gibanja je množično športno delo. Čeprav deluje pri nas že preko sto sindikalnih fizkulturnih društev in nekaj sto odsekov, naše fizkulturno gibanje še vedno ni postalo množično. Prav to pa mora biti ena glavnih nalog sindikalnih organizacij. To bomo dosegli le, če bodo pridobile sindikalne organizacije s propagando čim večje število delavcev in članov njihovih družin, da se bodo množično udeleževali fizkultumega gibanja.
Posebno pozornost je treba posvetit' propagandi fizkulture med ženami, ker je ugotovljeno, da se žene-delavke zelo malo udeležujejo fizkultumega gibanja.
Sindikalne .organizacije morajo pravilno poučiti delavstvo o pomenu tekmovanja za ZREN, ki je temelj našega mladega fizkultumega gibanja, pri čemer morajo gledat; na to, da bo tekmovalo čim več udeležencev. Do sedaj je prihajalo nia tekmovanje 25»/0 prijavljenih tekmovalcev. Bilo pa je tudi nekaj primerov, ko eo poslala nekatera društva ra tekmovanje vsega 8»/0 prijavljenih tekmovalcev.
Isto je treba delati tudi v primeru množičnih športnih prireditev ln manifestacij, kakor so n. pr. »Titova štafeta«, spomladanska »oross tekmovanja« itd.
Gmotna pomoč fizkulturnim društvom
Glede gmotne pomoči fizkulturnim društvom in aktivom je rečeno:
Pri vprašanju materialne pomoči sindikalnim fizkulturnim društvom in aktivom niso pokazale mnoge organizacije Enotnih sindikatov razumevanja, pomoč paj, ki so jim jo dale, ni bila načrtna, niti niso vodili kontrole nad uporabo danih gmotnih sredstev:
Potrebno je:
1.	da Glavni odbor, federalni odbori, centralne uprave zveze ln krajevni sindikalni sveti večjih mest po možnosti pomagajo fizkulturnim društvom pr; izgradnji stadionov, igrahšč, domov, bazenov in slično;
2.	da določijo vse sindikalne organizacije pri izdelavi načrtov za izgradnjo Kulturnih domov prostore za ifzkulturno dvorano, letna telovadišča itd.
Glavni odbor bo izdal glede tega vprašanja konkretna in izdelana navodila.
3.	Sistematično je treba graditi športne postaje za smučanje, drsališča, plava-lišča in omogočiti veslanje ter omogočiti zato vse, kar je potrebno. Namen vsega tega je, da bi lahko gojili člani delavskih družin vse te športe pri najmanjših stroških. športne naprave je treba graditi v primernih krajih, pr; večjih mestih in pri industrijskih centrih;
4.	Glavni odbor in federalni odbori JSRNJ morajo pričeti reševati načrtno vprašanje strokovnih fizkulturnih kadrov v sindikatih in fizkulturnih društvih in poskrbeti morajo za materialno pomoč pri njihovem vzgajanju.
5.	Vse sindikalne organizacije morajo izvesti zaradi dajanja gmotnih sredstev in njihovega pravilnega izkoriščanja vsake tri mesece revizijo finančnega in gospodarskega poslovanja vsakega fizkul-turnega društva in aktiva.
»♦♦♦♦♦»»♦♦»♦»♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦»♦♦»»♦»♦M*
Prva delovna konferenca sindikalnih podružnic državnih elektrarn Slovenije Glavnemu odboru Enotnih sindikatov
Delegati osemnajstih sindikalnih podružnic Zvez c kovinarjev pri Državnih elektrarnah Slovenije smo zbrani na svoji prvi delovni konferenci polec svojih internih zadev prediskutjrali tudi sklepe zadnjega plenuma Centralnega odbora Enotnih sindikatov Jugoslavije v Beogradu, s katerimi se popolnoma strinjamo jn jih z navdušenjem odobravamo.
Ob tej priliki Vam zagotavljamo, da bomo naše sindikalno delo na vseh poljih poglobili in razširil^ ter se prj tem zvesto držali smernic Centralnega odbora ter vložili vse svoje s'le za izvršitev nalog elektrifikacije in industrializacije dežele, nalog, ki jih je postavil pred nas naš maršal Tito.
Napravili bomo vse, da bomo s svojim neposrednim delom pri elektrifikaciji in z nemotenim oskrbovanjem naše industrije z električne energijo, doprinesli čim večji delež pri izgradnji socializma vnaši FLRJ.
Aktfcr prve delovne konference sindikalnih
podružnic Državriih elektrarn Slovenije-
Sklepi o finančnem pesleiranfa sintoate?
1.	Odpravi se sedanj, sistem finančnega
poslovanja in razdelitve finančnih sredstev po kvoti. V.prihodnje §e bo vodilo finančno poslovanje po proračunih, ki bodo sestavljeni na podžgi dejanskih potreb m finančnih možnosti.
2.	Vsak simdlikalmii forum bo imel svoj posebni proračun. Vsi proračuni sindikalnih forumov v okviru posamezne strokovne zveze bodo sestavljali celoto, to se pravi, proračun za vso zvezo. Proračuni krajevnih in strokovnih svetov, okrožnih federalnih odborov in Glavnega odbora bodo sestavljali prav talko skupni proračun,
3.	Kulturnoiprosvetno in fizkulturno območje dela bo zajeto s posebnim proračunom.
4.	Proračuni za leto 1947 bodo zajeli vse višje sindikalne organe in podružnice v večjih podjetjih in ustanovah. Glede na to, da zaradi kratkega časa ne moremo sestaviti proračunov do začetka prihodnjega leta, bo prihodnje proračunsko leto trajalo od 1, marca do 31. decembra 1947.
5.	ProračUne posameznih forumov v okviru strokovne zveze potrjujejo centralni upravni odbori, proračun centralnih upravnih odborov Pa potrjuje Glavni odbor.
Proračune krajevnih in okrajnih strokovnih svetov, okrožnih in federalnih odborov potrjuje Glavni odbor. Glavna, odbor lahko pooblasti federalne odbore, da v okviru danih navodil in razpoložljivih finančnih sredstev potrjujejo proračune krajevnih in okrajnih strokovnlih svetov in okrožnih odborov.
6.	Finančna redstva, zbrana iz članarine, se deli jo na naslednje postavke odnosno fonde;
a) 35% za organizacijske upravne strofike
zveze
b)	25% kvota Glavnemu odboru (v katero jo všteta dosedanja kvota. federalnim odborom jn krajevnim strtiltovoim svetom);
c)	10% za denarne podpore članstvu v primeru bolezni in nezaposlenosti;
d)	10 % za počitniške domove in letni dopust;
e)	10% za kulturno prosvetno in fizkul-tumo delo;
f)	10% za vse druge potrebe.
Dohodki od vpisnin, članskih izkaznic
.in članskih knjižic gredo v »fond za vse druge potrebe«.
7.	Fond za denarne podpore članstvu, fond za počitniške domove in fond za kulturno prosvetno in fizkulturno delo bodo poslovali sam poj podružnicah, krajevnih odborih in krajevnih odnosno okrajnih strokovnih svetih.
Podružnice bodo pri kupovanju znamkic takoj odtrgale 30 odstotkov za fonde itn 5 odstotkov za organizacijske upravne stroške od vsote članskih znamki c.
1.	Sklad za denarno pomoč članstvu
Ta fond bo ustanovljen pri srednje veliZtih in velikih podružnicah. Za male podružnice bo ustanovljen takšen fond pri krajevnem zveznem odboru, kjer pa tega odbora ni, bo ustanovljen pri teh malih podružnicah. Centralni upravni odborj bodo sklepali sli bo fond ustanovljen pri podružnici ali pri krajevnem odboru.
Fond bo vodil upravni odbor podružnice po dobljenih navodilih m pud nadzorstvom višjih forumov.
Sredstva tega fonda so namenjena članom iste organizacije za primer bolezni, nezaposlenosti alj kakšne druge velike stiske.
Če ima katera organizacija samopomožno blagajno, bo mogoče dajati iz tega fonda tem blagajnam določena finančna sredstva, toda največ do 50% sredstev fonda. Sklep o prispevku sredstev samopomožni blagajni se sme sprejeti samo na letnem obenem zboru.
2.	Sklad za počitniške domove in
letne odmore
Ta fond se ustanovi prav tako kakor fond za denarne podpore. Sredstva iiz tega fopda se bodo uporabljala za denarne podpore članom ob priliki letnega dopusta, kakor tudi za stavbna dela in vzdrževanje poslopij krajevnega značaja, namenjena za počitniške domov®.
3.	Sklad za kulturno-prosvetno in
fizkulturno delo
Ta fond se ustanovi samo pri Veljkih podružnicah, to se pravi, pri takšnih podružnicah, kj imajo pogoje za samostojno kulturno, umetniišiko' in fizkulturno 'delo. V krajih, kjer je večje_ število malih in srednje velikih podružnic iste zveze, se usta-
aavi fond pri istem krajevnem zveznem odboru. V manjši krajih, kjer se kulturno, kjer je večje število malih in srednjihml umetniško in fizkulturno delo zarad; majhnega števila članstva razvija pod neposrednim vodstvom krajevnega ali okrajnega Strokovnega sveta, se lahko sredstva, ki so namenjena za kulturno, prosvetno in fizkulturno delo, oddajajo v celoti ali delno fondu za kulturno prosvetno delo krajevnega, odnosno okrajnega strokovnega sveta. Tudi v prvem ptmeru, to se pravi v velikih mestih, kjer se kulturno, umetniško in fizkulturno delo razvija pretežno v okviru stro' kovnih organizacij, to se pravi podružnic in krajevnih odborov, more krajevni odnosno okrajni strokovni svet skleniti na svoji plenarni seji, da podružnice odnosno krajevni zvezni odbori oddajo del sredstev iz svojega fonda za kulturno prosvetno in fizkulturno delo krajevnemu strokovnemu svetu.
Sredstev, ki so namenjena za kulturno prosvetno in fizkulturno delo, ne sme nobena organizacija trošiti za druge namene.
8.	Razen rednih dohodkov članarine imajo lahko navedeni fondj tudi dohodke iz prostovoljnih]! rednih ali začasnih prispevkov članstva, kakor tudi od dohodkov ražnjih prireditev. To velja zlasti za fond za denarne podpore in fond; za kulturno prosvetno in fezkuiturno delo.
9.	Gotovina, ki jo bodo imele posamezne podružnice 28. februarja 1947 in ki je last podružnic, bo uvrščena v enega omenjenih fondov, predvsem pa v fond za denarne podpore, če ni ta gotovina izrecno zbrana za kakšen drug namen,
10.	Glede na to, ker »'borbeni fond« pri Glavnem odboru nj več potreben in ker so finančna sredstva sedaj drugače razporejena, se odpravi.
Plenum Glavnega odbora ugotavlja nato velike pomanjkljivosti, malomarnosti in neodgovoren odnos posameznih stadikatorh vodstev in funkcionarjev do 'f inančnega poslovanja ter do sindikalnega denarnega premoženja. Te pomanjkljivosti, malomarnosti in neodgovornost so se pokazale v tem, da posamezni nadzorni, odbori niso pravilno, redno in vestno opravljali svoje dolžnosti, da posamezna sindikalna vodstva niso posvečala dovolj pozornosti finančnemu potovanju na svojih sestankih in sejah, kakor tudi v tem, da posamezni višji sindikalni forumi niso dovolj nadzirati finančnega poslovanja nižjih vodstev.	_ -
Zaradi takšnega neodgovornega dela in pomanjkanja budnosti so se v naše sindikalno gibanje in njegovo vbdstvo lahko vtihotapili razni škodljivi elementi, k} se niso obotavljali poseči po denarnem premoženju naših sindikalnih organizacij ter so s tem škodovali ne le gmotno, temveč moralno sindikalnemu giban ju sploh, pa tudi vodstvom, kjer je prišlo do takšnih pojavov, in končno tudi: voditeljem.
V zvezj, s tem nalaga plenum vsem sindikalnim organizacijam in vodstvom, da nujno odpravijo vse nepravilnosti v svojem finančnem poslovanju, da.uvedejo potrebne blagajniške knjige jn da jih redno vodijo in pregledujejo. Vsi nadzorni odbori so dolžni redno in vestno pregledovati poslovanje svojih forumov ter obveščati o vseh, pa tudi najmanjših nepravilnostih višja sindi-aakra vodstva,- [>o potrebi- Pa tudi ljudske oblasti Sindikalni voditelji iSO dolžni pri obiskal nižjiihh organizacij korenito pregledati fuidj njihovo finančno poslovanje in jim pomagati, da bo finančno poslovanje pravilno in urejeno.	- —
Plenum poziva v«e članstvo in vodstva
Enotnih sindikatov, naj se začnejo neusmiljeno boriti proti škodljivcem, ki posegajo po delavskem denarju, in naj jih odstranijo iz vrst naših sindikatov ter jih izročijo ljudskim oblastem, da bo sleherni izmed njih prejel zasluženo kaizen. Glavni .odbor Enotnih sindikatov bo poostril v pri-. hodnje svojo kontrolo v tem pogledu nad vsemi- sindikalnimi organizaci jami jn storil bo primerne ukrepe za kaznovanje ne ’le neposrednih krivcev in • udeležencev pri poneverbah, marveč tudi tistih nadzornih odborov in dragih sindikalnih forumov, ki dopuščajo s svojo nedelavnostjo in pomanjkanjem budnosti, da- se dogajajo podobni pojavi na njihovem področju. Glavni odbor bo tudi klical na najstrožjo odgovornost vsa tista višja sindikalna vodstva, ki dopuščajo s svojo nepazljivostjo zlorabe v nižjih organih.
Plenum poeava vsa sindikalna vodstva, naj tudi ona zavzamejo enako stališče do nižjih sindikalnih forumov, tako da bi bili poslej onemogočehi vsi žalostni pojavi in škodljivi elementi, ki skušajo s povzročanjem škode oblatiti naše skidiikaino gibanje.
Plesnimi Krajevnih sindikalnih svetov so obravnavali sklepe IV. plenuma
7., 8. in 9. t. m. so se vršili plenunti Krajevnih sindikalnih svetov, katerim so poverjene važne naloge v zvezi s sklepi IV. plenuma Centralnega odbora Enotnih sindikatov Jugoslavije, ki predstavljajo ogrom. no pomoč sindikalnih organizacij v prvem letu našega načrtnega gospodarstva.
Zaradi tega je bila glavna ln najvažnejša točka dnevnega reda plenumov baš obravnavanje teh sklepov in njihova cetva-riibev.
Zastopniki podružnic so diskutirali o reorganizaciji sindikalnih organizacij, ki bo omogočila uspešnejše delovanje v organizacijskem pogledu. Reorganizacija kul-turno-prosvetnega dela bo odpravila marsikatere nejasnosti in probleme, s katerimi so se — dostikrat neuspešno — borili kulturno-prosvefcni odseki na terenu.
Plenumi HSS-ov so dolžni poskrbeti, da se odpravijo napake iz novembrskega tekmovanja. Izkušnje, ki smo jih pridobili Iz teh napak, nam služijo pri novem načrtnem tekmovanju, ki je že zajelo naše delavne množice. V zvezi s tem se je ob ravnavalo tudi vprašanje uvedbe norm, čemur se v marsikaterem delovnem kolektivu m posvečala dovoljna pažnjai, čeprav je nujno, da se to vprašanje reši takoj.
Poteg tega. eo na teh plenumih diskutiraj} še o ostalih sklepih TV. plenuma Oem-tnatoega) odbora Enotnih sindikatov Jugoslavije. O vsem tem bomo prinesli podrobnejša poročila v naslednjih številkah našega lista,
Tisk ln knjige naj bodo naši
Mnogo nas je, M se prištevamo med politične, sindikalne, zadružne in gospodarske aktiviste, zato moramo kar najbolj skrbeti za našo vsestransko izobrazbo, če odkrito priznamo, smo na splošno še mnogo premalo izobraženi za delo na najrazličnejših sektorjih, zato tudi napalk, ki se pojavljajo pri praktičnem delu, ni malo. Naša politična izobrazba pa mora sloneti na trdnih temeljih. Ti temelji so v dialekti čno-materialistični filozofiji — znanstvenem socializmu, preizkušenem v teoriji in praksi.
Danes imamo dovolj možnosti, da se Izobražujemo na vseh področjih družbenega udejstvovanja.
Marksizem - leninizem — nauk velikih učenjakov, teoretikov in klasikov je tako obširen, da zahteva ta študij res celega človeka, če bomo vsaj nekoliko spoznali dela Marksa, Engelsa, Lenina in Stalina, bomo za našo izobrazbo napravili velik korak naprej, lažje bomo razumeli naše novo ljudsko zadružništvo in splošno narodno gospodarstvo. Postali bomo lahko dobri zadružni in politični aktivisti, ki bomo razumno in preudarno vodili tako sindikalno, gospodarsko in zadružno politiko, kakršna bp v korist najširšim delovnim množicam in bo zmožna ustvariti lepšo in srečnejšo bodočnost nam in naši mladini. Pomočnik za. dosego tega cilja nam bo tisk, naše zadružne knjige, brošure, Zgodovina Vsezvezne Komunistične partije (boljševikov) ter vsa dela naših velikih učiteljev to vzgojiteljev.
Bliža se zimski čas, ko nam bo postala dobra In poučna knjiga res prava, tovarišica. Iz knjig bomo črpah znanje, obenem pa nam bodo tudi v razvedrilo. Knjiga je v naši ljudski republiki postala res last
Tekmujmo za dvig števila naročnikov »Delavske Enotnosti"
IV. plenum Centralnega odbora Enotnih sindikatov je postavil pred sindikalno organizacijo, pred delavski razred Jugoslavije nove, velike in odgovorne naloge v izgradnji naše domovine.
V	zvezi s temi nalogami je bila ponovne podčrtana vloga sindikalnega tiska. Še v večji meri kot doslej mora tisk postat] važen faktor v mobilizaciji delavskega razreda in vsega delovnega ljudstva za konkretno uresničevanja teh nalog. Biti mora nenehen iniciator in organizator delovnega tekmovanja ]n^|arništva, prevzgajati mora delovnega člo^Ra na vseh področjih kulture ln prosvete, biti pobudnik iznajditelj-stva in racionalizatorstva ter utrjevale« delovne discipline. Postati mora bolj kot doslej mogočna opora delovhih množic pri uresničevanju njihovih teženj, pri utrjevanju ljudske oblasti in v izgradnji socializma. skratka, postati mora po svoji vlogi in moči eden najvažnejših političnih, idejnih gospodarskih in kulturnih faktorjev.
Da bo to naš tisk dejansko postal, * mora še tesneje povezati s svojimi čitatelji in mora še bolj razširiti krog svojih naročnikov.
»RAD«, centralno glasilo Enotnih sindikatov Jugoslavije in »DELAVSKA ENOTNOST«, glasilo Enotnih sindikatov Slovenije, sta v znatni meri izvršila svojo nalogo, kljub pomanjkljivemu sodelovanja sindikalnega aktiva-
»RAD« — naše centralno glasilo — ima ogromno zaslug, da se je delavski razred vključil v Enotne sindikate Jugoslavije. Tega glasila ne bi smel pogrešati nobee sindikalni funkcionar.
»DELAVSKA ENOTNOST« je prav take veliko pripomogla pri organizaciji delavstva v Sloveniji. Dvigala in vzgajaja je vodilni kader iz delavskih vrst, mobilizirala desettisoče delovnega ljudstva za prostovoljno delo pri obnovi našega razrušenega gospodarstva, usmerjala in dvigala delovni polet, organizirala tekmovanje, kazala na napake in motnje, prikazovala pa je tudi veličastne uspehe, plod zavestne (ustvarjalnosti.
»DELAVSKA ENOTNOST« mora sedaj, ko stopamo v dobo načrtnega gospodarstva, postati še močnejša opora sindikalnemu gibanju.
Da bi »DELAVSKA ENOTNOST« to dosegla. je potrebno, da razširimo krog njenih čitateljev in vzpostavimo najožje sodelovanje vseh, ki jim je list namenjen. Napačno pa bi bilo Ust komn proti volji vsiljevati. O važnosti čitan.ja in naročanja na sindikalno glasilo je treba članstvo prepričati!
»DELAVSKA ENOTNOST« ždi, da postane boljša, kot doslej. K temu bodo pripomogli nasveti bralcev, ki naj odgovorijo na sledeča tri vprašanja:
1.	Kaj jim je doslej v lLstu najbolj ugajalo.
2.	Kaj jim mi ugajalo.
3.	S čim bi mogli vsebine obogatiti in tako še boljše služiti delovnemu ljudstvu pri izvrševanju njegovih nalog
»DELAVSKA ENOTNOST« pričakuje od bralcev prispevkov. Pošiljajte zato še v večji meri kot doslej članke in dopise, ki naj osvetlijo naše težave in napore, uspehe in neuspehe dela v vaši podružnici, razmere v tovarni ali ustanovi, sindikalno življenje v vašem kraju. Pišite, kako poteka tekmovanje in vse, kar je z njim v zvezi: o normahi udarnikih, izumiteljih, iznajditeljih itd., skratka, pišite nam, kako rešujete celotno problematiko. Brez takega sodelovanju »Delavska Enotnost« ne bo mogla biti v celoti organizator in agitator, usmerjevalec in organizator, ne bo mogla povsem izvršiti svoje naloge.
V	ozkem sodelovanju vseh bodo uspehi še večji ter z njimi tudi korist skupnosti in posameznikov- Zato razširimo krog čitateljev »Delavske Enotnosti«! Sleherni delavec in nameščenec naj smatra za svojo dolžnost, da postane naročnik in da čita svoje sindikalno glasilo!
UREDNIŠTVO »DEL. ENOTNOSTI«
Industrijski vestnik
je začel izhajati po zamisli Ministrstva za industrijo in rudarstvo kot glasilo dela in delavca. Do sedaj je izšlo že devet številk. Vabimo pred vsem delavce, naj ga v odločni samozavest] in živi delavski povezanosti podprejo.
Delavci, mojstri in inženirji, obračajte se z zaupanjem na Industrijski vestnik, s svojim; strokovnimi in stanovskim; vprašanji. Industrijski vestnik vam bo rad odgovarjal, svetoval in pa pojasnjeval, ter priobčeval tud} vaše strokovne dopise in,članke in vam bo dober prijatelj in tovariš!
Izhaja enkrat mesečno. Letna naročnina znaša 60 dinarjev, posamezna številka pa stane 8 dinarjev. Upravi je v Ljubljani, Cankarjeva uL 14/III., telefon 38-93.
ljudstva. Včasih je bilo to privilegij ljudi iz takozvanih »boljših« krogov, ki so posedovali krasne knjižnice z izbranimi knjigami; kultura, umetnost, znanost, glasba, leposlovje, politika itd., vse to je bilo samo za bogataše, reven delavec o tem še sanjati ni smel.
Danes se v sindikalni knjižnici na Miklošičevi cesti 22., ki ima že 26.000 knjig ter v ostalih ljudskih knjižnicah v mestu in na vasi dobe za majhno izposojnino na posodo knjige vseh vrst: leposlovne, politične, znanstvene, mladinske, zdravstvene, strokovne, narodno-gospodarske zadružne, zabavne itd.
Dolžnost aktivistov, delavskih zaupnikov to vseh delavcev, kmetov in nameščencev je, da neprestano pridobivamo nove stalne obiskovalce in Izposojevalce knjig, M naj na knjige partijo in jih v redu in pravočasno vračajo. Knjige, revije, časopisi itd. so tista velika sila, ki bo povedla naše ljudstvo na pot kulture, blagostanja in napredka,	T. Habe ,

KULTURA
Propagandne sekcije, prosvetarjl, agitke
Im drugo
Tudi o tem je spregovoril četrti Plenum Centralnega odbora Enotnih sindikatov v Beogradu. Centralno glasilo Enotnih sindikatov »Rad«, naša »Delavska Enotnost« ter naši funkcionarji so večkrat opozarjali na organizacijske forme kultumo-prosvetnega dela, v katerem je vladala že v nazivih prava zmeda. Referat o kultumo-prosvetnem delu in sklepi po njem, so napravili v tem oziru red in nujno je, da tudi v naših podružnicah v prvi vrsti, pa tudi v vseh ostalih sindikalnih organizacijah uresničimo sklepe, da zaorjemo globoko brazde v zaostalost in nevednost, da bc^tetev bogatejša in obilnejša kat doslej. Or
Nekaj številk o dosedanjem kultumopro-svetnem delu naj pokaže nujnost hitrih Ukrepov!
že v mesecu juliju so bile vsem Krajevnim sindikalnim svetom poslane vprašalne pole z navodili za njihovo izpolnitev. Te po. le naj hi pokazale višino in organizacijo kultumo-prosvetnega udejstvovanja. Po mnogih drezanjih je poslalo podatke do meseca novembra 28 KSS-ov, 6 KSS-ov pa je odgovorilo, da ne vodijo nikakršnega posebnega kultumo-prosvetnega udejstvovanja,
•	ostali KSS-i pa kot da jih ni. Brez dvoma obstojajo in delajo, toda kaj, tega ne ve nihče. To pa ni vse. Iz poslanih poročil je razvidno, da ima preko 1600 podružnic le 216 kulturno-prosvetnih odborov. To se zdi nemogoče. Gotove podružnice ne poročajo. Brez dvoma. Toda te podatke je poslalo 34 KSS-ov. Ce bi ostali sindikalni sveti poslali če enkratno število kulturno-prosvetnih odborov, bi to zneslo še vedno le 438! Podružnic pa je preko 1600! Da naši kuiturno-pro-svetni odbori niso Izvršili nalog, nosijo v glavnem krivdo uprave sindikalnih forumov kot celota. V potrditev gornjega nam služi
•	razširjenje centralnega sindikalnega glasila »Rad-a«. Ne bi smelo biti sindikalnega funkcionarja, ki ga ne tri čital, toda to ni mogpče, ker je naročenih na »Rad« le 677 naročnikov, od tega v Ljubljani 589, kar pomeni, da jena »Rad« naročenih brez Krajevnega sindikalnega sveta v Ljubljani, 88 tovarišev. Torej ima 33 KSS-ov, ki štejejo preko 50.000 članov, 88 izvodov »Rad-a«.
Tudi iz ostalih podatkov je razvidna slabost našega kultumo-prosvetnega udejstvovanja, saj je v 34 KSS-ih le 246 studijskih krožkov, le 43 marksističnih krožkov itd.
Ti podatki nas ne smejo omalodušiti. Gobovo so nepopolni, vendar je potrebno, da napravimo v novem prvomajskem tekmovanju odločen preokret v tej smeti ter dat brezpogojno izvršimo obveze, sprejete na četrtem Plenumu. Te obveze niso nemogoče, ker naši predstavniki poznajo našo voljo in pti-
pravljenost za izvršitev nalog, kadar gre za vprašanje utrditve naše ljudske oblasti in boljše bodočnosti delovnega ljudstva. Z upornim delom bomo v času prvomajskega tekmovanja nadoknadili zamujeno.
Ne da bi izgubljali čas v brezplodnih diskusijah, ki se tako rade razvijejo, kadar gre za vprašanje kulturno-prosvetnega dela, bomo izrabili dosedanje izkušnje, da bi se izognili novim napakam ter pristopih h konkretnemu uresničenju sprejetih odredb. V prvi vrsti bomo uspostavili organizacijsko enotnost, odstranili razne agitke, propagandne komisije, prosvetarje in ne vem kakšne ustanove iz naših podružnic, ter izvolili v kultumo-prosvetne komisije v naših podružnicah in KSS-ih naše najboljše aktiviste. Težišče kulturno-prosvetnega dela se prenese na KSS-e, ki naj postanejo pod vodstvom Glavnega odbora resnični usmerjevalci in organizatorji kulturno-prosvetnega dela v določenem kraju. Sektorje dela v kulturno-prosvetnih komisijah bomo razdelili po sklepu četrtega Plenuma takole:
1.	Odsek za vzgojo. Ta odsek vodi skrb o delu sindikalnih tečajev, organizira predavanja in splošne Izobraževalne tečaje, strokovne tečaje ter idejno in politično vzga. ja svoje člane.
2.	Odsek za agitacijo in tisk, ki se bavi v vseh konkretnih vprašanjih dnevne agitacije za uspešno reševanje gospodarskih nalog, vodi skrb in evidenco o sindikalnem tisku, je organizator dopisništva, stenskih časopisov, čitalnic itd.
3.	Odsek za kulturno-umetniško delo skrbi o vsem kultumo-umetniškem delu društev, pevskih zborov, dramskih skupin itd. Popularizira napredno leposlovje, organizira nabavo dobrih filmov, obisk gledališč, kino predstav, umetniških razstav itd.
4.	Referent za domove kulture, delavske klube in rdeče kotičke.
5.	Referent za vzgojo otrok, M vodi skrb za njihove materialne pogoje, za njihovo vzgojo itd.
Sektorji dela so podobno porazdeljeni v podružnicah, seveda v okviru možnosti in potreb.
Odstranitev vsega, kar je povzročalo zme. do v kultumo-prosvetnem delu, posebno pri izvajanju direktiv višjih forumov, je prva dolžnost vseh sindikalnih organizacij, če naj sklepe četrtega Plenuma hitro uresničimo. Uspostavitev enotne organizacijske oblike je pogoj za prožnejše delo, ki bo omogočilo uspešno • mobilizacijo vsega delavstva na poti d» svojega velikega cilja ter pripomoglo k dviganju idejnopolitične oboroženosti, potrebne za izvršitev velikih in častnih nalog.
B.
Sindikalna šola v Ljubljani je vzgojila prvo
skupine

ih sindikalnih funkcionarjev
Gojenci prve sindikalne šole v Ljubljani -pa* Študije
28. novembra so se mladi defavcj in delavke, učenci pnve sindikalne šole v Ljubljani, zadnjikrat zbirali v svoji učilnici v Mladinskem domu na Kodeljevem. Iz šole, ki se je ustanovila šele pred dobrima dvema mesecema, je izšel prvi kadar mladih gojencev jm odšel nazaj v tovarne, kjer bo delal pri strojih, in v sindikalnih organizacijah.	_ [ '< 11 ' 1'^-H
»Na podlagi znanja, ki smo si ga pridati®)! v šoli, bcmo študirali' s pomočjo knjig in časopisov dalje, svoje znanje pa bomo z
veseljem posredovalitudiinaSim tovarišem« je pri zaključni slovesnosti dejal sekretar šolskega odbora. Predsednik Glavnega odbora Enotnih sindikatov, tov. Tene Dolinšek pa je poudaril, da je bila to p®ya sindikalna šola v Sloveniji, ki se je borila z mnogimi težavami, da pa bodo bodoče šole vedno boljše. Teko bo našim delavcem omogočeno, da si bodo pridobili teoretično znanje, ki jim bo olajšalo praktično delo v sindikalnih organizacijah.
L Loginov:
VELIKO MESTO
(črtice o Moskvi)
jja praznih področjih med posameznimi gozdovi bo treba zasaditi milijone grmičkov ter iglastih m listnatih dreves.
Tiste parcele tega gozda-parka, ki so zasajene z manj vrednimi vrstami rastlin, je treba obogatiti s plemenitimi drevesi in grmovjem:	mandžurskim orehom, ame-
kanskimi modrimi jelkami, amurskimi javori, bori, hrasti, sibirskimi cedrami, španskim bezgom, kostanji in jablanami.
Sadike bodo poslali južni in vzhodni predeli dežele ter razsadniki jz okolice Moskve.
V «r*v)iščih teh gozdnih otokov se že dvigajo počitniški domovi, baze za oddih v prostih dnevih in muzeji, ki jih obiskujejo števnim prebivalci Moskve.
Stalno je treba večati število različnih ustanov, namenjenih množičnemu odmoru. V parke je treba speljati avtomobilske magistrale, urejene lokalne ceste in steze, oči. ati ti in poglobiti reke in ribnike ter utrditi njihove obale.
Okoliški gozdni masivi segajo v mesto v obliki zelenih prog parkov in bulvarjev.
Treba jih je urediti, splanirati in razširiti ter napeljati vodo. Ko bo izvršen načrt »zelene izgradnje«, bo vsak Moskovčan užival petkrat večjo površino nasadov kakor Parižan in štirikrat večjo kakor prebivalci Londona ali New Yorka.
Kot osnova za planiranje mesta je bil sprejet radlalno-obrcčni sistem ulic, ki je nastal med zgodovinskim razvojem. Toda ta sistem je treba izpopolniti, a sistemom
novih ulic, K bodo razbremenile promet v mestnem središču.
Osnovne radialne in obročne magistrale je treba poravnati in razširiti s tem, da bo treba porušiti in pomakniti nekatera poslop. ja. Treba je razširiti in ponovno planirati vse glavne mestne trge.
Tako bo omrežje mestnih utic dobilo urejeno in skladno obliko.
S tem, da bodo nekatere manjše radialne ulice razširjene, zravnane in združene, kakor tudi s tem, da bodo speljane nove ulice, bedo nastale tri glavne magistrale. Te magistrale bodo presekale Moskvo od enega konca do drugega, križale se bodo v središču ter se bodo v predmestjih širile v obliki šestih žarkov, ki bodo družili vse glavne rajone prestolnice.
Ena izmed teh ogromnih magistral bo vodila v smeri sever-jug. Delila bo mesto v skoraj idealno premico na dva dela: za-pedni in vzhodni. Nastala bo v globini parka in bo peljala v središče mesta v obilici dveh vzporednih žarkov. Poslopja, kj stojijo med obema žarkoma bodo porušena in na mesto njiih bo zasajen park, M bo tvoril šestMlometrski gozdni koridor.
Pred vstopam v mestno središče se bosta žarka pogreznila v zemljo. Žrela predorov bodo predrla gmoto Kitajgorodskega gpiC® in bodo izstopila onkraj Rdečega trga rib neki Moskvi.
Najprej, čez most, bo ta magistrala vedele. datoč v ZasaoskssorečjB.
Španija in nauki i% gM?@i@M©siS
Organizacije Zduženih narodov ne opravlja svo.iega dela le v Generalni skupščini in Varnostnem svetu. Važna vprašanja se rešujejo tudi v raznih komitejih te mednarodne organizacije, ki naj zagotovi človeštvu trajen in trden mir. Eden najvažnejših njenih komitejev je prav gotovo komite št. 1, t. j. komite za politična vprašanja in vprašanja varnosti. Na zadnjih sejah je ta organ Organizacije ZN načel spet vprašanje Francove vlade v Španiji.
dlan sovjetske delegacije Gromyko je v svojem govoru o Španiji podčrtal, kakega pomena je danes za ves &v®t še nadaljnji obstoj fašističnega režima v jugozahodni Evropi. Gromyko je naštel še enkrat vsa dejstva, bi so le predobro znana vsemu svetu, toda nekateri predstavniki zahodne »demokracije« nočejo kar nič slišati o tem. Ti predstavniki se delajo, kakor da ne vedo, da je Franco zavladal lahko v Španiji le zato, ker sta ga podprla v njegovem boju proti narodom Spanj je z orožjem in vojaštvom Hitler in Mussolini; delajo se, da ne vedo, da so nemški in italijanski fašistični morilci tri leta morij v Španiji žene, otroke in starce, ruštij in požigali španska mesta in vasi ter potapljali s svojimi podmornicami ladje, ki so dovažale za svobodo borečemu se španskemu ljudstvu hrano in zdravila; delajo se. kakor da ne vedo, da sta angleška in francoska vlada s svojo politiko »nčvmešavanja« podpirali fašistično intervencijo v Španiji in onemogočili podporo španskemu demokratičnemu ljudstvu; in končno se delajo, kakor da ne vedo, da je taka politika pospešila začetek druge svetovne vojne tudi drugod, ne 1° v Španiji in na Kitajskem. Prav tako ne morejo ganiti teh lažnih demokratov dejstva, da je Franco sklenil s Hitlerjem vojaško zvezo, da je med drugo svetovno vojno točno izpolnjeval vse svoje obljube Hitlerju, da je poslal šipanske vojake na fronto v Sovjetsko zvezo za boj proti zaveznici Anglije in ZDA, da je dobavljal hitlerjevski Nemčiji za vojaške namene potrebne sirov ine. Da, še celo take stvari niso mar nekaterim predstavnikom zahodne »demokracije«, da ubija Franco še danes borce za demokracijo, da daje zavetje nemškim nacionalsocialističnim vojnim Zločincem, da omogoča na španskem ozemlju poskuse z novim strahotnim orožjem in, da oigroža z vojaškimi pripravami meje Francije, t ji. članice Organizacije ZN.
Resnično demokratični narodi — v prvi vrsti slovanski: Sovjetska zvetza, Poljska, Jugoslavija ffidt — pa se zavedajo, da je za ostvaritev trdnega miru nujno treba iztrebiti Francovo fašistično vlado v Španiji.
Francov režim ne oigroža le sosednje Francije, temveč spet prav tako ves svet, kakor že pred nekaj leti. Obenem s. tem sovraštvom do krvavega Francovega nasilja čutijo resnično miroljubni narodi tudi globoko ljubezen do junaškega' španskega ljudstva, ki se mi tri teta borilo le za svobodo in neodvisnost Španije, ampak za svobodo in neodvisnost mnogih drugih narodov v Evropi in Aziji. Najboljši sinovi vseh narodov na svetu so se borili tri leta — kakor je dejal :na zborovanju v N’ew Yoiku jugoslovanski delelgat dr. Aleš Baebler — skupaj s španskim ljudstvom v okopih pred Madridom, ob Eforu in drugod. Pravi demo-kratje, resnični bojevniki za mir jn varnost ne bodo nikdar pozabili, kaj so storili narodi Španije za zmago nad fašizmom, nikoli ne bodo pozabili, da je bil prav boj španskega ljudstva šola jn zgled za mnoge borce v narodno - osvobodilnih gibanjih med drugo svetovno vojno.
Nujna naloga resnično demokratičnih in resnično naprednih sil je v sedanjem trenutku, da podpro špansko ljudstvo proti oso^aženemu fašističnemu nasilniku Francu. Predstavnik Sovjetske zveze Gromyko je predlagal v komiteju št 1 konkretne ukrepe proti Francovemu režimu, in sicer je pozval vse vlade, naj pretrgajo diplomatske stike s Francovo Španijo in priznajo G: ralo v o republikansko vlado za edino pravo špansko vlado. Če bi se to zgodilo, bi to bil miov udarec po fašizmu, hkrati pa bi se v Organizaciji} ZN ustvarila enotnost in bi ta organizacija dobila s tem tisti ugled, kj jji je nujno potreben, če hoče ures-ničiti vzvišene cilje, začrtane v njneih pravilih.
Delavski razred mora s svojim vsakdanjim bojem podpirati špansko ljudstvo in njegov odpor prot® zločinu Francu, v svojih sindikalnih organizacijah mora vsak dan opozarjati člane, da je »stvor španskega ljudstva stvar vsega sveta« (Stalin). Podpora svobodoljubnim narodom Španije ne sme biti le geslo za mesec d!n® trajajočo kampanjo, to mora biti. geslo za vztrajen, Odločen, nepopustljiv boj vsedotlej. dokler se ne bodo v resnici izvedli vsi predlogi tovariša Grenivka v Organizaciji ZN. Majhen, a kljub vsemu zelo razveseljiv uspeh dejstvo, da je bila v podkomifeju št. 1 sprejeta resolucija, fc® priporoča pretrganje diplomatskih stikov s Francovo Španije vsem članicam Organizacije ZN. Treba je sedaj le še preiti od besed k dejanjem, zakaj same deklaracije še ne zadostujejo za ostvaritev miru in varnosti.
Mirka (Košir.
Trpljenje grškega Ijuistva je posledica Inozemske -intervencije
_ Demokratično ljudstvo Grčije, posebno njegov najnaprednejši del — delavski razred — se vedno odločneje upira tlačiteljem grške demokracije.
. Demokratična armada razširja svoje operacije na Srednjo in Južno Grčijo ter na otoka Partizanski oddelki osvobajajo s pomočjo ljudstva številna področja- Pozicije atenskih pustolovcev se vedno bolj majejo, kljub podpor® angleških initervenckmistov.
Ta zaostritev položaja v Grčiji je povsem naraven pojav, če pomislimo, dia je grško ljudstvo jasno spregledate kam vedi državo hlapčevanje atenske klika _ Grški in inozemski reakcionarji so si veliko obetali od plebiscita in od povratka kralja na grški prestol. Računali so. da se bo potem razvijal položaj tako. kot to si oni želeli, v smeri »umirjevanja dežele«, t. j. v .smeri molčeče poslušnosti grškega naroda.
Dogodki pa nas uče, da je baš tako zvana plebiscit in povratek kralja na grški prestol ter poleg tega še povečani monarho-fašistični teror naletel na povečani odpor grške demokracije. Zaradi zrelosti grškega ljudstva, ki hoče po vzgledu Sovjetske zveze in ostalih demokratičnih narodov samostojno odločati o svoji življenjski poti, so vse akcije moaarhofašLstov in njihovih za-vezniikov že vnaprej obsojene na propast.
Akcije vladinih čet doživljajo popolne neuspehe. Vlada je proglasila že več operacij proti demokratični armadi za »poslednje in odločilne«. V zasmeh vsemu temu pa se spreminja lokalno partizansko gibanje v aktivno oboroženo borbo vsega grškega ljudstva — za demokracijo in neodvisnost Grčije.
Da je danes Grčija edino žarišče reakcije na Balkanu, m samo delo pretiti udsko Cajl-dartisove vlade, ampak predvsem posledica angleške okupacije in intervencije. Znano je, da nameravajo poslati angleški »zaščitniki miru« 10.000 komadov težkega avtomatskega orožja v Grčijo, kar praktično omogoča povečanje monarhiofašističnih čet. Po pisanju lista »Dati? Express« se nahaja v Grčiji 50-000 angleških vojakov, po ne-
katerih drugih podatkih pa celo dvakrat več. To oboroženo vmešavanje Anglije v grške notranje zadeve nikakor ne Služi interesom miru, ampak kvečjemu Bevmovl »demokraciji« in Churchiiiipvam namenom.
Inozemski politikanti namenoma podpihujejo državljansko vojno v Grčiji, da bi na ta način opravičiti svoje vmešavanje, s katerim hočejo ustvariti popolni vazalni sistem v Chrčiji. To M jim vsekakor ogromno koristilo pri uresničevanju njihaviih im-periatistCnm teženj — pst osvajanju strateških postojank in interesnih področij «b Sredozemskem mdrju in na Balkanu- Pri teh poizkusih igra atenska vlada poniževalno vlogo služabnika inperialiističnega pohlepa ter izdajalca lastnega naroda.
Junaška borba svobododjubneiga grškega ljudstva dokazuje, da so se politikanti v službi kapitalizma popolnoma zmotili v svojih računih. Nobena ogabne mednarodne spletke in še tako hud teror ne morejo odvrniti grškega naroda od ciljev, za katere se je skupno z ostalimi naprednimi narodi boril tudi v pravkar miinUM v°jni
M. Z
V ameriških premogovnikih stavkajo — v naših pa tekmujejo!
Nekateri ameriški kapitalisti besnijo, drugi vzdihujejo in tarnajo, ker je zastalo delo v rudnikih zaradi rudarskih stavk. V zvezi s tem počivajo velike in važne tovarne, obstale so elektrarne, skrčen je promet in vse to ustvarja splošno nezadovoljstvo. Medtem, ko so bila ameriška mesta skozi vsa vojna leta ponoči bogato razsvetljena — v izložbah ob bulvarjih so žareli in se bleščali živobarvni reklamni reflektorji — so sedaj, po vojni — zatemnjena. Nič se ne da pomagati, rudarji so do dna spoznali škodljivost kapitalizma- Politika ameriške vlade jim je do potankosti jasna, ker žive v neznosnih razmerah.
Tudi v naši domovini je mnogo premogovnikov. V LR Sloveniji kopljemo črni in rjavi premog ter ligniti V Sloveniji je
V	omrežje ulic bo treba vsekati posebne magistrale, ki bodo vezale med seboj kolodvora
Te ulice bodo služile zlasti, tranzitnim potnikom mesta Mostove ter jim bodo dajale možnost, da bodo lahko hitro in brez prestopanja prišli od enega, kolodvora do drugega.
V	mestu bodo speljane nove okvirne magistrale, ti j. obročne ulice.
Od trga Dama Sovjetov do Noginovega trga se bo širil centralni lok. Iz deset in več ozkih in za promet neprimernih utičič, tol se jih vedno izogibajo šoferji, bo nastala lepa in udobna magistrala, široka pet an trideset metrov. Strme vzpone in klance bodo ublažile poglobljene ceste in ponekod predori.
Ob dneh množičnih manifestacij, ko se v centru mesta zbirajo milijoni Moskovčanov, bo tvoril ta lok najkrajšo zvezo.
Onstran Siadovih ulic bo urejen nov obroč buljvarjev, ki bo vezal bivša Moskovska predmestja.
še širši krog okrog Mostove bo tvoril nov obroč parkov.
Ta gigantska avtostrada, ki bo merila nad štirideset kilometrov, bo vezala osnovne gozdne masive mestne okolice in bo povezala med seboj najbolj oddaljene mestne četrti, ter pripomogla razvoju teh hitro rastočih mestnih predelov.
Za normalno razmestitev petmilijomske-ga prebivalstva bo treba zgraditi več novih stanovanjskih hiš.
V	času od Oktobrske revolucije pa do
leta 1836 je trilo v Mostovi zgrajenih pri-
bližno šest milijoinov kvadratnih metrov stanovanjske površina.
Generalni načrt predvideva, da bodo zgradbi še 2500 stanovanjskih hiš s površino 15 milijonov kvadratnih metrov.
Načrt določal, da morajo imeti nove sta-novanjske hiše vsaj pet ali šest nadstropij, niai širokih magistralah, trgih in nabrežjih pa šest do devet, odnosno štirinajst nadstropij.
Vsaka teka hiša je po obsegu enaka desetim in več starim poslopjem. V letu revolucije je štela Mostova približno 50 tisoč poslopij s površino 9 milijonov kvadratnih metrov, 2500 novih hiš pa bo imelo skoraj dvakrat večjo površino.
Sdčlenjeno je bilo, da se ne bodo gradile stanovanj sike hiše višje kakor 12—13 nadstropij. Nebotičnikom. New-Ycrka in Chicaga se sicer čudijo tuji turisti, toda stanovat® in delati nekje v 87. nadstropju, pa je vendarle neudobno.
Ureditev jugo-zapadnth in drugih novih področij bo zagotovila) enakomernejšo raz. delitev mestnega prebivalstva.
V starih moskovskih mejah bo ostalo približno 2,5 milijona prebivalcev.
Ko bodo namesto majhnih, stisnjenih haš nastale četrti velikih in visokih poslopij, bo ostalo mnogo prostora za> nove ulice in trge, za parke in nasade. Pročelja poslopij bodo lahko obrnjena na sončno stran jn bodo gledala na reko ali na zelenje parkov.
Izvedba načrta za razširjenje in prepla-ninamje Moskve je tesno povezama z rekonstrukcijo • mestnega gospodarstva in razvojem ter ureditvijo ne samo mastnega središča, temveč tudi predmestij.
najvažnejše pridobivanje rjavega premoga v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku, pa tudi v Laškem, Rajhenburgu, v Zabukovlci ter v Pečovniku pri Celju. Poleg tega ima Slovenija tudi več rudnikov lignita. V vseh teh rudnikih Slovenije in v vseh rudnikih po Jugoslaviji je po osvoboditvi zavladalo novo življenje. Iz ljubezni do svoje ljudske države so rudarji, vajenci, vozači, pomožni kopači, kopači, pazniki, tehniki in inženirji sprejeli tekmovanje kot nov način dela.
V	oktobru letošnjega leta so delavci v slovenskih rudnikih prekoračili povprečno mesečno proizvodnjo iz leta 1939 za 22%.
Več kot polovico premoga je karisumirala Slovenija sama, za potrebe industrije, železniškega prometa in privatne potrošnja ostalo pa smo izvozili v druge ljudske republike in celo v inozemstvo.
Tudi v bodoče bodo naši rudarji poskrbeli, da bo v Jugoslaviji dovolj črnega diamanta, ker vedo, da delajo za sebe, ne pa za kapitaliste kot njihovi tovariši v Ameriki.
..............—  -----------------■•trn i im
Sociabsi čut!
Nekega dne v tednu Rdečega križa sem kupovala v trgovini »Na-M@« ha Tyrševi cesti blago. Ko sem plačala pri blagajni račun, sem obenem vprašala tovarišico blagajničarko, če ne pobira prispevkov za RK. Odgovorila m® je »Nimamo časa«!
Drage tovarišice, uslužbenke »Na-Ma«, ali veste, kaj je Rdeči križ? Al® se ne zavedate važnosti te ustanove? Rdečil križ mudi mašim vojnim sirotam in drugim potrebnim ljudem ogromno pomoč. Da bi bi. Lai ta pomoč čim izdatnejša, potrebuje denarnih sredstev. Pomislite na to, tovarišice!
Ali) b® res izgubile toliko časa, če bi se pri vsaki stranki pomudile le sekundo več za izdajo potrdila iz bloka za dinarček, ki bi ga vsak rad plačal? Veliko dela bi 3 tem opravile in bi pri mah zamudi časa nabrale veliko vsoto denarja za Rdeči križ.
če so to utegnili napraviti drugod, mislim, da bi bilo mogoče izvesti tudi v vaši državni trgovini.
čeprav smo preživeli grozote najstrašnejše vojne v zgodovini, ljudje še vedno nimajo socialnega čuta in ne vedo, da moramo napraviti vse za dobrobit skupnosti,
.1 u ni,—, RK.
Služiti £s$3tovin| je častna dolžnost
V	zadnjih dneh novembra je odšlo fiz ptujskega okraja 378 mladih fiamtov-na-fcornikov, da odslužijo svoj rok v stalnem kadru JA kjer bodo nadomestila deimobi-Ifiztraince.
Na dan vpoklica so se maši fantje v veselem razpoloženju javljala, pri vojnem odseku in se nato zbirali pred kavarno »Moskva«, odkoder jih je vojaštvo z godbo !n v spremstvu velikega števila prebivalstva spremilo na picstajo. Tam ss je od njih poslovil predsednik OLO. V poslovilnih besedah je naglasili, maj bodo naborniki pomotami, da bodo služili v armadi, k® je ljudska armada« Poleg vojaškega, s® bodo pridobili tud® potrebnio politično znanje. V imemu vojske je govoril tov. kapetan Jur-feiTv v imenu nabornikov se je govornikoma zahvalil tov. Simončič in v njihovem Imenu obljubil, dai bodo ptujski fantje
čaRčtfciko	evtano dolžnost.
Ob zvokih godba vzkliki JA to maršala Titu, ter Mici »na veselo svidenje« je vlak odpeljal naše nabornika
OBJAVE
UPOKOJENCI
V nedeljo d ne 15. decembra t. 1- se vrši ustanovni občni zbor društva Upokojencev LRS ob 9.36 turi dopoldne v dvorani »Doma sindikatov« — bivša Delavska zbornica- — v Ljubljani. Miklošičeva cesta 22.
Opozorili smo že v nekajkratnih obvestilih, ki jih je priobčil »Slovenski poročevalec« in »Delavska enotnost« na izredno važnost tega društva za celokupen stan upokojencev, ki bodo poslej udruženi prvič v enotni organizaciji brez ozira na razlike, odkod izvira njihova pokojnima.
Novemu društvu se po sklepih občnih zborov priključijo s celokupnim svojim dosedanjim članstvom in imetjem Sledeča društva:
»Društvo javnih upokojencev Slovenije«, »Tovarištvo«. »Društvo upokojenih učiteljev«, »Društvo upokojenih orožnikov« in »Društvo upokojencev in renenikov Federalnega zavoda za Slovenijo«.
Vsi člani teh društev imajo na ustanovnem občnem zboru glasovalno in volilno pravico. Izkažejo naj se ob tej priliki z vabilom k občnemu zboru, ali z društveno izkaznico, ati. pa s potrdilom o plačani članarini.
Pripravljalni odbor.
Zaradi preameditve in beljenja prostorov se je predsedstvo in tajništvo Glavnega odbora sindikatov preselilo v prvo nadstropje zgradbe »Doma sindikatov«.
Obveščamo vse urade, ustanove in sindikalne organizacije, da naj namesto dosedanjih telefonskih številk 27-96/97 kličejo Glavni odbor na tel- štev. 20-44. To velja tudi za medkrajevne pogovore.
Glavni odbor Enotnih sindikatov Slovenije Ljubljana
Treba je izvesti grandiozne gradbene načrte glede izgradnje hotelov, tramvajskih prog in prog podzemeljske cestne železnica
Asfaltirati je treba vse mestne ulice m trge.
čez reki Moskvo in Jauzo je treba zgraditi nove velike mostove.
V	mestu je treba ustvariti dva vodna obroča.
Zgraditi je treba več novih vodovodnih postaj, povečati obseg kanalizacijskih naprav, napeljati plin m centralno kurjavo V številne mestne četrti in rekonstruirati podzemeljsko gospodarstvo.
V	Moskvi je treba zgraditi 530 novih šolskih poslopij in 17 bolnišnic ter odpreti nova kinogledališča, 'domove kulture, gledališča, veiaprodajalne, velepekame ®n eie.
vatorje.
Načrt rekonstrukcije Moskve je odpri pred prestolni Štern® arhitekt® in graditelji ogromne perspektive.
Uresničenje tega načrta je zahtevalo delo mnogih tisooev ljudi, toda za sovjetskega človeka je ni večje časti, kakor vložiti vse napore za to, dai bo Moskva najlepše mesto na svetu.
Nova Moskva se gradi kot enoten organizem, Cilj rekonstrukcije mesta je ustvariti v mestu radostno simfonijo barvitih in polnih oblik veličastne preprostosti, udobnosti dn idejno-umetniške izrazitosti, ustvariti ljudstvu dela, ki bodo zasenčila vse ohranjene umetnine vseh doto, bediš® tistih, M so že minile, ail pa tistih, ki minevajo.
Pred drugo svetovno vojno so v New-Yorku kazali čudovit zemljevid Moskve.
(Dalje)
Ur«toištw fe uprasv*»L|u8|}anAD|»»t»to30«rt®!*t	eestarSML* *e|,6fc,45-4£—TIsk Tiskame »Slovenskega poročevalca*