Spnllzlom In abbonamenfo postale — PoStnlna plačana v jo to vi nI Let* xxmM št* 130 Ljubljana, petek 11. junija Cena cent. 80 _ijelek: Linbltana. HnconiKn ali- 3 i - teletoc (L <1-23. 51-26 fodružmca Novo mesto ■ Liobliaoska cesta 42 Račon.1: o L tubi lanske pokra ime oo poStno-čekovneno ovodo ta. 17.749, a ostale kraje Ita li le Servizio Cona. CJon Post. No 11-311"' IZKLJUČNO iASIOPSTVC a oglase a Ki Italije to inozemstva taa Cbiooe Pobblicitž Italiana S. A. MILAN' —< BIIMB——M—i liti . . . • t k a • o razen pcmOdltl N i i u r n i o a enaia s c • e / o o Lu 18 .—, a tnozenutve »kliu^nc • »Hor Meliskin ln> crorn« Lu 56 50. Utedotnfti Ltubliana. Puccmiteva alica tre®. V 'rirtoo fce». JI 22 Jl-23. »1-24 Rok o p nt »t CONCESSIONARLA tM.Li.MVA jc, i. pu» bliciti di pmraiienn ttlnm ic tsitra; Unione PubhliHtJ Itahan;. » \ Mil ANO Letalski boji v Sredozemlju Nad Pantellerijo je bilo sestreljenih 11 sovražnih letal, nad Catanijo pa Z štirimotornika Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 10. junija naslednje 1111. vojno poročilo: Včeraj so se nadaljevale sovražne letalske akcije nad Pantellerijo. V zraku nad otokom so naši lovci zbili 6 letal, nemški Pa 5. Oddelek večmotornikov je bombardirat kraje v okolici Catanije ter povzročil žrtve med civilnim prebivalstvom in omejeno škodo. Dva štirimotornika sta se zadeta od naših lovcev zrušila v morje. Z operacij zadnjih dveh dni se niso vrnila. 4 naša letala. * Doslej ugotovljene izgube med civilnim prebivalstvom v okolici Catanije, omenjene v včerajšnjem vojnem poročilu, znašajo 41 mrtvih in 91 ranjenih. Občudovanje in priznanje italijanski posadki na Lampedusi Bukarešta, 10. jun. s. Uspeh italijanskih čet, ki so energično in naglo odbile angleški pozkus zasedbe Lampeduse, je napravil v rumunskem javnem mnenju globok vtis in sprožil nov val simpatije in občudovanja za italijanski narod. Listi v Bukarešti javljajo o tem dogodku z velikimi naslovi ter tolmačijo rumunska čustva v svojih poročilih. List »Actiunea« piše, da je prvi izkrce-valni poizkus Angloameričanov v Italiji dokazal tako učinkovitost obrambnega sistema, kakor žilavo voljo Italijanov po zavrnitvi kakršnega koli napada na njih ozemlje. »Cuventul« piše, da je uspeh hrabre garnizije na Lampedusi resnično znaten ter v nadaljnjem prikazuje dosedanje napore Italije. Že tri leta je poteklo, odkar je Italija vstopila v vojno in boriti se je morala ostro od prvih dni na dveh frontah, na afriško-sredozemski in na balkanski. Toda za Italijo, kakor tudi za Nemčijo je bilo in je glavno operacijsko prizorišče Evropa. Afriški pohodi so bili samo kolonialnega značaja. Italija je držala in drži skoraj vse svoje sile na evropskem kontinentu in na otokih. »Prunca Vremi piše: V nekaj rurah so italijanske čete likvidirale poizkus izkrcanja na Lampedusi. Izkrcanje, ki ga je organiziralo angleško poveljništvo in izvedlo s številnimi in popolnimi sredstvi, se je bliskovito in bedno izjalovilo. Je pa dragocen namig za to, kar je mogoče in kar ni mogoče. Na Lampedtisi se je ponovil torej prizor iz Saint Nazaira v skromnejšem razmerju, toda enke silovitosti in z enakim uspehom. Ali sence iz Galipo-iija ničesar ne povedo Angležem? Budimpešta, 9. jun. s. Današnje 1110. poročilo italijanskih Oboroženih sil je objavil z velikim poudarkom ves madžarski tisk. Listi opozarjajo na junaško zadržanje garnizije na Pantelleriji, ki je ogorčeno odbila sovražnikov poziv k predaji. »Magyarszag« poudarja, da je italijanska obramba na Siciliji. Pantelleriji in Lampedusi zadala sovražniku hude izgube. Z izjalovljeno angleško akcijo proti Lampedusi se je znova zabli?nila hrabrost italijanskega vojaka, ki je pognala napadalce v morje. španski tisk o junaškem odporu Pantellerije Madrid, 10. jun. s. Junaški odpor branilcev Pantellerije in njihova odločna zavrnitev poziva k predaji je danes predmet razprav vsega tukajšnjega tiska. Listi soglasno poudarjajo hrabrost in žilavost, s katero se italijanski vojaki upirajo napadaj očemu sovražniku. Madžarska obsodba anglosaškega divjaštva Budimpešta, 9. jun. s. Divjaški napadi anglo-ameriškega letalstva na odprta mesta in neob-OTOŽeno italijansko prebivalstvo še naprej zbu» jajo ogorčenje madžarskega tiska. »Magyar-szag« piše v uvodniku, da so umetniška dela, ki jih uničuje ameriško letalstvo, sramota za Anglo-Američane. Ves omikani svet, ki se ima mnogo zahvaliti italijanski omiki, si ne more kaj. da bi ne obsojal divjaških metod anglo-ameriških letalskih sil. Pozdrav povratnikov Duceju Rim, 10. jun. s. Duce je sprejel iz Barija naslednjo brzojavko: Oficirji, vojaki, pohabljenci, invalidi in zdravstveno osebje, ki se ie vrnilo v domovino iz Kenije, Avstralije in Južne Afrike, dviga, ko stopa na tla domovine, z nespremenjeno vero svojo navdušeno ganljivo misel k Vam, Duce in Vas prosim, da vse smatrate za vedno pripravljene v vrstah, v svrho dosege popolne zmage. — General Agostino Martino, senior; zvezni tajnik Umberto Bologna. Zopet napad na sovjetsko industrijo ob Volgi Uspešno čiščenje v zaledju srednjega odseka vzhodne fronte — Uničevanje sovjetske plovbe Iz Hitlerjevega glavnega stana, 10. jun. Vrhcvno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na vzhodni fronti je včerajšnji dan poteke! mirno. V zaledju srednjega odseka fronte je bila zaključena nadaljnja akcija proti močnim l>oijševiškim tolpam. Na neprehodnem gozdnatem ozemlju so bile tolpe s sodelovanjem madžarskih oddelkov in domačih sil obkoljene ter uničene. 207 taborišč, številno orožje in velike množine zalog za preskrbo je padlo v naše roke. Nemške lahke pomorske oborožene sile so potopile ob kavkaški obali dve sovražni enoti za dovoz s skupno 800 br. reg. tonami. Letalstvo .je potopilo ob vzhodnj obali Azovskega morja zopet 16 čolnov za izkr-cavanje, nadalje v Finskem zalivu sovjetski stražni čoln ter na visokem severu s obstreljevanjem zažgalo sovražno tovorno ladjo. Oddelki nemških težkih bojnih letal so izvedli v nočj na 10. junija strnjen napad na pomembno sovjetsko oborožitveno tovarno v Jaroslavlju ob zgornji Volgi. V obširnih tovarniških napravah so nastali veliki požari na prostem. V letalskih bejih v Sredozemlju so nemški in italijanski lovci sestrelili 11 sovražnih letal. Na Atlantiku je nemška podmornica v dveurni borbi uspešno zavrnila ponovne napade skupnih 8 sovražnih letal. Eno izmed letal je bilo sestreljeno, 4 nadaljnja pa so bila zadeta in so odletela v drugo smer. Podmornica je nadaljevala svoje operacije, S finskih bojišč Helsinki, 9. jun. s. Finsko vojno poročilo objavlja: V zadnjih 24 urah ni bilo večjega bojnega udejstvovanje na kopnih frontah. V vzhodnem odseku fronte v Karelijski ožini so finske čete odbile napad svojetskega oddelka, katerega je podpiralo topništvo. Finsko letalstvo je delovalo nad sovjetskim zaledjem in bombardiralo dolg vlak ter zadelo aa Oneškem jezeru en vlačilec in dva splava, ki sta zletela v zrak. Nad Maasel-lcajo v Vzhodni Kareliji so finski lovci sestrelili eno rdeče lovsko letalo in poškodovali drugo. Eno finsko letalo se ni vrnilo na oporišče. 141 sovjetskih letal sestreljenih v enem dnevu Berlin, 9. junija, s. Iz vojaškega vira se doznava, da je nemško letalstvo včeraj sestrelilo na vzhodni fronti 141 sovjetskih letal, pri izgubi treh lastnih letal. Doznava se nadalje, da boljševiki po krvavih izgubah v zadnjih dneh včeraj niso obnovili svojih množinskih napadov v odseku kubanskega predmostja. Nemške in ru-munske čete so preprečile vse sovražnikove poizkuse za proboj nemških postojank. Te borbe so trajale od 26. maja in nasprotnik je uporabljal 13 divizij in S pehotne brigade ter 6 oklopnih skupin, kakor tudi močne letalske sile. Med ostrimi obrambnimi boji so nemške čete od 26. maja do 8. junija uničile 100 tankov in 350 sovjetskih letal. V ostalih odsekih vzhodne fronte so bile samo borbe krajevnega značaja. Zavrnjen napad na nemški konvoj ob norveška obali Berlin, 9. junija, s. V dopolnilo današnjega poročila nemških oboroženih sil se doznava iz vojaškega vira, da je bil odbit napad angleških bombnikov na nemški konvoj pred norveško obalo z intervencijo spremljevalnih nemških pomorskih edinic. Med borbo se je vžgal en angleški bombnik in strmoglavil v morje. Nemški konvoj je nadaljeval pot, ne da ba utrpel škodo. Podmornice so še vedno na delu Lizbona, 9. jun. s. V nasprotju s severno* ameriškimi trditvami podmornice Osi še naprej operirajo tudi v notranjosti Karibskega morja, kjer so nedavno potopile neko kubansko ladjo. Brodolomci s te ladje so bili izkrcani v Miamiju. Omejitev poljedelske proizvodnje v Ameriki Buenos Aires, io. jim. s. Iz Washingtona poročajo, da je urad za vojno proizvodnjo ukinil naredbe, ki so dovoljevale izdelovanje poljedelskih strojev v omejeni količini. Zaradi tega ukrepa je resno ogroženo poljedelstvo, ki je bilo že itak močno prizadeto z odhodom mnogih delavskih sil na vojno. To omejitev izdelovanja poljedelskih strojev narekuje občutno pomanjkanje jekla, ki ga je povzročila stavka pre-mogokopnih delavcev. Potres v daljavi Bukarešta, 9. jun. s. Potresna opazovalnica v Bukarešti je zabeležila ob 5.18 močne potresne sunke z epicentrom v oddaljenosti 9000 kilometrov. Vsak potresni sunek je trajal ekrog dve sekundi. DAN KRALJEVE MORNARICE Poslanica Podtajnika mornariškega ministrstva junaškim pssadkam bojnega brodovja Rim, 9. junija, s. Podtajnik mornariškega ministrstva je izdal naslednjo poslanico mornarjem Italije: Mornarji Italije! Uresničujoč junaško rimski ideal se borite, zvesti svoji veri, že tri leta, žilavo in junaško, neprekinjeno na morjih proti sovražniku, ki je vse storil, ne da bi uspel, da bi zavrl vašo vnemo. Drhteči v najčistejši veri ste začrtali glavno pot, katero vam je zgodovina pokazala: Po tej poti hodit,- brez odmora! Trda je borba, znani so njeni uspehi. Svetlim stremljenjem daje duh samo rešitve gotovosti. Mornarji Italije! Proslavljate svoj dan na vojaku najbolj drag in vojaka naj vred-neši način: V borbi! To je proslava slave, ki je bila že posvečena, proslava že izpričane hrabrosti. Borba je še dolga in trda. Kakor je trda vaša volja po pohodu, globoka je vaša zavest in visok je cilj, o vaši zvestobi |*a ni dvoma. Z gotovostjo vem, da bo vašo junaško srce vedno vredno velike domovine. Pozdrav Kralju! Pozdrav B»iceju! — Arthuro Riocardi. Japonska poslanica Japonski mor nariški minister podčrtava v svoji poslanici visoki duh Italijanskega naroda in neomajno prepričanje v končno zmago T^ki«, 9. jun. s. Japonski mornariški minister je poslal italijanskemu narodu ob petem dnevu Kraijeve italijanske mornarice naslednjo poslanico: Zelo sem vesel, da se mi nudi prilika poslati svojo misel in svoja voščila zavezniškemu italijanskemu narodu ob dnevu slavne italijanske mornarice in ob obletnici vstopa Italije v to veliko vojno, katere smoter je zgraditev novega reda. Ponovno se zahvaljujem Ekscelenc; admiralu Ric-cardij u za poslanico, katero je poslal japonski mornarici 27. maja ob obletnici imperialne mornarice, za poslanico, ki je naredila globok vtis in vzpodbudila ne samo naše mornarje, temveč ves japonski narod. Mi Japonci se poklanjamo naporom vaše države v teh treh letih v svrho dosege vojnih ciljev, poklanjamo se trpljenju in težavam, ki jih je prestala in ki so utrdili značaj italijanskega naroda ter ga pripravili in še večje preizkušnje. Vaša mornarica je v sodelovanju z zavezniško nemško mornarico v podmorniški vojni na Atlantiku in drugih oceanih zadala hude izgube sovražniku. Ogrožajoč pomorsko oskrbovanje je ponovno napadla v Sredozemskem morju s podmorniškimi in površinskimi edinicami v tesni povezanosti z letalskimi silami premočne eskadre sovražnika in njegove transporte, ovirajoč tako operacije in zve^e. Istočasno sta vaša vojska in vaše letalstvo v stalni povezanosti in medebojnem sodelovanju ter sodelovanju s silami zavezniških držav preprečila izvršitev sovražnih načrtov, tako v raznih balkanskih državah kakor v vzhodnem odseku in na afriških frontah, dvigajoč tako vojaško slavo italijanskih Oboroženih sjL Danes, ob obletnici Kraljeve mornarice in Ob obletnici vašega vstopa v vojno izražamo mi Japonci vašim Oboroženim silam in vašemu narodu svoje globoko spoštovanje. Nedavno so se sile vaše države in nemške sile junišiko borile do zadnjega proti mnogo premočnemu sovražniku. Vojaška slava čet Osi se ni zmanjšala z izgubo Severne Afrike. Treba je celo priznati njih zaslugo, da so odlično operirale navzlic manjšim silam ter so tako zakasnile izvršitev predvidenih operacij sovražnika, tako da je strateški položaj vaše države danes boljši zaradi skrajšanja vojnih front, zaradi lažjega oskrbovanja in manevriranja v notranjih črtah. Eden izmed naših pregovorov pravi: Iz nesreče se rodi uspeh. Pregovor ima prav. Tudi jaz mišim, da bo novi položaj v Severni Afriki v prid sledečemu razvoju operacij. Sovražnik lahko ojači letalska bombardiranja vaše države, ne more pa zmanjšati bojnega duha države z bombardiranjem. Bombe lahko povzročijo gmotno, ne pa duhovno škodo, ne morejo uničiti borbene sile naroda. Kar more uničiti to energijo je, samo duh vsakega naroda. V starih časih so velike sile Yuana skušale vdreti na Japonsko. V tisti dobi se naša država ni mogla zoperstavljati in zdelo se je nespametno, da bi to tvegala. Toda končno smo te sile popolnoma uničili in to zaradi naše duhovne sile, ki ne dopušča podjarmi jen ja sovražniku. Kot korvetni kapetan sem bil mornariški ataše v vaši državi in sem se lahko osebno prepričal o vaši duhovni moči. Rezultat mojih opazovanj je, da se v trenutkih krize ojači zavest in energija italijanskega naroda. Mislim, da je to dediščina, katero so va mprepustili predniki. Nihče ne more pozabiti, da so vaši predniki z veliko duševno silo s katero so lahko prenašali dolgo vojno, uničili Cartago, ki je s svojim znakom in svojo mornarico obvladala vse Sredozemlje. Nedavno so se v trenutku, ko je bila vaša država po zadnji vojni pred tem, da se boljševizira, dvignile na Duce-jevo povelje Črne srajce ob pripadnosti in sodelovanju vsega naroda in uspelo jim je obdržati sestavo države. Poročila, da sovražna letalska bombardiranja vedno bolj ojačujejo vašo bojevniško voljo, so me globoko ganila in so potrdila mnenje, ki sem ga dobil, ko sem živel med vami. Ponosen sem, da se Japonska v tej veliki vojni bori skupno z vašim narodom in lahko sodeluje vedno bolj tesno s silami Osi za skupno dosego končne zmage. Menjajoča se sreča v vojni je bila vedno normalno stanje za nas vojake v vseh časih. Toda pravijo, da izgubi lavori-ke, kdor počiva na zmagi, kakor izgubi življenje, kogar poraz potlači. Kdor vztraja, v sto porazih zmaga. Zmaga in poraz se odločita v zadnjih 5 minutah. Ob dnevu vaše mornarice in ob obletnici vstopa vaše države v vojno sem vesel, da vam lahko zagotovim, da japonski narod, kakor vaš narod, ojačuje vedno bolj zavest vojne spričo kakršnekoli težave, da doseže dokončno zmago. — Admiral šige-taro Cinada. Poslanica velikega admirala Donitza Rim, 10. jun. s. Veliki admiral Donitz je poslal italijanski mornarici naslednjo poslanico: »Nemška vojna mornarica z menoj vred dviga misel k tovarišem italijanske Kr. mornarice v zvestem bratstvu v orožju na dan, ki se slavi v čast padlih junakov in slavnih dejanj, doseženih z visokim duhom požrtvovalnosti. Junaško zadržanje posadk italijanskih vojnih in trgovskih ladij, zaposlenih v borbi za preskrbo Tunisa, predstavlja nesmrtno stran slave. Neomajna volja in odločen vojni duh. ki so ga pokazali ti borci, pomeni določen znak, da bo zgodovinska borba Italije in naša borba proti skupnemu sovražniku dovedla do svobode in veličine fašističnega imperija.« Junaški delež trgovinske mornarice Rim, 10. junija, s. Junaški delež mornarjev trgovinske mornarice, ki so umrli ali izgubili življenje zaradi vojne, je naslednje: 576 oficirjev, 1826 prostakov, 618 ranjencev, 2 odlikovanca z zlato kolajno za vojaško hrabrost, 15 odlikovancev s srebrno kolajno, 141 odlikovancev z bronasto kolajno, 1111 odlikovancev z vojnim križem za vojaško hrabrost in 209 svečano pohvaljenih mornarjev. Dva svetla primera junaške požrtvovalnosti italijanskih mornarjev Rim, 9. junija, s. Pomorščaki naših trgovinskih ladij so pravcati bojevniki, ki vodijo proti sovražniku trdo in žilavo borbo in pri tem ne tvegajo nič manj kakor druge oborožene sile. Zato ni nikako čudo, da sta dva pomorščaka, pogrešani Zotti Antonio in še živeči Rosasco Cesare, zabeležena na prvem mestu v spisku slave te vojne ter sta tudi zaslužila najvišjo nagrado. Zotti se je rodil v Lussimpiccolu, v decembru 1886. in je s 14. leti začel pluti po morju z jadrnicami. Kasneje je izvršil redne nauke na nautičnem zavodu in začel svoje pravo življenjsko pot kapetana dolge plovbe pri triestinskem Lloydu. Potem je prešel k družbi Oosulich (leta 1907.); ko pa so se leta 1937 združile pa-roplovne družbe v enotno podjetje »Italia«, je služil kot kapetan pri novi družbi. Med sedanjo vojno je bila ladja pod njegovim poveljstvom 6. novembra 1941 težko zadeta od sovražnega izstrelka ter se je potopila. Zottiju se je posrečilo rešiti celot, no posadko in velik del potnikov. Zvečer 7. marca 1941 si je Zotti ob priliki hudega požara v luki v Tripolisu, ki so ga povzročile sovražne zažigalne bombe, zaslužil visoko pohvalo višjega mornariškega poveljstva v Libiji, zaradi visokega duha, discipline in zaradi preziranja nevarnosti. Po nepretrgani desetmesečni plovbi na raznih ladjah je Zotti 27. avgusta 1942 po hudem boju sledil slavnemu izročilu naših pomorskih poveljnikov ter se je po- k je povsod straži Smešno prizadevanje Angležev, da bi z živčno vojno itafijanski odpor očrnjevalno kampanjo, kakor so jo morali spremeniti vojaki 8. angleške armade na črti Akarita spričo naše prve armade. A kari takim enaki vojaki čakajo zdaj s hladno odločnostjo na sovražnika na ozemlju domovine. To je strašna igra, v katero so pozvani Angloameričani. Ni teroristične letalse ofenzive in besedne kampanje groženj in laskanj, ki bi omajale granitno voljo italijanskega vojaka. Italijanski borec bdi ob Obalah in čaka na bitko z enako dušo kakor pri Takruni, z dušo, ki se je raje žrtvovala kakor da bi se predala. Italijanski vojaki, ki so na tuniškem Gebelu tako presenetili poveljnike in čete ameriških in angleških armad, so pripravljene na obalah polotoka in otokov na borbo, prepričani, da bodo obvladali sovražnikovo objestnost. Zločinska bombardiranja mest in obstreljevanje s strojnicami lahko uničijo nedolžna človeška življenja in slavne spomenike in poslopja ter škodijo lahko tudi položaju vojne industrije, toda z njimi nam ne bo nikoli odvzeto najsvetlješe premoženje našega rodu. tistega, kar bo povzročilo v tej vojni: vojaške hrabrosti v obrambi domovine. Rim, 9. jun. s. Da skušajo še po trefa. letih vojne Angleži doseči uspehe v Italiji z živčno ofenzivo, se zdi otročje. Angleški narod, ki je bil navajen že stoletja na udobnost in uspe vanje, morda ne more razumeti naše stoletne privajenosti trpljenju, našega moškega upiranja bolečini. Dokazi iz zadnjih časov bi pa morali odpreti zatemnjene angleške oči. Nekaj svetlikanja v ocenjevanju Italijanov z angleške strani smo videli v tuniški vojni. Tam so se naši vojaki nenadoma pokazali levji, nenadoma samo za novinarje in za anglosaške radijske napovedovalce, gotovo pa ne za razne borce kateregakoli naroda, ki so že spoznali junaški zalet italijanskega vojaka. Tudi najbolj srditi očrnjevald, tisti, W 30 radi govorili o žilavem odporu nemških vojakov v Afriki, skušajoč naivno in nizkotno spregledati' celo navzočnost naših čet, so se morali nenadoma baviti s pešakom Italije, ki se je s svojimi junaškimi dejanji dvignil na raven najbolj hrabrih borcev, s tistim vojakom, ki je, tudi če se je moral v nemških oddelkih podvreči odločilni siM števila, upiral še sam nenaklonjeni sreči in premočnemu sovražniku. Londonski novinarji so morali spremeniti svojo topil obenem s svojo ladjo. Za svoje junaško vedenje si je zaslužil zlato svetinjo z naslednjim obrazloženjem: Kot civilni poveljnik nekega zaplenjenega parnika določenega za oskrbo linijske fronte z municijo je bil ponoči napaden od sovražnih torpedovk, branil se je odločno z izrednim udarniškim pogumom. Ko se je pokazalo, da je vsak poskus za rešitev ladje brezupen, ker je bila zadeta v svojem življenjskem delu, je takoj odredil reševanje posadke ter vodil reševalna dela s poveljniškega mostu trden in veder spričo nevarnosti, ki se je vedno bolj zgo-ščevala. Ostal je na svojem mestu z neomajno jakostjo duha in brezpogojno privezanostjo k svoji dolžnosti tudi takrat, ko je videl, da je njegova posadka na varnem in da bi se bil sam še lahko rešil, ko je bila njegova ladja nedvomno izgubljena. Smatral je za umestneje, da se potopi s svojo ladjo, ki se je pogrezala med eksplozijami in potegnila s seboj junaškega poveljnika. Rosasco Cesare, rojen v Genovi januarja meseca 1892 je vstopil v trgovsko mornarico in je imel od julija meseca 1909 že 18 službenih mest, od katerih jih je preživel mnogo kot poveljnik ladij večje tonaže. Ob izbruhu vojne je bil Rosasco nekoliko časa pilot v genovski luki jn bi bil kot tak lahko ostal na tem mestu. Hotel pa je doprinesti k borbi na morju in je dosegel, da se je lahko novembra 1940 zopet vkrcal. Poslej je vedno plul po morju ter je kazal izredno navtične sposobnosti, pogum ter duhovno jakost. Bil je že odlikovan dvakrat z vojnim križem, kj si ga je pridobil v svetovni vojni, služeč pridno na morju. Zlata svetinja, ki mu je bila podeljena, je obrazložena z naslednjimi besedami: Kot poveljnik majhnega pamika. ki je bil napaden od podmornice, se je -ešče ognil dvema torpedoma ter je z neposredno točno in umestno odločitvijo povedel v boj svojo ladjo, oboroženo z enim topom zelo majhnega kalibra. Ko se je podmornica, neprimerno bolje oborožena, dvignila na površino, je parnik otvoril iz majhne razdalje ogenj nanjo. Rosascova ladja je bila mnogokrat zadeta, bila je pod neprestanimi rahali strojnic. Pred nogami komandanta sta ležala mrtva krmar in opazovalec, tako da je sam ostal na poveljniškem mostu ter ni mogel več voditi ladje zaradi poškodovane transmisije. Dasi je bil težko ranjen na nogi. je stopil s svojega mesta ter je neposredno upravljal stroj na krmi Imel je trden namen rešiti raz^n posadke tudi ladjo, moral pa se je odpovedati misli, da bi jo privedel do obale. Z odločno in trdno besedo ter s svojim junaškim zadrževanjem je bodril vojaško in civilno posadko za nadaljevanje neenakega boja iz najbližje bližine, dokler se ni podmornica, opetovano zadeta, odpovedala borbi. Izčrpan, toda poln železne volje je spravil svojo često prestreljeno ladjo in svoje ubite in ranjene tovariše na varno: bil je sijajen primer najbolj izbranih vrlin pomorščaka in bojevnika.« Naročite se DOBRE KNJIGE! Velika letalska bitka nad Pacifikom V spopadu je bilo uničenih 49 sovražnih letal Tokio, 9. jun. s. Komentirajoč vest o zmagi japonskega letalstva nad otoki Russell dne 7. t. m., poudarjajo japonski mornariški opazovalci, da ima Japonska nesporno letalsko premoč v južnozapaclncm Pacifiku. Ta zmaga kaže tuli, di imajo Jz.ponci še vedno inicijativo v letalskih operacijah na tem področju. Med bitko nad otoki Russella. so eskadre prestregovalnih sovražnih letal 6:ikale blizu otoka Gatukai na japonske napadalce, ki so leteli proti otoku Russelli. Toda ti sovražni presti ego- valci niso mcg'i japonskim silam preprečiti, da ne bi dosegle svoje cilje. Nad Rus-sellom so Japonci naleteli na. številna sovražna letala, med njimi je bilo mnogo letal tipa . P-40« in tipa »Grumanns«. Navzlic silovitosti borbe, v kateri je bilo 49 sovražnih letal sestreljenih, so Japonci uspešno bombarlirali sovražne naprave, med njimi oaletišče in letalske hangarje. V 2 je a za osvoboditev azijskih narodov T°kio, 10. jun. s. Predsednik japonskega radia Hiroš- šimomura je izjavil na velikem zborovanju, da od konca te vojne za Veliko Azijo ni odvisna samo usoda Ja- ponske, temveč tudi osvoboditev in sreča milijarde ljudi v Aziji, S^mc-mura je poudaril, da se Japonska bori za osvoboditev milijarde Azijcev. Opozoril je na pohlep4 nost anglosaških sil in izjavil, da sta Amerika in Anglija v preteklosti prepovedali narodom azijske rase vstop na svoja obširna ozemlja, ki pokrivajo četrtino sveta, ter je podčrtal, da se je ta pohlepnost še F#»ečala, ko so Nemčiji odvzeli kolonije po prvi svetovni vojni. Pod takimi pogoji, ki so popolnoma nepravični, mir na svetu ni mogoč. V sedanji vojni se bfje Os n svojimi zavezniki »nemanj:či« za prostor, kj jim pripada na svetu. Edini način za ustvar'tev novega sveta je uničenje anglosaške sile. Koračnica v sp omin admiralu Jamamotu Tokio, 10. jun. s. V spomin junaškemu admiralu Jamamotu in vrlim braniteljem otoka Attu je zložil neki japonski skladatelj pogrebno koračnico za japon=J r.ovno piše o razlagah ministra Speera glede nemške vojne proizvodnje in navaja globoke razlike, ki obstoje med nemškim in ameriškim ali sovjetskim vojnim gospodarstvom, razlike, ki izvirajo končno iz globokega ideološkega prepada, ki loči oba svetova. Sovjetska vojna industrija sloni na primer na močnem izkoriščanju in obubožanju množic, medtem ko angleška in ameriška izkoriščata egoistične interese kapitalistov. V prehodu od mirovnega gospodarstva v vojnega niso upoštevali v Ame» riki interese narodov, temveč so izkoristili vse državne organe da so se do bajnih številk dvignili lastni dobički. Nemška oboroževalna industrija, ki je mogočna organizacija s 4000 najboljših inženjerjev in podjetniških tehnikov. si zagotavlja svojo ogromno tehnično in moralno premoč v primeri z neštevilnimi raz* nobarvnimi komisijami in odbori v Ameriki, za katerimi deluje konkurenca kapitalističnih skupin. Ni tajnost za nikogar, da ie bile d<> jeseni 1941 75 odstotkov vseh vojnih dobav nakazanih 56 velikim podjetjem, za katermi se je kazala senca Morgana in Židov Lehmana in Warburga. Korupcionistični škandali n sleparije so na dnevnem redu ameriškega gospodar* stva, ki naravnost vodi državo, namesto da bi bilo kontrolirano, ki stremi po osebnih dobičkih ter so mu interese naroda neznani. V nemški industriji je pa na prvem mestu interes naroda, kakor kažejo stalne izmenjave med raznimi podjetji in nove metode proizvodnje in uporabljanja najprimernejših sredstev za dosego varčevanja pn surov nah s ci» Ijem po končni zmagi in ne dobičkih To je bistvena razlika med nami in našimi nasprotniki. Sumljiva anglosaška ugibanja V sovražnem taboru čimdalje bolj narašča hrup javnih propagandnih trobil v zvezi z ugibanji in napovedovanji bližnjih anglosaških vojnih akcij in operacij. Vsa ta javna razmišljanja o bližnjih anglosaških pobudah pa so kaj sumljiva in čudna. Nikdar se v zgodovini še ni pripetilo, da bi generalni štab. ki pripravlja neko tvegano in daljnosežno ofenzivno akcijo proti močnemu sovražniku, dopustil, da bi mu novinarji v naprej izdali vse načrte s svojimi razmišljanji, ugibanji in napovedovanji o takšni akciji. Prav to pa zabeležimo, ako listamo po angleških listih- Tako piše na primer delavski »Daily Herald«, da je iz dobro poučenega vojaškega vira zvedel, da bo general George Marshall, šef ameriškega glavnega stana, začel svoj napad proti evropski celici z zavezniških oporišč v severni Afriki. Zavezniško vrhovno poveljništvo bo povsem spremenjeno in reorganizirano: general Marshall bo prevzel njegovo vodstvo kot vrhovni poveljnik vseh zavezniških oboroženih sil v Sredozemlju, dočim še ni znano ime britai^kega generala. ki naj bj istočasno vodil zavezniške operacije zaroti severni Evropi. Tudi »Times« je mnenja, da so zavezniki skupno s Sovjetsko zvezo v položaju, da lahko izvrše odločilni udar proti Evropi. pri čemer navaja v potrdilo približno iste informacije kakor »Daily Herald«, dodaja pa. da bodo zavezniki istočasno izvršili napad tudi na Daljnem vzhodu, da bi razbremenili Kitajsko. Kakor torej vidimo, anglosaški listi niso skromni v svojih napovedovanjih: napad na Evropo z juga. obenem napad na Evropo s severa, za nameček pa še istočasni napad na Japonsko. Morda s temi napovedovanji le nekoliko pretiravajo, posebno, če se pomisli, da je isti »Times« nedavno zapisal v podobni zvezi, da bo naslednja vojna faza »izredno dolga, težka in krvava«. To pa je v popolnem nasprotju z rožnatim gledanjem ki ga odkrivajo napovedovanja o velikih ofenzivnih akcijah' v vseh smereh... Zato se nehote vsiljuje vprašanje, ali niso vsa ta napoyedovanja le precej sumljiva in ali ne odkrivajo prej zadrege in slabosti kakor pa resnično moč tem bolj. ker je izven dvoma, da ne morejo biti sovražni vojaški krogi tako nespametni da bi svoje akcije, ak0 jih res nameravajo izvršiti, obešali na venki zvon. Zato pa vse to ne more spraviti v po-grešne zaključke Osi. Njene vojske in njeni narodi sicer ne podcenjujejo sovražnika, toda oni raje čakajo, da sovražnik prične uresničevati svoje »velike načrte«, kakor pa, da bi se pustili zapeljevati po — propagandi, katere namen je jasen Vse dotlej bi bilo preuranjeno govoriti o kakem vdoru v Evropo in sicer ne glede na obrambne naprave in priprave, ki so bile med tem izvršene, da se vsak tak poskus v kali zatre in prepreči njegova izvedba. Vse, kar je sovražnik doslej poskušal proti Evropi, se je izjalovilo. Nobenega dvoma ni. da se bo izjalovilo tudi v bodoče. čeprav bj tu in tam utegnila kaka krajevno omejena akcija trenutno tudi uspeti. Maksimalni cenik Maksimalni cenik štev. 9. ki velia po naredbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10 aprila t. I. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno (z všteto trošarino): 1. Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire. v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 lire; testenine iz enotne moke 3 90 lire za kg: enotna pšen>čna moka 2.70 lire: enotna koruzna moka 2.20 lire: riž navadni 2.70 Ure; fižol 6 Ur za kg 2. Jedilno olje (olivno) 14.70 lire za liter; surovo maslo 28.40 lire za kg; slanina so-Ijena 19 lir za kg; mast 17 lir za kg. 3. Kis, 4% vinski 6.35 lire za liter. 4 Mleko 2.50 lire za Uter; Kondenzirano mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za dozo. v dozah po 385 g 7.55 Ure za dozo. 5. Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg. v kockah 8.35 Ure. 6. Mehka drva, razžagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33.60 lire za stot; mehki roblanci (žamanje), približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 Ur za stot: trda razžagana drva 40 lir za stot; enotno milo, ki vsebuje 23—27% kisline. 4.10 lire za kg. Ogromna večina oglaševalcev se obrača na „ Jutrov" oglasni oddelek! Ducejeva nagrada za rojstvo dvojčkov Visoki komsar je iz Ducejevega sklada po« delil zakoncema Božič Leopoldu in Frančiški iz Rudnika št. 48 o priliki rojstva dvojčkov nagrado v znesku 600 lir. Predsednik Izpitne komisije za profesorske izpite Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino odloča: G. dr. Rihard Zupančič, redni profesor na univerzi v Ljubljani, se imenuje za predsednika stalne izpitne komisije za o-pravljanje profesorskih izpitov v Ljubljani za dobo do 15. oktobra 19i4-XXII. Zlata kolajna Guidu Pallotti Rim, 9. junija, s. junaštvo Guida Pal. l:tte je na novo ožarjeno z zlato svetinjo, ki je bila nedavno podeljena temu borcu v spomin in počastitev njegove smrtne žrtve. Pallotta je bil že kot 181etni mladenič fiumski legijonar. Kasneje je bil prostovoljec v pohodu proti Abesiniji. Tu je bil odlikovan z bronasto svetinjo in z vojnim križcem za vojaške zasluge. Leta 1939 je bil imenovan za podporočnika v rezervi. Mobiliziran je bil na lastno prošnjo 10. junija 1. 1940 ter je služboval v 80. bataljonu udarnikov Črnih srajc. Udeležil se je vseh akcij na zapadni fronti. Po sklenitvi premirja s Francijo je postal državni svetnik in bi moral biti demobiliziran, toda prosil je Duceja za čast, da lahko še ostane pod orožjem. Duce je tej prošnji ugodil. Pallotta je nato odšel v Severno Afriko in se je prizadeval, da bi ga dodelili h kakemu libijskemu oddelku. S skupino Malettijevo je septembra meseca junaško sodeloval v bojih za osvojitev Sidi el Ba»anija. Kasneje je sodeloval pri raznih podjetjih v puščavskem pasu preko italijanskih prednjih črt. Dne 25. oktobra 1. 1940 ga je na glavi zadel drobec topovskega izstrelka. Glede na resnost poškodbe je odklonil nego v bolnici ter je raje ostal na svojem mestu. V začetku prve angleške ofenzive se je bojeval pri Alam ed Hibauva. V noči 9. decembra je sovražnik, ki je zbral proti Malettijevi skupini znatne sile, ki so jih ceniU na dve diviziji, od katerih je biLa ena oklopna, podvrgel italijanske črte silovitemu letalskemu in topniškemu obstreljevanju, ki je onemogočilo obrambo ter povzročilo velike žrtve na ljudstvu -ln vojnem blagu. Istočasno so se približali sovražni oklopni vozovi, da bi cbkolili italijanske postojanke. Ogenj italijanskega topništva je bil silovit in točen, toda nI mogel odolet sovražniku, ki je pritiskal z velikim številom oklopnih voz. Majhno število oklopnih voz, ki jih je imelo na razpolago poveljništvo skupine, je šlo z odločnostjo v protinapad ter povzročilo sovražniku znatne izgube, vendar pa so sovražniki kmalu premagali skupinico. Obstreljevanje ee je med tem ojačilo. prstalo je nadvse silovito in vse bojišče je bilo takorekoč ena sama eksplozija. Italijanski topovi so z besom odgovarjali. Okrog 8. ure zjutraj je postal ogenj tepn.-št-va tako silovit, da je dim po eksplozijah pokril vse stvari in da ni bilo mogoče videti v * najmanjše razdalje. Sovražni tanki so obkolili naše postojanke in so vdirali na bojišče. V tem trenutku se je podporočnik Paiicta, ki je pripadal neki skupini poveljništva, čeprav so mu navzoči odsvetovali in se je zavedel izrednega tveganja, prostovoljno javsi, da bo sporočil šefu glavnega stana neko poročilo. Treba je bilo premagati razdaljo nekaj sto metrov. Podvzetje je zahtevalo pogum 'n iz» redno požrtvovalnega duha Toda podporočnik Pallota je bil junak. Kot oficir pri poveljništvu neke skup ne l bijsk-h čet, katere so napadle premočne sovražne oklopne sile. pravi obrazložitev k podelitvi najvišjega odlikovanja, se je v trenutku, ko je borba divjala najbolj ostro in so sovražni tanki vdirali v obrambe, prostovoljno ponudil da odnese nujno poročilo. Ko mu je tank zaprl pot. ga je napade! z rečn mi granatami. Ko je videi, da so vsi napori za osvoboditev zaman, je skušal sko= čiti na tank. da bi vrgel rečne granate v odprtine, toda pn tem junaškem poizkusu je bii smrtno zadet. Piumanski legionar. čudovit bo-fec v dveh vojnah, večkratni prostovoljec, je zapečatil z najvišje žrtvijc svoje mlado, hrabro življenje ki je bilo vse posvečeno domovin-in fašističnim idealom. — Alamem. 9. decembra 1940. šanghajski Japonci za japonsko letalstvo šanghaj, 10. jun. s. V enem mesecu so Japonci, prebivajoči v Šanghaju. podpisali 5,400.000 jenov kot doprinos v sklad za graditev letal japonske mornarice. Zbrana vsota je bi a včeraj predana oblastem v uradu šanghajskega mornariškega atašeja. Razen tega je bilo izročenih še 60.000 jenov v sklad za državno obrambo Japonske. Iz Hrvatske Nov časopis za kulturno sodelovanje med Hrvatsko in Italijo. Dne 1. junija je izšla prva številka časopisa »Paralello«, ki ima namen propagirati sodelovanje med Hrvatsko in Italijo na kulturnem in umetniškem področju. V časopisu so zastopani najboljši italijanski in hrvatski književniki in umetniki. Med Hrvati sodelujejo Me-štrovič, Budak, Tin Ujevič in drugi. Hrvatski dijaki na Dunaju. Dunajski župan je sprejel v nazečnosti hrvatskega generalnega konzula na dunajskem magistratu odposlanstvo hrvatskih dijakov, ki so na študijskem potovanju v Nemčiji. Smrt za domovino. V Delnicah je izgubil svoje mlado življenje 28. maja orež-niški poročnik g. Ivo Iverovič. Zemeljske ostanke so prepeljaU v rojstni kraj Stru-žec, kjer so jih pokopali ob veliki udeležbi sorodnikov in domačega prebivalstva. Visoko&olci morajo v vojaško službo. Ministrstvo oboroženih sil je pozvalo vse slušatelje vseučilišč in drugih visokih 6ol ter srednješolce, ki so bili potrjeni, pa jim je bilo služenje v kadrskem roku odloženo, naj takoj nastopijo obvezen kadr-ski rok. Tisti, ld žive v inozemstvu, se morajo javiti najbUžnjemu konzulatu NDH, kjer bodo dobili dovoUlnice za potovanje v domovino. Posebnih . pozivov vojaške oblasti ne bodo poSUjale in se mora vsakdo odzvati na objavo v časopisju. Gospodarstvo Gospodarstvo Ljubljanske pokrajine V nedeljski številki smo poročali o drugi redni seji Pokraj:nske zveze delodajalcev za Ljubljansko pokrajino, na kateri je predsednik Zveze dr. Slokar podal obsežno poročilo, 'g katerega posnemamo naslednje: Za gospodarsko stanje Ljubljanske pokrajine sta značilna dva glavna pojava: napredujoča vključitev pokrajinskega gospodarstva v go« spodarski vstem ostalih pokrajin Italije in vpliv posebnih okoliščin, nastalih zaradi položaja v pokrajini. Glede prvega pojava je podčrtati, da se jc gospodarstvo Italije naravno razvijalo ped vplivom vojnega stanja in se je zato omejila ona industrijska in trgovinska delavnost, ki ne služi vojnemu gospodarstvu. Zaradi posebnih politično-gospodarskih razmer se vsi ti ukrepi niso mogli uvesti tudi za Ljubljansko pokrajino, ker se je ta šele začela vključevati v gospodarski sistem Kraljevine ter so potrebe domačega gospodarstva dostikrat odsvetovale enostavno razširjenje v ostalih pokrajinah ve* ljavnega reda tudi na Ljubljansko pokrajino. Glede na tržne razmere pokrajine so določila oblastva za prodajo nekaterih proizvodov kasnejše roke. kakor veljajo za ostale pokrajine. Glede na velike količine blokiranega blaga — samo žganja in likerjev za 17 milijonov lir — je Zveza skušala doseči, da bi se dovolila uporaba surov:n za dogotovitev proizvodov in da bi se po določenem načrtu dali v promet blokirani proizvodi. Nastala so tudi razna čisto go» spodarska vprašanja, za katerih ugodno rešitev so se zavzemali tako Zveza kakor včlanjena združenja. Pri tem je šlo za ureditev proizvodnje in razdeljevanje proizvodov, za dobavo surovin za industrijo in obrt, za ureditev trgovine z raznimi predmeti, kakor z lesom, usnjem, steklom, vinom, oblačilnimi proizvodi itd. Poročilo- navaja nato podrobnosti o dclova* n ju Zveze in združenj. Na prizadevanje Zveze, da se izvede reforma uslužbenskega davka, je bila izdana naredba o obdavčevanju periodičnih prejemkov iz službenega razmerja in se ie trinajsta plača kvalificirala kot samostojni davčni predmet. Izdana je bila tudi naredba po odbitnosti zneskov za podporne ustanove. Odpravljen je bil luksuzni davek na uvoženo bla= go in na blago, izdelano v pokrajini. Na prizadevanje Zveze ni bila zvišana ljubljanska občinska doklada na zgradarino. Izdana so bila tudi potrebna pojasnila in avtentična tolmačenja raznih predpisov. Na iniciativo Zveze je bilo ustanovljeno upravno sodišče, ki je zlasti potrebno za razsojanje pritožb v davčnih vprašanjih. Končno se je Zveza zavzela za izdajo petnih dovoljenj delodajalcem za Kra- ljevino m za čim hitrejšo likvidacijo v Postni hraniln;ci zamrznjenih terjatev. Lanska letina je bila dokaj obilna. Tudi za letos se obeta dobra letina. Združenje kmeto» valcev si močno prizadeva da bi se dvignila kmetijska proizvodnja. V industrijski delavnosti je uspelo za največji del podjetij obdržati normalno zaposlitev. Zmanjšala pa se je proizvodnja v lesni industriji. Tekstilna industrija je čutila posledice delne zapore pro» izvodov. Usnjarska industrija pa je poslovala razmeroma normalno. Združenje industrijcev je bilo zaradi oskrbe podjetij s surovinami v živih stikih s Fašistično konfederacijo industrijcev v Rimu. ki je blagohotno upoštevala prošnie za surovine. Združenje je nadalje posredovalo zaradi plačila dobav raznim oblastem, zlasti za plačilo lesa in onih dobav, ki so bile izvršene pred 11. aprilom 1941 v Srbijo in na Hrvatsko. Obrtn ška delavnost je morala premagati razne težave in je skrb obrtniškega odseka pri Zvezi industrijcev in obrtnikov ve« ljala predvsem nabavi obrtnikom potrebnih surovin. Odsek je sodeloval pn izdelavi vzorca vajenskih pogodb, pri opravljanju pomočniških izpitov, pri kontroli prošenj za izvrševanje obrti in je dajal razne nasvete ter skrbel za strokovno izobrazbo vajencev Zaželena bi bila sprememba člena 219. obrtnega zakona. Glavno prizadevanje trgovine jt bila zadostna preskrba prebivalstva s predmeti splošne potrošnje. Veletrgovcj si prizadevajo, da bi ne bili izločeni iz razdeljeva'nega sistema racioniranih živil. Uspešno je bilo prizadevanje Združenja trgovcev glede plačila moških čevljev. V poslovanju denarnih zavodov se ni mnogo spremenilo. Posebno so zainteresirani denarni zavodi na likvidaciji svojih terjatev nasproti inozemstvu. Drugo važno vprašanje j'e zamenjava bivših jugoslovanskih vrednostnih papirjev, ker bi si potem lahko pomagali z lombardnimi krediti. Isto velja glede terjatev denarnih zavodo-v pri Priviligirani agrarni banki. Posebno pozornost zasluži vprašanje politike cen. Zveza je skupaj z združenji predlagala številne računske podatke in predloge. Uradi Visokega komisariata proučujejo z vso skrbnostjo vse predloge glede cen, razumeti pa ie treba, da so vpKlšanja. ki se tičejo cen, zelo zapletena in da njih rešitev ni hitro izvedljiva. Vsi pa se moramo zavedati, da je največja disciplina glede cen edino jamstvo, da se ohrani sedanji življenjski nivo. Drugi del poročila predsednika govori o kolektivnih pogodbah, tretji pa o organizaciji vseh strok, o čemer bomo še poročal]. Gospodarske vesti = Proglasitev ribarskega okraja Bokal-ce za samosvoj ri barski okraj. Upoštevajoč, da si je Ribarslto društvo v Ljubljani pri-dob lo ribarsko pravico v vseh vodah riba rskega okraja Bokalce in glede na prošnjo imenovanega društva, da se ta ribar-ski okraj proglasi za samosvoj okraj, je Vscki komisar za Ljubljansko pokrajino na podlagi bivšega jugoslovenskega zakona o sladkovodnem ribarstvu izdal odločbo, ki se glasi: Ribarski okraj št. 42. Bokalce se proglaša za samosvoj ribarski okraj z istim nazivom. Ribarsko društvo v Ljubljana se pridna za lastnika tega ri-barskega okraja. Pravico do samostojnega ribarjenja v tem okraiu pa pridobi ko poteče sedaj veljavna zakupna pogodba, t. j. s 1. junijem t. 1. = Razpust upravnega od bo m Kmetijske zadruge v Kočevju. Smatrajoč za umestno, da se rezpusti r.p.-avni odbor Kmetijske zadruge v Kočevju in se tej zadrugi imenuje komisar, je Visoki komisar za Ljub-1'ansko pok?a>:no na podlagi čl. 4. naredbe z dne 30. aprila 1942 XX št. 82 (o ustanovitvi zaveda za zadružništvo) izdal odločbo, s katero oe upravni odbor Kmetijske zadruge v Kočovju razpučča in se za izrednega konvsarja zadruge z nalogo, da izvede njsno Ukvidac jo, imonuje rag. Um-fcerto Tosoni z vsemi pravicami, k-i sta jih imeli redno uprava in skupščina. = Bilanca Mestne hranilnice ljubljanske. Mestna hran lnica ljubljanska objavlja v »Službenem listu« svojo bilanco za leto 1942., ki izkazuje pri rezervah v višini 8.02 milijona l'r, pri vlogah v višini 96.0 miljona lir in pri ostalih kreditorjih v višini 6.22 milijona l'r čisti dobiček v znosku 466.500 lir. Med pasivamj je izkazan tudi pokojninski sklad v višini 4.98 nrflijona lir. Na strani aktiv znaša gotovina 1 75 milijona lir. naložbe pri denarnih zavodih so 'zkazane s 3.02 milijona lir, naložbe v vrednostnih papirjih 36 94 milijona lir. v menicah 0.49 milijona lir, v občinskih posojilih 26.82 mTjona lir, v posojilih na tekoč,h računih 4.88 milijena lir in v hipotekarnih posojilih 30.64 milijona lir. Knjižna vrednost neprom čn'n znaša 6.81 milijona Ur, vrednost pokojninskega sklada za 4.98 milijona lil. V računu izgube in dobička so na strani dobička izkazane pre ete obresti v višin' 4.48 mUjcna lir, skupaj na so znašali doliodk« 5.48 milijona lir. Za obresti je zavod plačal 2.43 milijona lir, upravni stroški so znašali 1.81 m'lijona Hr. odpisi 0.23 milijona lir. ('avkj pa 0.54 milijona lir, tako da znaša čisti dobček. kakor rečeno. 466.500 l'r. = Iz trgovinskega registra. Pri Splošni maleželezniški družb! d. d. v Ljubljani je bila vp:sano, da je izredni občni zbor 16. novembra 1942 spremenil družbena pravda in se sestoji upravni svet odslej le iz petih članov. Sejam upravnega sveta prisostvujejo tudi zastopnik tvrdke Siemens-Schukert Werke z Dunaja z glasovalno pravico ter vodja obratov jn generalni tajnik mestne občine, oba s posvetovalnim glasom. Te spremembe je odobril Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino dne 3 marca t. 1. Izbrisani so bil člani upravnega sveta Anton Mencinger, bansk; svetnik dr Josip Ažman, odvetnik, univ. prof. inž.' Alojz Hrovat, vseuč!l. profesor, Ivan Kralj, trgovski poslovodja, Pavel Mas!č, želez, kontrolor, Josip Bahovec, trgovec, Karel Dermastia, profesor, Fran Miklavec. ravnatelj, Rudolf škof, profesor in Ivan Krivina, poslovodja, vs; v Ljubljani; vpisani pa so bili novi člani upravnega sveta comm. dr. Salvatore Trancltfda, generalni inšpektor ln podžupan v Ljubljani, kot predsednik, dr. Alojzij Kril, vseučiliški profesor in dr. Maks Samec, vseučiliški profesor, vsi v Ljubljani. — Vp'sala se je tvrd-ka Cefuta—Rajer, trgovina z lesom v Logatcu (nakup in prodaja ter izvoz lesa in drv; družbenika Valentin Cefuta, trgovec, ln Boris Rajer, posestnik in trgovec, oba v Logatcu). = Zamenjava delnic družbe Crvenka, tvornice sladkorja d. d. V »Službenem listu« objavlja družba Crvenka, tvornica sladkorja d. d., sklep rednega občnega zbora o sprememb; delniške glavnice od 60 milijonov din na 6 milijonov pengov s pozivom lastnikom delnic, da predlože na dinarje se glaseče delnice do 31. julija t. 1. Splošnemu jugoslovanskemu bančnemu društvu d. d. podružnici v Ljubljani. = Uvel javi jen je nemško-hrvatsfce pogodbe o malem obmejnem prometu. Kakor smo že kratko poročali, je 5. t_ m. stopila v veljavo nemško-hrvatska pogodba o malem obmejnem prometu. Obmejni pas, za katerega veljajo določbe o malem obmejnem prometu, obsega. 10 do 15 km. Lastniki, ki imajo svoja zemljišča v obmejnem pasu onstran meje, smejo preko meje prenašati brez carine vse predmete, ki so potrebni za obdelovanje zemljišč, zlasti seme in gnojila ter prinašati s teh zemljišč poljedelske in gozdne proizvode. Dovoljen je tuli prehod živine in prevoz sti«ojev in orodja. Posebna določba v tej pogodbi se nanaša na hrvatsko tvornico stekla v Hu-mu ob Sotli, ki sme z nemškega obmejnega področja uvažati brez carine za vzdrževanje pogana potrebne količine lesa, jamskega lesa, apnenca, apna, sliaime, oglja, peska, razbitega stekla, opeke, šamotne opeke in premoga. Obratno pa velja za nemško obmejno stekamo v Sv. Križu pri Rogatcu, da sme brez carine uvažati iz hrvatskega obmejnega področja potrebne količine rezanega in jamskega lesa, Samotnega materiala in slame ter dobivati brez plačila carine s hrvatskega področja, električni tok. Gornje ugodnosti so dogovorjene za dobo petih let. = Gospodarske cesti iz Hrvatske. Ban«, no društvo za Hrvatsko v Zagrebu, ki spada v interesno sfero dunajskega zavoda Kreditanstalt-Bankverein, je preteklo poslovno leto zaključ/lo s čistim dotoiOrom 11 62 milijona kun, (prejšnje leto 6.1Z) pri delniški glavnici, ki je bila lani zviSa^ na na 125 milijonov kun. Navzlic znatnemu dob'čku občnemu zboru ne bo predlagana dividenda in bo čisti dobiček prenešen na rezerve odnosno na novi račun. = Povišanje zneska nakazil srbskih delavcev v Nemčiji. Nemški državni gospodarski minista- je povišal maksimalne zneske nakaz'1, ki jih v domovino pošiljajo srbski delavci in nameščenci, zaposleni ▼ Nemčiji. S 1. junijem sc znesek takih nakaz 1 za industrijske delavce in za nameščence pov:ša na 150 mark, za kmetijske delavce pa na 100 mark mesečno. = Posojilo za obnovo mesta Smedereva. Srbski finančni minster je odobril mestni občini v Smederevu, da sme najeti posojilo v višni 75 milijonov din za obnovo mesta. Država b0 plačala 50°/« obresti in je prevzela garancijo za to posojilo, ki bo najeto pri državnem denarnem zavodu. = Iz gorenjskega trgovinskega registra. Po sklepu izrednega občnega zbora se bo tvrdka Ludvik Marx. tvornica lakov d. d. v Domžalah spremenila v komanditno družbo. 98% delnic tega podjetja je v rokah dunajske tvrdke Ludvik Marx. Angleške izgube v vojni Iz podatkov, ki jih je dal v spodnji zbornici minister Attlee, je razvidno, da je imela Velika Britanija doslej v sedanji vojni 514.993 mrtvih, ranjenih, pogrešanih in ujetih. Od tega števila odpade na Kanado 10.442, na Avstralijo 53.959, na Novi Ze-lend 19.345, na Južno Afriko 22.625 in na Indijo (vključno Hongkong in Singapore) 101.979 mož. Kolonije so imele 30.829 mož izgub. Naročite se na romane DOBRE KNJIGE KVLTUHTfl PREGLED Marjan Lipovšek tretji čkn Ljubljanskega komornega, tri«, h«^—1».» Jreri, t petek, t reHki filharmo* dvorani. Doc. Lipovšek je znan širšemu ma občinstvu ne le kot član tega tria, todi tot samostojni pianist in klavir- ski spremljevalec drugih umetnikov. Letos je uspešno igral na simfoničnem koncertu Beethovnov klavirski koncert. V programu, ki ga iz» vaja trio na tem koncertu, ima pianist Lipovšek značilne in tehtne deleže, v kateiih bo mogel uveljaviti svoje velike sposobnosti. Trio si je nadel nalogo, izvajati med diugim vsa razpoložljiva slovenska dela. Dejansko je fevajal vse, kar Slovenci v komorni glasbi zaenkrat dosegljivega sploh imamo, večino del (Ofiterca. Armiča. Škerjanea) celo po dvakrat. Na svojem zadnjem nastopu v pretekli jeseni so umetniki tega tria vključili v spored Lipov« škovo sonato za violino in klavir. ki jo je kasneje sprejela \ svojo edicijo Glasbena Matica :>n bo v kratkem izšla. Tako si je treba s pomanjkanjem materiala razložiti, da tro tokrat ne izvaja nobene slovenske skladbe Zato pa si je izbral tri reprezentativna dela svetskega formata: eno iz dunajske klasike drugo iz italijanske moderne in tretje iz slovanske roman* tike. Upravičeno pričakujemo. da bo sedanji koncert našega komornega tria le še bolj utrdil njegov sloves m da pomeni nov korak k tisti njegovi notranji izgradnji in umetniški popolnosti, ki bo troj en teh naš;h umetnikov usposobila, da morda kdaj pozneje poneso slovensko k s dan oblačno in kujavo. Najvišja dnevna temperatura je bila 21.2 stop. C. Sonce je dopoldne še tu pa tam pokukalo izza oblač-ja, popoldne pa se ni več pokazalo. Noč je b la topla, čeprav ie deževalo v presledkih, zlasti proti jutru. Jutranja temperatura je bila kljub nočnemu dežju visoka in sicer 13.7 stop- C, barometer pa je čez noč padel na 765 mm. Tudi včeraj je bilo vreme še vedno oblačno in spremenljivo. Dežja pa imamo zdaj dovolj, saj je že prišel čas košnje. Po vinogradih cvete trta, ki bi prav ta teden potrebovala sončnega 'n mirnega vremena. u— V Zvezdi izkopan okostnjak, že nekaj dni delavci Stavbne družbe v Zvezdi odkopavajo zemljo. Pri tem delu je delavec Ivan Rebernak naletel na človeški okostnjak, o čemer je bila takoj obveščena muzejska uprava, ki je že prej opazorila delavce, naj pazijo pri odltopavanju na morebitne ostanke iz starih časov. Okostje je ležalo pod koreninami starega kostanja in je zelo veliko. Po tem, da je bila Zvezda s kostanji zasajena že v času kongresa leta 1821., sklepajo, da je okostje že hudo staro. Na prostoru, kjer je zdaj Zvezda, je imel kapucinski samostan svoje pokopališče. Več okostij je bilo izkopan:h že pri prejšnjih urejevalnih delih v Zvezdi. u— Ljubiteljem črtic in podlistk°v bo ta teden spet ustregla »Domovina«. Razen tega prinaša veliko križanko. Daljši članek govori o življenju na veleposestvu v Indiji. Gospodinjam je posvečena posebna ženska stran. Mnogo je vsakovrstnega drobiža, tudi smešnic. Meščanka pa deželan sta od tedna do tedna navezana na »Domovino«, ki je najcenejši slovenski tednik. Posamezna številka stane le 60 stotink, za to pa imate več večerov zabavnega čtiva in razvedrila. u— Vse ljubitelje komorne glasbe, ki je višek umetniškega in koncertnega ulej-stvovanja, opozarjamo na nocojšnji koncert Ljubljanskega komornega tria, ki bo točno ob pol 8. v veliki filharmonični dvorani. Solisti; violinist Albert Dermelj, če- va, Cecchino — Kristančič, Stinchi — San-cin, Modest, Alfred — Sancin, Belizar, Hasdrubal — Anžlovar, Brigatti — J. Rus, ženin — Pianeck1, nevesta — Koširjeva, tast — S^mončič, dekle — Jeromova, sosedi — škrjančeva in Mauserjeva. Opereto dirigra R. Simoniti. Režija in koreografija: inž. P. Gclov^. Na binkoštno nedeljo ob 17 ponovi opera Massenetovo oper0 »THAIS«. Predprodaja vstopnic v Operi od petka od 10.30 dalje. list čenda šedlbauer in pianist Marijan Lipovšek so sijajno vigrani v skupni komorni igri in bodo izvajali na nocojšnjem večeru naslednja klavirska tria: 1) Beethoven: Trio v c-molu, op. 1, St. 3; ) Piz-zetti: Septembrska rapsodija; 3) Dvofak: Dumky op. 90. Kdor se želi naslajati na prajvi umetnosti in v resnici dobri izvedbi, naj ne zamudi nocojšnje prilike ln poaeU koncert v veliki filharmonični dvorani. Opozarjamo, da je začetek ob pol 8. zvečer in ne kakor je bilo javljeno od začetka že ob 7. Konec po bo par minut prei 9. uro. IVedproclaja vstopnic v Knjigarni GlaAe-ne Matice. u— Dnigi nastop maturantov državne klasične gimnazije. Občinstvu toplo priporočamo ogled antične tragedije »Kralj Oidipus«, ki jo bodo uprizorili maturanti državne klasične gimnazije v petek 11. t. m. ob 19. v frančiškanski dvorani. Prva uprizoritev je žela pred razprodano hišo lep uspeh. Pokažimo, da znamo ceniti prizadevanje naše mladine in podprimo plemeniti namen predstave, saj je čisti dobiček namenjen podpori revnih dijakov. Predprodaja vstopnic je V trgovini Sfiligoj v Frančiškanski ulici po znižanih cenah cd 15 lir navzdol. u— Kdor s} hoče v zaprtem prostoru ogledati zanimive predele našega mesta, naj obišče slikarsko razstavo v zgornjih prostorih Obersnelove galerije na Cesti Arielle Ree, kjer je slikar Bruno Vavpotič postavil na ogled 36 še nerazstavljenlh akvarelov. Bruno Vavpotič je s 27 akvareli dostojno p: ikazal Ljubljano, ostalih devet pa je" krsjin in motivov iz drugih krajev. Poleg slik so postavili na ogled Smerdu dve in Gorše ter Kotar po eno plastiko. Občinstvo opozarjamo, da si zanimivo razstavo lahko ogleda do 20. t. m. vsak den od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. u— Konfortno štirisobno stanovanje s kopalnico in pritiklinami nujno potrebuje mestna občina ljubljanska. Ker je stvar v javnem interesa va<ž ia ln potrebna, pro-s.mo lastnike naj prazna stanovanja ali pa stanovanja, ki bodo izpraznjena v bližnji bodočnosti, tnkoj jžvro mag.stratnemu Predsedstvu na naslov generalnega .ajnika. u— Sprejemni izpit za prvi razred glm-nazije. Tekom tega tedna začno posebne inštrukcije za sprejemni izpit v I. razred gmnazije. Temeljita in vestna učna priprava iz vseh predmetov po novih predpisih. Razlaga, ponavljanje tvarine, izpraševanje in strogo nadzorstvo. Poučujejo le profesorji - strokovnjaki. Prijave se sprejemajo še ta teden, dcpoldne in popoldne. Lepi" šo3ski prostori v središču mesta: Kongresni trg št. 2, II. nadstr. Specialne strokovne inštrukcije za gimnazije in meščanske šole. u— Za nove osebne legitimacije Vam izdela fotografije hitro in lično FOTO BEM, \Vclfova 6. u— Starši! Za sprejemne izpite na ghn-nazijb se bodo vaši otreci temeljito pripravili po novih predpisih, če jih vpišete v naše odlično uvedene Inštrukcije. V tečaju, ki se začne v ponedeljek, poučujejo samo profesorji - strekovnjaki. Z 12. junijem začnemo tečaj za malo maturo: Posebej: italijanščina, Slovenščina, matematika. Enako začnemo z 12. junijem tečaj matematike za veKke maturante. Honcrai nizek. Uspeh zagotovljen. Oglasite se s prijavo dopoldne od 8. do 12. m od 14. do 16. na naš naslov: Novi (Turjaški) trg 5. Inštrukcije. u— Nesreče. Tramvaj je podrl pred glavnim kolodvorom 59 letnega upokojene-ga uradnika M rka Watzaka iz Ljubljane in mu prizadejal poškodbe na glavi in rokah. 34 letni delavec Franc Fatur z Dobrove ima poškedbe na desnj nogi. Levico si je zlom la pri padcu 4 letna hčerka posestnika Danica Kasteličeva iz Račne. S hudimi notranjimi poškodbami so pripeljali v bolnišn eo 18 letnega delavca Ivana Bučarja iz P-jave gorice, ki ga je pcdsul gra-mož. Pri obiranju lipovega cvetja je padla z lestve in se potolkla po glavi 77 letna zasebnica Katarina Božičeva iz Ljubljane. Ponesrečenci se zdravijo na kirurškem oddelku ljubljanske splošne bolnišnice. • Z Gorenjskega Velik zbor članov v Kranju. Kranjski krajevni vodja Klosch je sklical člane Stranke in koroškega Volksbunda k velikemu apelu v Dom Stranke. Organizacijski vodja je predaval o bistvu organizacije in njeni temeljni važnosti za zgradbo Reicha. Vodja Klosch je orisal veliki in usodni boj Reicha. Krajevni prosvetar pr:f. Kenda je govoril o sedanjem položaju, kakor ga gledajo Gorenjci. Višji straž-mojster Leitner, strokovni referent kranjskega župana za protiletalsko obrambo je prikazal poslušalcem važnost ukrepov za zatemnitev in prctiletalsko obrambo, župan Friderik Morth je prav tako obravnaval potrebo prot letalske obrambe in zatemnitve. Zbor je bil zaključen s pečašče-njem Adolfa Hitlerja. Pri deželni zvezi za tujski promet v Celovcu ;'e bil postavljen dr. Edvin Frieser za poslovodjo. Vodja te zveze dr. Pogatsch-nigg mu je izreč 1 zadevno listino. Dr. Fr'e. ser, ki ima czke zveze s Koroško, je doslej vodil me3tni prometni urad v Inomostu. Dr Pogatschnigg se je zahvalil dosedanjemu komiS3ričnemu poslovodji ravnatelju Franku, ki je bil prevzel vodstvo koroške deželne zveze za tujski promet po smrti dr. Tasila Streicherja na fronti. Ravnatelj Frank je zdaj dodeljen sosvetu osrednjega načrtnega urada v koroški zvezi za tujski promet. Nov tečaj za vodje personalnih uradov. V deželnem šolskem taborišču v Gozdu— Martuljku se stalno vrstijo razni učni tečaji. Nedavno je bil drugi tečaj za uradne vodje po okrožj h in krajevnih skupinah na Gorenjskem in Koroškem. Najprej je predaval vodja deželnega personalnega urada Reautschnig o nalogah vodij personalnih uradov, nato je pa vodja deželnega urada za narodnostna vprašanja major Maier-Kaibitsch obš'rno poročal o vprašanjih narodnostno mešanega ozemlia na Koroškem in na Gorenjskem. Javno kopališče v Kranju se je za letošnjo sezono odprlo v soboto dopoldne. Obratni in vzdrževalni stroški so znašali v preteklem letu okroglo 11.000 mark, dohodkov pa je bilo okreglo 6500 mark. Kabine se oddajo dnevno samo za enkratno uporabo. Objavljena so bila natančna navodila, kako naj se kopalci obnašajo v ba- Sovražno letalo, ki ga je zadela italijanska obramba ln je strmoglavilo v bližini nekega obalnega kraja na tla zenu ln kako naj se poslužujejo tople prhe. Vsi so pozvani, da pazijo na vrtne in druge naprave in da se drže kopališč-nega reda. Posebni dogovori veljajo za oboroženo silo, za Hitlerjevo mladež in za športna združenja obratov. Spodnja štajerska Prosvetni teden Heimatbunda. Pri zveznem vodstvu Heimatbunda v Mariboru je bil v nedeljo delovni posvet prosvetnega urada. Sklicani so bili vsi okrožni prosve-tarji s Spodnjega štajerskega. Vodja zveznega prosvetnega urada Taufar je po. ročal o pripravah za kulturni teden, ki bo prirejen v septembru. Na sporedu bodo tekmovanja glasbenih, pevskih in gledaliških združenj kakor tudi lutkovnih in plesnih skupin. Ana Putzova in Strumber-ger sta poročala o vrtanji sliki in o prostorih za te svečanosti. Nepotrebna priporočena pisma nI več dovoljeno pošiljati, že dalje časa so opažali poštni uradi, da vsebina številnih pisem, ki se odpošiljajo priporočeno, ni vre i na takega priporočila. Zato je državni minister za pošto odredil, da smejo poštni uradi peslej sprejemati kot priporočena le tista pisma, ki so tega po vsebini res vredna. Zlasti morajo to vpeštevati tudi gospodarske ustanove. V P'Jjju sta se pc ročila Franc Koželj ln Otilija Murko. Umrla pa sta 331etna Julka etonja Lz Brega in 11 letni Martin Peti ovič iz Podvincev. V Juršincih so v nedeljo cdprli novi urad za občinsko sestro - pomočnico. To je drugi tak urad v ptujskem okrožju. Prvi je b i pred tedni ustanovljen v Sevnici in v Halozah. V Juršince je prišlo k svečan esti več predstavnikov, med njimi okrožni vodja Bauer in zdravstveni svetn'k dr. Fellbaum iz Ptuja. Za občinsko sestro je postavljena ga. Berta Fel-gcnhauerjeva, ki bo nudila prvo pomoč pri nesrečah, obolenjih in porodih. V območju krajevne skupine Juršincev imajo zdaj tri posvetovalnice za matere in otroke ter dva otroška vrtca, v kratkem pa bo ustanovljen še tretji. Avto ga je podrl. 671etni Leopold Garb z Ribnice na Pohorju je šel po cesti, kjer ga je nenadno podrl tovorni avto. Dobil je hude poškodbe na glavi in levici. Triletni Franc Kete s Podbrežja pa se je hotel poigrati s konjem, ki je stal pred njegovo drmačo hišo. Naenkrat je konj silovito kopitnil otroka v obraz. Ponesrečenca so pripeljali v mariborsko bolnišnico. Iz Srbije Nemški poslanci na obisku v Bački. Poslanci Hamm, Keinzel in Trischler so obiskali v Bsčki celo vrsto občin, kjer so imeli s prebivalstvom zbonvanja. šli so na grobove znanih nemških prvoboriteljev v teh krajih. Predvsem so se zanimali za delovanje in potrebe nemške narodnostne skupine, da bodo na pristojnem mestu lahko posredovali. Beograd ima železniško zvezo s Sege-dinom. Pretekle dni je odpeljal iz Segedina prvi vlak na novozgrajeni železniški progi preko Velikega Bečkercka v Beograd. Vlaki na omenjeni progi zdaj redno obratujejo. šavnik osvobojen. Vojni poročevalec Hans Konig je beograjskemu nemškemu dnevniku poslal naslednje porečilo: V hitrih zas'edov2 Inih bojih zadnjih dni v črnogorskih hribih so očiščevalne £kcije nemške vojske uspešno napredovale. Tako je bilo glavno oporišče sovražnih brigad trdovratno hranjeni Š3vnik, osvobojen pred odmetniki. Planinski lovci so s podporo oklopnih voz in letalstva v naskoku zavzeli močno utrjene gorske postojanke in prizadejali sovražniku hude izgube. Odmetniki, ki so ol vseh strani obkeljeni, so se umaknili v divjino s snegom pokritega Durmi-torskega pogorja. Radio Ljubljana PETEK, 11. JUNIJA 1943'XXI. 7.30; Operetna glasba. 8.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Pesmi in n:pevi. 13.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 13.10: Poročila. Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.12: Simfonična glasba. 13.25: Ralijske pesmi — orkester pesmi vodi dirigent Angelini 14.00: Poročila v italijanščini. 14.10: Koncert Radijskega orkestra vodi dirigent D. M. šijanec. — Orkestralna glasba. 14.40: Pisana glasba. 15.00: Poročila v slovenščini. 17.00: Napoved časa. _ Poročila v italijanščini. 17.15: Lahka glasba. 17.35: Koncert čelista Adolfa Fan-tinija. 19.00: »Govorimo italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45; Politični komentar v slovenščini. 20.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 20.20: Radio za družino. 21.05: Orkester »Armonia« vodi dirigent Segurini. 21.40: Koncert Radijskega orkestra voli dirigent D. M. šijanec, sodeluje sopranistka Valerija Heybal — operna glasba. 22.10: Lahko glasbo vodi dirigent Petralia. 22.45: Poročila v italijanščini. SPOR T Glavni tajnik CONI-a v Ljubljani V dnevih 12. in 13. t m. bo bival v Ljubljani glavni tajnik CONIa narodni svetnik odvetnik Puccio Pucci. kjer bo prisostvoval prireditvam, ki bodo takrat na sporedu v na* še m mestu. V soboto dopoldne ob 11. bo v Jakopičevem paviljonu otvorjena umetniška razstava, posvečena športu, in razstava turističnega lepaka. Popoldne istega dneva bo narodni svetnik Pucci prisostvoval telovadnemu nastopu šolske mladine na stadionu ob Bleivveisovi cesti. V nedeljo dopoldne ob 11. bo imel glavni tajnik CONIa v dvorani Filharmonije raport s športnimi voditelji iz Ljubljane, popoldne pa bc prisostvoval vojašk!m športnim nastopom na stadionu, kjer bodo na sporedu finali napadalnega peteroboja za častnike, finali v vlečenju vrvi, tekme v hoji patrulj s streljanjem in nogometna tekma med reprezentanco armadnega zbora in reprezentanco Venezie Giulie. Razpis atletskega prvenstva za moške po klufeili Lahkoatletska zveza v Ljubljani razpisuje moško klubsko prvenstvo na dan 20. junija. Tekmovanje bo na športnem igrišču Hermesa v Sp. Šiški. Zbirališče tekmovalcev, razdelitev številk in poziv je ob 9. Tekmovalci, ki se pozivu ne odzovejo, ne bodo pripuščeni k tekmovanju. Program je naslednji: Ob 9.30: 100 m predtek, skok v višino; ob 10: met krogle. 400 m predteld; ob 10.30: 100 m finale, met kopja; ob 11: 400 m finale, skok v daljavo, met diska; ob 11.30: 1500 m finale. Prijave sprejema zveza do 18. junija do 18. ure na Bleiweisovi cesti la v svojem tajništvu. Prijavnina znaša 1 liro na atleta in panogo. Vsak atlet sme startati v največ dveh panogah. Tekmovanja se lahko udeleže atleti, ki so člani kluba, včlanjenega v lahkoatlet-ski zvezi ter imajo športno izkaznico. Po pozivu prejmejo zastopniki klubov tekmovalne številke za svoje atlete ter jih morajo vrniti zvezi po končanem tekmovanju. Za vsako številko, ki bi se izgubila, se mora plačati 3 lire. Za primere, ki niso določeni v tem razpisu, so merodajna pravila lahkoatletske zveze. Morebitne pritožbe radi tekmovanja se morajo oddati vrhovnemu sodniku na mestu, to pa*največ 15 minut po končanem tekmovanju ob priložitvi takse 25 lir, ki se vrne. ako bi bilo pritožbi ugodeno. Lahkoatletska zveza ne odgovarja za poškodbe. ki bi jih mogli dobiti tekmovalci ali ostali pred, med ali po tekmovanju. V nekaj vrstah 6e ena. mednarodna nogometna tekma je bila to nedeljo na jugovzhodu Evrope, toda žal smo šele "danes dobili prve podatke o njej. Igrali so v Sofiji Madžari m Bolgari. Zmagali so gostje s 4 : 2 (3 : 0) zasluženo. Na tekmi je bilo preko 20.000 gledalcev. Igro je vodil hrvatski sodnik Ma-rek. Se včeraj smo zapisali celo vrsto dobrih ln prav dobrih iz'dov z raznih evropskih tekališč, danes pa so nam na razpolago podatki o še nekaterih, večinoma z visokega severa. Dva odlična časa na srednjih progah so zadnji čas postavili na švedskem, kjer je Sven Ljunggren pretekel 800 m v času 1:54.2, Arne Anderson pa je potreboval za 1500 m 3:52.2. Sicer pa tudi nekateri ostali niso bili slabi. Franzen je tekel na 400 m 50.6. Gunnar Bregh pa ie pr šel v disku do daljave 47.25 m, medtem ko ie Bo Ericsson svojo desedanjo najboljšo znamko v kladivu dvignil na 52.02 m. Odlične lahkoatletske rezultate so postavljali preteklo nedeljo tudi v Amsterdamu. Med najbolj vidnimi je treba vsekakor omenitj uspeh tekača Osendarpa, ki je svojo 200 metrsko progo pretekel v 21.9. Turško prosvetno ministrstvo je uvedlo tako imenovani »letni šolski športni dan«, ki ga bodo odslej praznovali ob zaključku vsakega šolskega leta, ko se bo vsa šolska mladina zbrala v medsebojnih športnih pre-skušnjah. Podobne športne prireditve, omejene iz-rečno samo na šolsko mladino vključno visokošolske. so že dodobra uvedene v Ru-muniji, kjer bo letos udeležba še posebno številna, ker so obljubile udeležbo vse rumunske univerze. V berbah proti boljševikom je padel nemški reprezentativni igralec nogometa Urban, ki je igral sicer na levem krilu večkratnega nemškega prvaka Schalke 04. Ta nemški nogometaš je bil dobro znan po vsem mednarodnem športnem svetu. — SK žabjak. V petek 11. t. m. bo ob 19.15 v klubski sobi pri Lozarju v Rožni ulici sestanek odbora, katerega se morajo udeležiti vsi odborniki. Zadel sigurno. V nedeljo in ponedeljek nastopi naša mladina na mladinskem turnirju na igrišču Hermesa. Pričetek v nedeljo ob 9.30 in ponedeljek ob 16. MALI OGLASI flte službo plača » »saio besedo t,_j« n drž. m prov. takso —.60. sa fl i jinjeiiaslova ali šifro L 2.—, Najmanj StuU za te oglase Je L Tj—. — Za ženl^ ta dopisovanja Je plačati «sa vsako besedo «. Lr—. za vse druge oglase 1» —.60 sa besedo. ssa diž. ln prov. takso —.60, za daja-Sr naslova ali šifro I. 3.— Najmanjši tanm sa te oglase le t —■ Oblačila Moško obleko :n 2 para čevljev št. 4o — prodam. Bonač, Vidovdanska 1. Ogled od 1. do pol 2. ure. 9567-13 Hišni posli tičejo službe Gospod, pomočnica i>»iBogtojna ižre službo. š!a b: k man B1' družini, nas.op takoj. Ponudbe na ogi. »M. •lutra pod »Marljiva :n za-nefijiva«. 9550-1 Otroška sestra sprejme otrok>- od 3 le:a dalje v skrbno nadzorstvo, ce-lidnevno ali r>oldn»-vno. Gornik. Mestni trg 7-11. 9487-3 Preprogo zi-lo dobro ohranjeno, velikosti 2X1.50 m. ngoilno prodani. Naslov v vseh nos!, -lutra. 8490-6 »Florida« krema porcelan z vitamini in hormoni Vam hrani in napravi lepo polt. Pri sončenju Vas obvaruje »Flori'la« krema peg in opeklin, pri tem na dosežete k-asno zagorelo polt. Izdeluje lekarna Mr. Bohovee. Ljubljana. 283-6 Bosanska preproga '■/.redno lepa. popolnoma nova. velikost 2.811x3.20. se proda na l")olen.i-ki eesri 23. Ogled ■ •b delavnikih od 8.30 do 12. 'n od 15.30 do 17. ure. 9571-6 Žogo in čevlje li) za nogi met. kuni Bojan Sever. Cesta AHelle Rea 5. 9510-7 Kupim škornje St. P'.-mene ponudbe z navedbo vrsti- stanja in erne •n ogl. odd. Jutr« pod Škornje*. 9518-7 Ljubljanski zvon ali Dunajski, kompletne letnike ter posebne mesečne. kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra Dod »LiubHansk; Zvon« 8655-S Radio Radijski aparat ili.bre znamke, zadnji model. ku|i:m. Naslov v vseh posl. Jutra. 9569-9 Poltovorni avto nkijhoo v brezhibnem stanju, iw;eii] za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod sAvto takoj«. 9544-10 Les Smrekov les 1 col. 34 col. Ogled vsak dan od pol 14. do 15. ure. Medvedova 17. klet. 9570-15 Dragocenosti Dragocenosti vsake vrste, umetnine. :jre-proge. stare kovance itd — ponudit« firmi Rudolf Zore. Ljubljana. Gledališka ul. ;2. 0477 Lokal trgovski ali pisarniški (tudi soba s posebnim vhodom'! zu skladišče in pisarno, iščem za »ikoj. Informacije »Servis JJiro«. Šelenburgova ul. 4. Aktovka usnjata rajava, večja, pozabljena 7. t. m. med 14. in 15. uro v tramvaj, vozu i ši. 4. Pošten najditelj naj jo "dda proti nagradi v Gleda-1 iiški 11, priti., levo. 9558-3S Obrt Negativ retušo damo tudi na dom. Fototeh-nika. Bleiweisova 15. 9568-30 Gostilno ali točilnico prevzamem takoj na račun v Ljubljani ali v prometnem kraju izven Ljubljane. Položim kavcijo 5 do 10.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izurjeno in vestna«. 9560-17 Drammafiea avventura d*«more netla fasrosa coraice -d i Napoli borbonica Dramatična Ijubavna pustolovščina v razkošnem okvirju burbonskega Napolja On Ra LU J difetto da Rezijo & RIG H E111 Informacije Komur je cenzura zamenjala pismo, ki je prišlo z Gorenjskega ali Štajerskega okrog 8. junija, naj odda prejeto pismo v upravi Jutra, kjer dobi svoje pismo. 9519-31 Dvignite dospele ponudbe v oglasnem oddelku '/SAK naš naročnik ie zavarovan % L I ste ooravnali naročnino? t Blizu stolnega mesta, na parobku temne»a, večno šumečega gozda, pa je tisti čas živel star, ubožen oglar s svojo edinko Anico, ki je bila tako čudežno lepa, kakor je čudežno lepo prebujajoče se jutro. Njene velike modre oči so sijale tiho in vdano, njen obraz je bil tako mehak in svež, kakor da bi ga neprestano umivala s srebrno roso, in njen smeh je zvenel kakor dotik dveh kristalnih čaš... OVENČAN S ČASTJO PRADEDA V 86. LETU SVOJEGA ŽIVLJENJA SE JE TIHO POSLOVIL GOSPOD IVAN TURK ZVAN. DRŽ. ŽEL. V. P. NA NJIVO MIRU, K SV. KRIŽU, GA BOMO SPREMILI IZ KAPELE NJEGOVEGA PATRONA SVETEGA JANEZA NA ŽALAH V PETEK 11. JUNIJA OB 15. URI ŽALNA MAŠA ZA PLEMENITIM POKOJNIKOM BO DAROVANA V SOBOTO 12. JUNIJA OB 8. URI V CERKVI SVETEGA PETRA LJUBLJANA, DNE 9. VI. 1943 TURK. GAJŠEK, KRAMARIČ Polno jarmenik 50 cm premera, v dobrem stanju, naprodaj. Informacije: Rozman. Karlovška 15. 9549-29 Pridelki Grah, endivijo, motovileč, špinačo, mkar-natko, mohar, jesensko repo, mačehe in druge poletne cvetlice nudi Sever & Komp. 9159-33 EZBBRS3 Pege in lišaj Vam zanesljivo odstrun: Alba kremn Drogerija KANT. Židovska ulica i. 9465-40 Drobne zanimivosti škofska konferenca v FuIdL Na seji predsedstva nemškega episkopata v Berlinu je izjavil škof Wingkens, da bo konferenca nemških škafov 21., 22. in 23. junija v Fuldi. Budimpeštanski milijonarji. Mariborski dnevnik poroča, da ima v Budimpešti 49 oseb več kaikor 250.000 pengov letnih dohodkov, med njimi pa jih je pet, ki zaslužijo na leto nad milijon pengov. 50^ izmed milijonarjev je Židov, 10% aristo-kratov in 3% inozemcev. V gibraltarskem pristanišču je nad 100 trgovskih ladij. Iz La Linee poroča madžarska agencija INB, da so v gibraltarskem pristanišču trenutno zasidrane 104 trgovske ladje. Od začetka vojne je to največja koncentracija trgovskega brodovja v tej luki. Večji del brodovja tvorijo prevozne ladje za čete in petrolejske ladje. V Moskvi živi 450.000 Židov. Medtem ko v Moskvi še pred 50 leti ni bilo Zidov je bilo leta 1920. v tem mestu že 28.000 pripadnikov tega naroda. Dozdaj je število Zidov v Moskvi naraslo na 450.000. Nov poskus stratosfernega odleta v Argentini. Iz Buenos Airesa podočajo, da pripravljata inž. Olivero in prof. Uignov vzlet v stratosfero. Njuna namera je, da bi s stratosfemim balonom dosegla višino 40.000 metrov. Inserlrajte v »Jutru«! primi Dal 7 al giugno vengono emesse dne serie di Buoni det Tesoro qufnqu^nnaii 5% s di L. 5 miliardi ciascuna Interessi e prani esenti da ogni imposta presente e Hi tura PREZZO di emissione: L. 97 per ogni cento lire di capitale nominale, oltre interessi 5% dal 15 giugno fino al giorno del versa-mento; per le sottoscrizioni eseguite dal 7 al 14 giugno vengono invece corrisposti ai sottoscrittori gli interessi 5% dal giorno del versamento fino a tutto il 14 giugno detto. Le sottoscrizioni vengono eseguite solo in contanti, ma vengono accettate come contante ie cedole ammesse in sottoscnzione. PREMI: ciascuna serie di L 5 miliardi di Buoni concorre annualmente a a 10 premi per un ammontare complessivo (II L. 10.000.000 mediante estrazioni semestrali. Le sottoscrizioni si ricevono presso tutte le Filiali dei seguenti Enti e Istituti che fanno parte del Consorzio di emissione, presieduto dalla Banca dTtalia: Banca d'Italia — Cassa Depositi e 1'res ti ti — Istituto Nazionale delle Assicurazioni — Isti tu to Nazionale Fascista della Prcvi-(lenza Sociale — Istituto Nazionale Fascista per 1'Assicurazione contro gli Infortuni sul lavoro — Banco di Napoli — Banco di Sicilia — Banco Nazionale del Lavoro — Istituto di S. Paolo di Torino — Monte dei Paschi di Siena — Banca Commerciale Italiana — Credito Italiano — Banco di Roma — Federazione Nazionale Fascista delle Casse di Risparmio — Istituto di Credito per le Casse di Risparmio Italiane — Cassa di Risparmio delle Provincie Lombarde — Istituto Centrale delle Banche e Banehieri — Istituto Centrale delle Banche Popolari — Banca d'America e di Italia — Banca Popolare di Novara — Banco Ambrosiano — Banca Na>.ionale del-1'Agricoltura — Banca Popolare di Milano — Banca Santo Spirito — Credito Varesino — Credito Commerciale Milano — Banca Bellin« zaghi, Milano — Banca Cattolica del Veneto, Vicenza — Banca di Chiavari e della Riviera Ligure — Banca Agricola Milanese — Banca Toscana — Banca Provinciale Lombarda, Bergamo — Credito Romagnolo, Bologna — Banca S. Paolo, Brescia — Societa Italiana per la Strade Ferrate Meridionali — Assicurazioni Generali Trieste — Compagnia di Assicurazioni di Milano — Societa Reale Mutua Assicurazioni Torino — Riunione Adriatica di Sicurta, Trieste — La Fondiaria, Firenze — Compagnia Finanziaria degli Agenti dl Cambio del Regno, Roma; Banca VonwiIler — Credito Industriale, Venezia — Banca Lombarda di DD. & CC. — Banco S. Geminiano e S. Prospero —-Banca di Legnano — Banca Unione, Milano — Societa Italiana di Credito, Milano — Banca Lariano — Credito Agrario Bresciano — Banca Agricola Commerciale, Reggio Emili a — Banca Piccolo Credito Bergamasco — Banca del Friuli — Banca Gaudenzio Sella & C., Biella — Banca Mutua Popolare, Bergamo — Banca Popolare, Lecco — Banca A. Grasso e Figlio, Torino — Banca Mobiliare Piemontese — Banca del Sud — Banca Piccolo Credito Savonese — Banca Cesare Ponti, Milano — Banca Privata Finanziaria, Milano Banca Milanese di Credito — Banca Industriale Gallaratese — Banca Al to Milanese — Banca di Calabria — Banca Popolare Luino — Banca Cooperativa Popolare, Padova — Banca Mutua Popolare, Verona — Banca Mutua Popolare Agricola, Lodi — Banca Agricola Popolare, Ragusa — Banca Popolare dl Intra — Banca Popolare di Modena — Banca Popolare, Cremona — Banca Mutua Popolare Aretina — Banca Popolare, Sondrio — Banca Piccolo Credito Valtellinese — Banca Popolare Cooperativa, Ravena — Banca Agricola Mantovana — Banca Popolare di Credito, Bologna — Banca Popolare, Vicenza — Consorzio Risp. e Prestili per Commercio e Prestiti per Commercio e Industria. Bolzano — Banca Popolare Pesarese. Tutte le altre Banche, Banehieri, e Banche Popolari, nonehe tutti gli Agenti di Cambio rappresentati neHa firma delI'atto consortile dagli Istituti e dalle Compagnia Finanziaria sopra menzionati. Od 7« do 21. junija bosta emitirani dve 5% skladnih bonov s p^emiiami vsaka po S milijard lir In premije so oproščene sleherne sedanje in bodoče davščine EMISIJSKA CENA: 97 lir za vsakih sto Ur nominalne glavnice poleg 5% obresti od 15. junija do dneva vplačila; za vpisovanja od 7. do 14. junija pripadajo vpisnikom 5% obresti od dneva vplačila do vključno 14. junija. Vpisovanje se lahko opravi samo v gotovini, toda sprejemajo se kot gotovina kuponi, dopuščeni za vpis. PREMIJE: Na vsako serijo 5 milijard lir Bonov odpade letno 10 premij v skupnem znesku 10.000.000 lir, ki se žrebajo vsakih šest mesecev. Vpisovanje se lahko opravi pri vseh podružnicah naslednjih ustanov in zavodov, ki pripadajo emisijskemu konzorciju pod vodstvom zavoda Banca dTtalia. Banca d'Italia_ Cassa Depositi e Prestiti — Istituto Nazionale delle Assicurazioni — Istituto Nazionale Fascista della Previ- denza Sociale _ Istituto Nazionale Fascista per l'Assicurazione oontro gli Infortuni sul lavoro — Banco di Napoli — Banco di Sicilia _ Banco Nazionale del Lavoro — Istituto di S. Paolo di Torino — Monte dei Paschi di Siena — Banca Commerciale Italiana — Credito Italiano_Banco dl Roma_ Federazione Nazionale Fascista delle Casse di Risparmio — Istituto di Credito per le Casse di Risparmio Italiane_Cassa di Risparmio delle Provincie Lombarde — Istituto Centrale delle Banche e Banehieri — Istituto Centrale delle Banche Popolari — Banca d'America e di Italia — Banca Popolare di Novara — Banco Ambrosiano — Banca Nazionale ael- 1'Agricoltura_Banca Popolare di Milano — Banca Santo Spirito — Credito Varesino — Credito Commerciale .Milano — Banca Bellin- zaghi, Milano_ Banca Cattolica del Veneto, Vicenza — Banca di Chiavari e della Riviera Ligure — Banca Agricola Milanese — Banca Toscana _ Banca Provinciale Lombarda, Bergamo — Credito Romagnolo, Bologna — Banca S. Paolo, Brescia — Societa Itaiiana per la Strade Ferrate Meridionali — Assicurazioni Generali Trieste — Compagnia di Assicurazioni di Milano — Societa Reale Mutua Assicurazioni Torino _ Riunione Adriatica di Sicurta. Trieste — La Fondiaria, Firenze — Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio del Regno, Roma; Banca Vonvviller — Credito Industriale« Venezia — Banca Lombarda di DD. & CC. — Banco S. Geminiano e S. Prospero — Banca di Legnano_Banca Unione, Milano — Societa Italiana di Credito, Milano — Banca Lariano — Credito Agrario Bresciano — Banca Agricola Commerciale, Reggio Emilia — Banca Piccolo Credito Bergamasco — Banca del Friuli — Banca Gaudenzio Sella & C Biella_Banca Mutua Popolare, Bergamo — Banca Popolare, Lecco — Banca A. Grasso c Figlio, Torino — Banca Mobiliare Piemontese_Banca del Sud_Banca Piccolo Credito Savonese — Banca Cesare Ponti, Milano — Banca Privata Finanziaria, Milano Banca Milanese di Credito — Banca Industriale Gallaratese — Banca Al to Milanese — Banca di Calabria — Banca Popolare Luino — Banca Cooperativa Popolare, Padova — Banca Mutua Popolare, Verona — Banca Mutua Popolare Agricoia, Lodi — Banca Agricola Popolare, Ragusa _ Banca Popolare di Intra — Banca Popolare di Modena — Banca Popolare, Cremona — Banca Mutua Popolare Aretina _ Banca Popolare, Sondrio — Banca Piccolo Credito Valtellinese — Banca Popolare Cooperativa. Kavena — Banca Agricola Mantovana — Banca Popolare di Credito, Bologna — Banca Popolare, Vicenza — Consorzio Risp. e Prestiti per Commercio e Prestiti per Commercio e Industria, Bolzano — Banca Popolare Pesarese. Vse ostale Banke, Bančniki, Ljudske Posojilnice kakor tudi vsi menjalnični Agenti, ki so člani zgoraj omenjenih zav odov in družbe »Compagnia Finanziaria«. A. ALEXANDER: 61 POZABLJENI NflPEV ROMAN Hearn jo je ubral tik za njim, prepričan, da detektiv pozna ta kraj in jih brez nadaljnega povede k cilju, tem bolj, ker bi z drugačnim ravnanjem v najslabšem primeru samo zavlekel odkritje koče, ne da bi ga mogel preprečiti. Tiho so korakali naprej, le gospa Isacik je težko sopla in vsakih pet minut vpraševala sina, kako se počuti. Tedajci se je pokazal pred njimi temni obris preproste stavbe. »Prispeli smo!« je vzkliknil Lux. »Kar - ' : »Pazite!« ga je opomnil Hearn. »Človek i ne ve, kje preži nanj nevarnost.« »Prav imate,« je Huntington pritrdil. »Vse na okrog je tako tiho, da kar diši po pasti. Pustite mene, da grem naprej.« »Ne, ne!« je oporekel Wubbels. »Pustite mene prvega; saj vidite, da sem močnejši od vas.« »Tu ne gre za moč, ampak za spretnost in bistro glavo!« je zavrisnila gospa Isacik, »Zato ima Wilbur prednost pred vami!« Hearnu se je zazdelo primerno, da poseže vmes. »Draga gospa in vi, gospodje, preden stopimo v kočo, vas moram na nekaj opozoriti: če bi se nam zdajle posrečilo prijeti Manhattanovega morilca, kar ni izključeno, tedaj je jasno, da bi se morala dediščina razdeliti med vse udeležence naše nočne odprave. Docela ne važno je torej, ali stopi kdo izmed vas prvi v kočo in tvega, da izgubi glavo.« »Tako?« je dejala gospa Isacik. Wubbels je zamrmral nekaj nerazumljivega. »S tem seveda ne pravim, da izvira vaš pogum zgolj iz denarnih presodkov,« je Hearn mirno nadaljeval. »Niti v sanjah ne! Če torej koga mika, da bi vstopil pred menoj ...« Nobeden se ni oglasil. »Kakor vidim,« je policist muzaje se nadaljeval, »noče nihče izmed vas vzeti drugemu zadoščenja, da si prvi pogleda z morilcem iz oči v oči. To je plemenito in nesebično!... Vstopiva torej midva, gospod Huntington, drugi pa naj počakajo zunaj.« »Kako? Vi hočete z menoj?« je vprašal Huntington in prezirljivo ošvrknil Hearnovo drobno posta-vico. »Saj imam svoj brownig, je odvrnil kapetan ter ljubeče pogledal malo, črno orožje, ki ga je držal v desnico. »Še nikoli se mi ni zgodilo nič resnega, kadar sem imel to igračko s seboj.« »Kakor hočete! Meni je vse eno, je rekel detektiv. »Pojdiva!« »Trenutek, prosim,« ga je zadržal Hearn, »vi imate samokres še v žepu: to je nevarna raztre-senost! »Prav imate!« Tudi Huntington je izvlekel svoje orožje. »O, glejte si! Vaša pištola je dreysovka? je nekam glasno vzkliknil Hearn. »Ta pa ni prav nič praktična, veste? Poglejte mojo, kako je majhna in lična!...« »Ali se vam zdi trenutek zelo primeren za prerekanje o strelnem orožju? je Huntington zlovoljno zagodrnjal. »Jaz grem noter, vi pa delajte kar vam drago!« »Oh, saj se ni treba hudovati zaradi moje sodbe o vaši pištoli. To se ve, da grem z vami!« Oba sta izginila v notranjščino koče. Drugi, ki so bili ostali nekaj korakov zadaj, so slišali cvileči glas vrat, ko so se odpirala, nato lahno drsanje korakov in potem ničesar več. Mahoma pa so začuli hripav krik in pokanje strelov. Eden, dva... tri, štiri, pet... Vsi so preble-deli in obmrli na mestu. »Noter!« je zavpil Wubbels, ki se mu je prvemu vrnila prisotnost duha, in planil naprej, ostali pa za njim. V svoje presenečenje so našli vrata zaklenjena; a trhli les se je vdal prvemu pritisku Wubbelsovih ramen: nekaj trska je odletelo in dve ali tri brce z nogo so hitro dokončale razdejanje. Vsi so stopili v kočo: drhteči krogi svetilk so zaplesali po kotih, po tleh in ob stenah, dokler se niso ustavili na dveh telesih, ki sta ležali na tleh. V enem izmed kotov je čepel Hearn, ki je tiho stokal in se s strahovito skrem ženim obrazom oberoč držal za vrat. Njemu nasproti je tik ob steni negibno ležal detektiv Huntington ter krvavel iz rane na glavi. Pred visokim oknom, ki je bilo razbito, je stal stol. Wubbels se ni prav nič zmenil za ranjenca, ampak je planil naravnost k oknu. »Pobegnil je!« je rjovel. »Oh, tepca!... Mar bi bil šel tudi jaz naprej! Zdaj pa iščimo zločinca y temi in po tem hribovju!« Hearn se je prvi opametoval. Opotekaje se je približal Huntingtonu ter mu z neizrekljivim sočutjem pogledal v obraz. »Hrabri ste bili, na mojo vero!« je šepnil tako tiho, da ga drugi niso mogli razumeti. »Malo je manjkalo pa bi mi bili zavili vrat kakor piščancu... Toda izkupili ste prasko na glavi in padli na tla kakor mrtvi; še trohico omedlevice, pa bo vse v redu, dragi prijatelj.« Hearn se je jel ukvarjati z »ubogim ranjencem«; odvezal mu je ovratnico, odpel ovratnik in ga jel tresti, med tem pa mu je porogljivo šepetal na uho: »Ne ganite se: kdor je nezavesten, ne sme ne gibati ne govoriti... ker vobče nima besede. Kaj hočete? Svet je tako ustvarjen!« Pogledal je okrog sebe. »Gospod Isacik, ozrite se, če dobite kje malce vode. Kadar kdo omedli, ga nič tako hitro ne zdrami kakor hladna voda. O, ta dela čudeže!...« Wilbur je našel v kotu za ognjiščem vedro z vodo. Kapetan je vzel vedro, ga s težavo vzdignil, se sklonil nad Huntingtonom in mu brizgnil nekaj kapljic v obraz, a previdno, da ga ne bi preveč zmočil. Usoda pa je hotela, da mu je vedro ušlo iz roke in izlilo vso vodo na detektiva. Davorin Ravljen - Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant - Za Narodno tiskamo d. d. kot tiakaraarja: Fran Jena - Za inseratni del je odgosorea: Uobomir Volčič - Va s liubljani