7d
Carmen : Pri viru.
kako krčevito sta se branili vabilu na »kavo«, da se je veselita druga bolj od druge. Družba je torej odšla v obednico, kjer sta se zlasti Rudek in Mirko razveseljevala, videč na mizi sadje, med in sladice. Kavo, sir in take stvari sta krepko prezirala.
Prav tega, radi česar sta bili prišli, namreč, kako se ima stvar z Mileno, o kateri se je govorilo po Vranovem, da je »na pol zaročena«, tega se ni še lotila nobena. Naposled se vender osokoli gospa Grizajka in vpraša presenetljivo-smelo na pol doktorico, na pol gospo pl. Jeličevo:
»Ali bomo imeli kmalu čast, da Mileni čestitamo ?«
Milena je od jeze in srama zardela; gospa Stojanova, ne vedoč, kako bi primerno odgovorila predrzni vprašalki, pogledala je osuplo svojo svakinjo. Ta pa je odločno pokimala z glavo in odgovorila glasneje, nego obično:  »Da, da, v kratkem.«
Torej venderle res! Tuji gospe sta dobro vedeli, da pl. Jeličeva odločuje na Javoricah, in da se to zgodi, kar ona reče, naj bo, kar hoče. Zobeljo je ta trenotek strašno peklo, da ni ona prva vprašala. Milena je torej — rekli bi   kar   naravnost — zaročena, toda s kom?
v
Ze se je debela trgovka pripravljala, da popravi prejšnjo zamudo in stavi »glavno vprašanje«, ko javi hišina gospoda barona Lahnberga. Pozornost vseh se je obrnila ta trenotek proti vratom; ta hipec je porabila uboga Milena, da si obriše dve sijajni solzici, kateri je že ves čas komaj, komaj zadržavala..
(Dalje prihodnjič.)
"%,
,/
Pri
viru.
f
o  vode dekle  šlo je  k  viru  .   .   .                  »Krepilo  podaj  mi  iz  vrča.
Po  stezi mlad  potnik prispe".                         Raz prsi mi šopek  podaj;  —
Postane  pri viru in devi                                Požirek krepilni  in kito
Prijazno smehljaje se de":                               Bog večni poplača  ti naj!«
Dekle da mu vode,  da kito .  .  .
Mlad potnik je odpotoval. A  v srce, a v srce dekličje
Nemira je seme vsejal.
Carmen.