Iz šole za šolo. V o d a. Q=. jjTTgjubi učenci! Danes pa poglejmo, kaj ^\\Łj je voda, katere lastnosti ima in kaj nam koristi. Voda je prozorna, brezbarvena tekočina in čista, -nima nikacega ukusa. Ona sestoji iz dveh plinovih prvin, nanireč iz vodenca in kisleca in ima lastnost, da more jako veliko trdih tvarin v sebi raztopiti ali razprostiti. To dela njena sprijemn o s t delkov do delkov nekaterih trdnih snovij. Vodni delki, ki se vrinejo med nje, jih razrinejo in rešijo iz njihove skupnosti. A raztopljena in razprošcena tvar ne izgubi svojih prvotnih kemičnih lastnostij, kajti razproščene se pokažejo zopet v prejšnji skupnosti, kakor hitro vodo s toplino izparimo. Tako na primer se dobi iz morske vode, katera se na solncu pari, sol. Voda je tudi luknjičasta. En liter vode in liter vinskega cveta (spirita) ne da dva litra zmesi, ker gre nekaj vinskega cveta v vodene luknjice. Ker je luknjičasta, sreblja tudi v sebe zrak in ogljenčevo kislino. Zato je koristno v zaprtih sobali skledo z vodo inieti, da ogljenčevo kislino, ki je zadušljiva, v se S"ka. Ker je voda luknjičasta, da se tudi čisto malo stisniti, še bolje pa raztegniti, celo na 1700kratno velikost, kerjedeljiva v kapljice. ki se izpremene v prav tenko soparo. S kakšno močjo se voda razteguje, vidimo pri parnih strojih, s koliko močjo vrti kolesa. Cista voda je 17krat lahnejša od svinca, tedaj nima toliko delkov in teže, v jednern in istem prostoru s svincem. Ima tudi lastnost z d r u ž n o s t i. Ako vtaknemo prst v vodo, ne postane samo prst raoker, ampak obvisi tudi konec prsta kaplja, torej brez števila delkov vode, ki se jeden druzega drže. Ako položimo mastno iglo vatno v kozarec vode, plavala bo na vrhu, ker se delki vode tako skup drže, da se igli ne odmaknejo. Tudi se more v polno kupico vode varno še nekaj kapljic priliti, da se voda izboka, ne da bi tekla čez. Ako z roko na vodo udarimo, nas roka zaboli, ker se v hitrosti delki vode ne morejo dosti hitro odmakniti. Vsled združenosti vode vodni pajki in hrošči po vodi hodijo, ne da bi utonili. Dalje je voda tudi s p r i j e m 1 j i v a. To vidimo pri kupici vode, ob kraji stoji voda malo višje kakor na sredi, ker je privlaonost med vodo in steklom večja, kakor nje združnost. Ako postavimo drobno stekleno cevko v vodo, bo voda v cevki više stala kot v posodi, ker jo steklo k sebi privlači. Jednako vidirao, da se kaplja vode, ki jo na mizo kanemo, razploši in razleze, ker je privlačnost lesa do nje večja od nje združnosti. Ako dotaknemo košček sladkorja z vodo, gre voda po koščeku više, da ga slednjič vsega raztopi. Ta sprijemnost koristi pri rastlinah, da se sok od korenine gori do vrha po njihovih celicah vzdiguje in pretaka. Škoduje pa pri zidovih, ki so na vlažni podlagi. Tu se vzdiguj<^ v-laga iz zemlje med ometom in zidora, da je omet vedno moker in slednjič odpade. Za take zidove je oarboljši omet iz cementa, ki se v vodi strdi. Voda je deljiva in ima že po stvarjenji od Boga nalogo premikanja in krogoteka. Ako proti zrkalu sopemo, gre sopara v nevidnih delkih do zrcala, na katerem se zbira v kapljice. Vsled toplote se voda v morji, na rekah in tudi na zemlji pari, da hlapi. Ta hlap se v gorkih dneh nevidno, v hladnejih pa vidno, v tenkih meglah vzdiguje proti nebu, kjer plava v podobi oblakov. Kadar je zelo gorko, razdeli se ondi zopet v nevidno tenko soparo, da nam oblaki izginejo izpred očij. Kedar se pa zrak na nebu ohladi, družijo se te pare zopet v temne oblake, ter se zbi- rajo v kapljice in padajo vsled svoje teže na zemljo, kar pravimo, da rosi. Kedar se te drobne kapljice vsled večjega hladu med padom družijo v večje, takrat dežuje. Po ziini in sploh v hudem mrazu pa te drobne kapljice na nebu zinrznejo in se med padom družijo v pršavico ali pa v snežne kosmiče, ter pravimo da sneži. Casi tudi po letu, med tem da imamo na zemlji hudo vročino, na nebu nastanejo hudi mrzli vetrovi, kateri oblake tako ohlade, da deževne kaplje zmrznejo in s hudim vriščpm padajo na zemljo, to je toča. Ker je pred točo vselej hud vrtinec zraka žene smeti in tudi kaki las ali dlako kvišku, zmrzujoče deževne kaplje pa pobirajo to drobnino seboj, in praznoverni ljudje so rekli, da se čarovnice lasajo v zraku. Ker zemlja vedno vodo iz sebe pari, se v pomladanskih in jesenskih nočeh para le nekoliko od zemlje vzdiguje, pa vsled ohlajenja zopet na zemljo pada in se tu v kapljice zbira, ter nastane rosa. V7 bolj mrzlih nočeh pa ta rosa zmrzne v slano. Po zirai v hudem mrazu se dela vsled znirzle pare na obleki ivje in ravno tako živini okrog glave; še več pa ga je po drevji, da je kakor od snega opadeno. V nezakurjenih stanicah se dela po zimi sreš in na okaih pa ledene cvetice. H kratu zmrzujejo tudi na zemlji vode v trd led, in takrat se vodena vsebina zopet malo raztegne, ter je jedna in ista velikost ledu z vodo lahneja od vode. Zato led vrhu vode plava in s tem spodnjo vodo odeva^ da ne zmrne vsa in z njo vred tudi ribice. V tem času tudi studenci in vodnjaki ne dajejo veliko vode, ker se le še tista izteka, kar se jo je v jesenskem deževji v notranje votline zemlje nabralo. Ker sem rekel, da se voda, ko zamrzne nekoliko raztegne; zato se ne smejo posode z vodo in sploh tekočinami zunaj na mrazu pustiti, da jih led ne razžene. Ravno iz tega vzroka vincarji ne prevažajo vina v hudem mrazu. Tudi mladim drevesom koža popoka, ako niso s slanio ovita. Ko pride pomladno južno vreme, jamc se sneg topiti in led tajati, in voda teče od vseh krajev v doline in potoke, ter dalje v reke in morjo. Pa tudi v znotranjih tomunih zemlje se je obilno zbira, ter polni izvrire in pofcoke z zdravo pitno vodo. Voda sama na sebi je brezukusna, omladna; a ker se na poti skozi gore rine med raznitni rudninarni, vzame vsled svoje sprijemnosti do drugih trdih snovij te nase, česar se prepričamo, ako jo pokušamo ali pa če jo parimo. Voda, ki teče iz trdega peščenjaka, ki se v vodi ne topi, je čista ali niehka voda. Voda pa, katera pride iz apnenčeve gore, iraa v sebi mnogo apna. Steklenica s tako vodo napolnjena oteinni. Pri kuhanji se iz take vode vsede na steno posode tenka skorjica. Taki vodi pravimo trda voda. V nji se jedila ne skuhajo tako mehko, kot v prvi, in tudi perilo se ne opere tako čisto, zato ker se naredi liki na posodi tenka apnena skorja. Voda ki teče skozi rudnato skalovje, se navzame nekoliko rudnatih tvarin, in se imenuje rudna voda, n. pr. kisla voda, ki jo pijemo za zdravje, slana voda, iz katere delajo v solinah varjeno sol. Da je morje slano, pride menda od tega, ker v nja izlivajoče reke prinašajo nekaj raztopnin soli seboj, ki pa v morji ostanejo, kajti inorje hlapi le cisto vodo v zrak. Rudarji vedo, da globokeje, ko gredo v zemljo, bolj je gorko. Zato pa je tudi iz zelo velike globočine izvirajoča voda gorka, da, v nekaterih krajih celo vre. Takirn virom pravimo t o p 1 i c e. Ti viri iinajo razne zdravilne rudnine v sebi; bolniki se v njih kopljejo in iz nekaterih tudi pijo. Voda je ljudem in živalitn potrebna in najzdravejša pijača, ako ni preveč mrzla in je ne pijemo razgreti, ker premrzla voda strdi v pljučah razgreto kri, da začne gnjiti, in človek zboli, da težko ozdravi. Brez te, kar jo izpijemo, je tudi v naših jedilih več ali manj vode in stori, da jihlaže uživaino in prebavljamo. Slednjegase prepričanio, ako bolj goste jedi uži-vamo, ker nas po njih bolj žeja, kakor pa za vlažnimi jedili. Z vodo se umivamo in snažimo telo. Cloveška koža je luknjičasta, in uoenjaki pravijo, da imamo na vsaki dlani 400 luknjic, na veliki koži odraslega človeka pa jih je ki*og 1 milijona, skozi katere odhaja telesna sopara. Da pa more nezdrava para [z telesa in zdrav zrak v telo, treba je, da si telo izmivamo z vodo. To dobroto čutimo, kadar si glavo in roke s nirzlo vodo umivanio. In kako lahke so nam noge, ako si jih umijemo zvečer preden gremo spat! Ravno tako nam koristi voda, kadar komu omotica pride. S tem, da omotičnega cloveka s svežo vodo hladimo, daje voda po kožnih luknjicah njegovim živcera krepčilo, da pride hitreje k zavednosti. Ravno tako nam koristi voda, kadar izmivarao z njo krvavečo rano. Z izmivanjem izčistimo rano od krvi, katera zastana bi gnjila in rano veeala. Z vodo mešarao zdravila, da se bolje stanjšajo ter gredo hitreje do živcev, da jih krepeajo; pa mešamo tudi druge pijače, katere same bi nam bile opojne in škodljive. A tudi rastline bi ne mogle rasti, ko bi ne imele vode; ona je velik obstojni del in živež, katerega po listih iz vlažnega zraka, po koreninah pa iz zemlje srkajo. Z vodo se dalje snaži perilo in obleka umazanosti, katera mnazana bi prinesla naši koži glivice nalezljivih boleznij. Skušnja uči, da se vedno snažnega človeka po obleki nalezljiva bolezen manj prime, kakor pa nesnažnega. Pa tudi jedilne in pitne posode, kakor tudi hišno orodje, posebno tla, je treba ninogo z vodo snažiti. Nesnažna jedilna posoda bi naše jedi pokvarila in povžitku škodovala; tudi po nesnažuih tleh in orodji se širijo nevidne strupene glive, katere prinesejo našemu telesu bolezen. Koliko nam še koristi voda ob casu nesreče ognja! S škafom vode o nastanku ognja obvarujemo celo vas požarja. Zato so kaj koristne požarne družbe, ki nam ob času ognja vodo na goreča pohišja brizgajo in s tem marsikateremu njegovo posestvo otmejo te strašne nesreče. Voda morja, jezer in rek pa ne saino, da nam daje brezštevilno rib, ljudem nekaterih krajev jedini živež, je tudi gladka, ravna pot, po kateri se vozijo ljudje in blago na mnogobrojnih ladijah iz kraja v kraj. Tekoča voda nam vrti brez števila koles po mlinih, pilah, kovačnicah in raznih tovarnah. In ravno v to svrho nam služi tudi segreta voda ali para pri tovarnah, železnicah in parobrodih. Torej se za ta dragi dar Bogu nikdar ne nioreiiio dosti zahvaliti, kakor za naš vsakdanji kruh ne. P. Gross.