U Subscription: $2.00 a year g S $1.00 halr year S Issued every Tnursday Nil Ilustrcv&n tednik za izobrazbo, gospodarstvo in zabavo slovenskih delavcev v Ameriki. Entered as second class matter Marek 12, 1924 at the post offlce at New Ycrk, N. Y., under the Act of March 3. 1879. Letnik — Vohune -II. VOLITVE V NEMČIJI . .Feldmaršal Hindenburg je bij izvoljen za nemškega predsednika- — Večine skoro . en mžljon. — Monarhisti goja upanje. — Berlin, Nemčija. — Kot bi se zbudil velikan, iz dolgega spa¬ nja je Nemčija nenadoma ožive¬ la na klic enega samega moža. To ni Nemčija iz leta 1914 ohola in brezobzirna, tudi ni to Nem¬ čija po porazu, to je stara Nem¬ čija, ki je od premirja nosila na sebi krinko in tajinstveno skri¬ vala svoje misli. Na krmilo svoje državne ladje je Nemčija poklicala svojega ju¬ naka — Hindenburga, ki je pri nedeljskih volitvah odločno po¬ razil vse svoje tekmece. Dobil je nad 14 miljonov in pol glasov in skoro en miljon večine. Nje¬ gov najuspešniji tekmec je bil republikanski kandidat dr. Marx ki je dobil nad 13 in pol mi¬ ljena glasoV: Komunisti so s svojim' kandidatom Thaelmart- no.m ostali v manjšini z manj kot 2 miljoiia glasov. Nemški monarhisti so bili ze¬ lo vžradoščeni vsled izvolitve Hindenburga. Daši ravno je Hindenburg po- izvolitvi izjavil, da ni njegov na¬ men povratek monarhije, ven¬ dar so bile v Potsdamu razobe¬ ša re stare cesarske zastave. V protest proti Hindenburgov; iz¬ volitvi so komunisti nameravali splošno stavko, kar se jim pa ni posrečilo- Nemški zunanji urad je prejel poročilo, da bo Francija _ prote¬ stirala proti izvolitvi feldmarša la Hindenburga, ker se nahaja njegovo ime v seznamu vojnih zločincev. Fcldmaršal Paul vo-n Bencken dorf und Hindenburg je bil ro¬ jen leta 1847 v Poznanju- Vde- ležil se je v avstrijska - pruske vojne leta 1866 in leta 1870 nemško - francoske vojne. Da- siravno je bil vpokojen leta 1911 je bil vendar imenovan leta 1914 za poveljnika 8. armadnega ko¬ ra. General Ludendorff je bil šef njegovega štaba. Po zmagi pri Tannenbergu in o-b Mazur¬ skih jezerih, kjer je Hindenburg uničil tri ruske armade in vjel nad 100 tis oč Rusov, je postal NAZNANILO iver smo se z današnjim dnem preselili v lastno hišo, zato prosimo, da v bodoče na¬ slavljate vsa pisma in druge ii-oštne počiljatve na naslov: NAŠ DOM, 455 W. 42nd St., New York, N. Y. New York, N. Y. April 30.— 1 30. aprila 1925. DOMAČE DELO Indijski politični voditelj Gandhi, katerega je videti na gore¬ nji, sliki, priporoča svoje narodu, da naj ne uporablja s strojih i/Grb-mh tkanin, temveč naj bi vsakdo predel doma. Gandhi na .lavnem shodu sedi ooleg “čarka” ali 'kolovrata in kaže navzoč’m kako je treba presti. Št. 18 js.. K .■o-. ^ cjd - '/' & \) .\V' ¥ BOLGARIJI Boris baje ujetnik. — Zahte¬ val ja odr/op Cankova. — Ve¬ lesile se boje intervencije. — Jugoslavija protestira pri Bol¬ garski. Rim, Italija. — Iz Zc.fije priha¬ jajo vesti, ki naznanjajo, da je kralj Boris ujetnik v dvoru. Za¬ preti ga je pustil general Laza- rev, ker je kralj zahteval, da mi nisterski predsednik Cankov od stopi in da se sestavi koalicij¬ ska vlada, v katero bi stopili tu¬ di- zastopniki opozicije.. Bol¬ garska poslaništvo v Parizu pa zanikuje spor . med kraljem in Cankovcom. London, Anglija. — Na Bal¬ kanu zopet vre in. kipi- Zavez niške države, boječ se kakih ve¬ likih zapletajev na Balkanu vsled zadnjih dogodkov na Bol¬ garskem, prigovarjajo sosednim državam, da se zdrže vsake in¬ tervencije na Bolgarskem. Balkansko vprašanje je zopet poslalo najvažnejše vprašanje za največji' nemški junak in. kmalu je prejel .maršalsko palico. Največje . zasluge pa ■ si je iz¬ tekel, ko. ob izbruhu revolucije ni zapustil svojega mesta keft vrhovni - poveljnik nemških ar mad, temveč je vojsko v redu pripeljal z tojišča m vojake raz¬ pustil. Leta 1919. se. je zopet umaknil v pokoj. Ko so zavez niki zahtevali Viljema II- pred sodišče, se je mesto njega ponu¬ dil Hindenburg. Od tedaj naprej je mirno živel na svojem posestvu v Hanovru in se ni mešal v politiko- Ko so monarhisti iskali primernega ■ kandidata, so se zatekli k Hin¬ denburgu, ki pa je kandidaturo odklonil, čes da je prestar, da bi poznal mlajšo generacijo. Sle dnjič pa se je vdal prošnjam svojih prijateljev in je sprejel kandidaturo in je tako postal prvi od naroda izvoljeni pred¬ sednik nemške republike. PROTI HINDENBURGU Berlin, Nemčija. — Nemški komunisti jsu zavzeli stališče proti Hindenburgu. Razglasili so generalno stavko na dan nje¬ gove zaprisege, ki bo najbrže ). maja ter so objavili nasled- nnje zahteve: 1. Razpust državne brambe ter vseh monarhističnih in fa¬ ustovskih organizacij; 2. Reorganizacija policije na j manj vojaški podlagi; 3. Razpust vladne organiza¬ cije proti stavkarjem; 4. Konfiskacije imetja prin¬ cev; 5. Izgon vseh prejšnjih kne¬ žjih družin, vključno bivšega prestolonaslednika in sinov Sa¬ škega kralja; 6. Odslovitev vseh vladnih uradnikov, ki nagibljejo k mo¬ narhiji; 7. ' Izpustitev. vSeh proletar¬ skih ujetnikov; 8. Osem urni delavnik in 9. Odprava vseh davkov, ki obtežujejo proletarijat. —- o— s —— ZADNJA ŽELJA Pariz, Francija. — Krvnik je zbudil v La Sante jetnišnici A- rabca Laudies Eadkarja, ki je bil zaradi umora dveh Portu¬ galcev obsojen na smrt, in mu je izročil obleko za guillotino. Ko mu je ponudil običajno ci¬ gareto in čašo ruma, je krv¬ nik vprašaj kaznjenca: “Kaj je Vaša poslednja želja?” Ara¬ bec je odgovoril: “Želim, da ne bi bil usmrčen.” Guillotina je padla ob 5.45. -o- BOJI V MAROKU Pariz, Francija. —- Uradno poročilo naznanja, da je pred nekaj dnevi napadli> 400 ma- rokanskih upornikov oddelek francoskih vojakov. - 15 fran Loških vojakov je bilo ubitih, med njimi en stotnik. Ranje¬ nih je bilo 11 francoskih ■vojn k’>v. Do bojev je pr lo- blizu e\ i ■ -psice kabinete, ki- obsojajo preveliko strogost in brezobzir¬ nost bolgarske vlade pri zatira¬ nju vstaje komunistov in agrar- cev- Najbolj nevarno je stališče katero je zavzela jugoslovanska vlada proti bolgarski vladi, ki tr¬ di, da se bolgarski nemiri vodijo iz jugoslovanskega ozemlja. Li¬ beralni in delavski politični krogi obsojajo, dovoljenje zavezniških vlad za povečanje bolgarske voj ske. Vladni krogi pa opraviču jejo to dovoljenje z zatrdilom, da bolgarska vlada brez ojačenja vojske ne more zatreti boljševi ške vstaje in da se bo vojska zo pet razšla, ko bo v deželi zopet mir. London, Anglija. - — Dunajska poročila naznanjajo,-da Jugoslavi ja pripravlja novo zahtevo, na Bol garijo zaradi obdolžbe, da so Srbi izdelali načrt za bombni napad v katedrali svetega Kralja. V A tene pa je iz Belgrada prišlo po ročilo, da je jugoslovanska vla da zadovoljna, ako- odstopita mi nistra Kalkov in Rousseff, ki sta prva izrekla to obdolžitev. Bolgarska vlada je zaplenila v Varni 400 funtov razstreljiva, ki je bilo namenjcn 0 za porušenje vseh javnih poslopij v Varni. V bojih v Rusčuku °-b Donavi je .bilo ubitih 14 komunistov. Iz Belgrada se poroča, da je bi lo v Plevni ubitih 50 oseb in da je zgorelo več poslopij. Treifia in so trajali tri dni. U- porniki So imeli 40 mrtvih in mnogo ranjenih. NAS DOM B!!l]il!liltlllllllSin i[iil l ll lllllll ll l ll[l lllll lll lll!l l lllll] llllllllll) l li [lillll lli!Ž IZ NAŠIH NASELBIN BIIU!!iU!lli!Iiiii!!l!llil!!!!iilillil[iU!lilll!!l!l!!lli!lllllll!iij[!lil!IIS!i!iHiUHi!ij[l!!U!H!liil!i!!!!!i!!!!llll!IHtn{ BrookIyn, N. Y. — Mrs.Fa- ny Murn je prejela brzojavno poročilo iz Hesperia, Mich. da' je tam umrla njena sestra Mrs Mary Mesner, katera zapušča poleg svojega moža tudi pete¬ ro otrok, katerih naj starejši je star 17, najmlajši pa 5 let. Stara je bila 41 let.in doma iz Ihana pri Domžalah. Canon City, Colo. — V tukaj¬ šnji okolici s 0 zelo slabe razme¬ re za delavce. Rudniki obratu¬ jejo samo po 5 dni na mesec, ali največ po 6 dni. In to je že nekaj Jnesecev. )Vsak sku¬ še n rudar ve, kako žalosten je plačilni dan. V slučaju, kakor šen je sedaj, ko se tako po ma¬ lem dela, je za premc.gat je zelo 'slabo- Ko te parna piščal po¬ kliče na delo mogoče enkrat na teden in prideš do svojega pro¬ stora daleč pod zemljo, pa vi¬ diš mesto premoga velik kup sa rnega kamenja, goto.vo ne mo¬ reš biti vesel. Rudar se navad¬ no pdrkrat obrne, parkrat za¬ kolne in prične delati. Preme¬ tava kamenje, da mu znoj lije s čela, toda plače dobi jako malo ali nič, posebno po rudikih v Colorado, kjer so, sami “open shops.” Tudi v Coloraddo smo se že borili za svoje pravice, to¬ da vselej je premalo vstrajnosti. Pa cenjenim čitateljem ni treba misliti, da. smo v Colo.rado sami skebi. Ne, temu ni. tako- l’re govor pravi, da se tudi med tr¬ njem najdejo žlahtene rožiče. Učili smo se, da se zemlja vr¬ ti okoli svoje osi, tukaj pa se vr ti, ali boljše pomika proti zaho¬ du cela gora. Torej ni čudno, da se tudi nam Coloradčanom včasih malo v glavi zavrti. S tem pa ni rečeno, da vsem; sa¬ mo nekaj nas je takih. To pa vedo najbolj razni agenti in po¬ tovalni Zastopniki raznih listov, ki so obiskali naselbine po Colo¬ rado. Sedaj pa nekoliko o društver nem življenju! Društvo napred" nih Slovnecev, spadajoče k SZS. je najstarejse v /tej /naselbini. Vstanovljeno je bilo namreč pred 16. leti in šteje največ čla¬ nov, namreč nekaj nad sto.. Pri .zadnji seji jih je bilo zopet na novo priglašenih 6. Dne 18- aprila je priredilo društvo Na- - prednih Slovencev pomladansko ' veselico, ki j e pecej dobro "uspe¬ la- Skupičva je bilo _ ,$99„00, preostanka v društveni blagajni i pa $25.00. Drugo drušhvo je., bilo’ vstanovljeno pred 10. Rti jr. priklopljeno k SNP.J. Šteje samo okoli 30 članov in hg' vem, zakaj to društvo tako slabo na¬ preduje. Po mojem mnenju je -vzrok ta, da se tukajšnji rojaki vse premalo zavedajo. Lansko- : le/to sta bili vstanovljeni. tudi društvi JSKJ. V tem oziru je za malo naselbino dovolj napred : ka. Priporočal bi, da bi se vsa ta društva združila in bi pričela delovati za tem, da se vstunCvi Slovenski Narodni dom, katere¬ ga jako potrebujemo. l!ll!lllllll!lllilHHIIIIIillil!l!«!III Dne 19- aprila je bil v Canon Citv cvetlični dan. Od blizu in daleč ‘so prišli ljudje v mesto. Tega dne je bilo tudi vse v naj¬ lepšem cvetju, posebno jabolka, češnje, breskve in mnogo dru¬ gih dreves. ~- s - Tc.ny Dremel- Pozdravi Pred odhodom v staro do¬ ji 'movino s parnikom Pariš, po¬ zdravljam svojega brata Fran¬ ka, Jožeta Možeta, Jožeta Po¬ točarja in vse druge prijate¬ lje in znance v Strabane, Pa. in Canonsburg, Pa. Rudolf Drenik na potu v Beršljin pri Novem Mestu Chicago, 111. — 19. aprila se je jzvršila žalostna tragedija. Slo¬ venec je namreč ubil Slovenca. Rojak Josip Marmolja je šel o- nega dne na obisk k rojaku Johnu Kobilca. Ko je Marmo¬ lja prišel h 'Kobilčevim, Johjua Kobilce ni bilo doma. Žena A- lojzija Kobilca pa je bila v po¬ stelji. Kot se govori, je Mar¬ molja vdrl v sobo Mrs. Kobilca in. jo je hotel posiliti. Žena pa ga je z nekim predmetom vda- rila po glavi, da je bil takoj mr¬ tev. Od druge Strane pa se zo¬ pet zatrjuje, da je vrnivši se Ko¬ bilca našel ženo in Marmoljo v postelji in da je Marmoljo vda- ril s steklenico pa glavi. Na kak način je bil Marmolja ubit in kd 0 & a je v resnici umoril, bo dognalo sodišče- Pač žalosten dogodek za sipi vensko naselbino. — P- V Cleveland, O. se je 20. aprila poročil rojak Martin Rakar z Miss Josipin. 0 Vene. Mr. Ra¬ kar je pevovovodja pevskega društva "Soča ’ in ima obenem svojo brivnico. —■ 15. apriia se je tudi poročil rojak Anton Lov še. doma iz Hinj pri Žumberku, z Miss Roziko Križman, doma iz Valčje vasi blizu Strug pri Fužinah. — 21. aprila je umrl eden najstarejših slovenskih na¬ seljencev John Jadrič, star 55 let- Doma je bil blizu Metlike. Zapušča ženo, dva sina in pet hčcjra. — 4. aprila je nena¬ doma umrla rojakinja Ana Še¬ me, rojena Golob- Ko je do¬ jila svoje dete, jo je zadela kap. Doma je bila iz Praproč pri Srni helu na Dolenjskem. V Eveleth, Minn. je dne 17. aprila po triletni mučni bolezni za vedno zaspal Frank Pavlin, star 47 let, clc-ma iz Strug na Do lenjskem. Zapušča vdovo in 7 otrok. — Nagle smrti je umrl Joe Stupnik. ‘Na Chisholm, Minn. s e je poro¬ čil Anton Oberstar z Marijo Pre bil. ■ Na Ely, Minn. je podlegel ra¬ nam, katere .. je . dobil pri avto¬ mobilski nesreči, John Novlan. Predno odpotujem s parni¬ kom Pariš na potu na svoj dom na Muhaber pri Novem mestu, pozdravljam vse svoje prijatelje v Strabane, Pa. in Canonsburg, Pa., Franka Dre- nika, Franka Krulca, Josipa Kokliča, Johna Cvetana in vse ostale. V dolžnost si pa tudi štejem, da se na tem mestu za¬ hvalim potniški tvrdki Za¬ krajšek in Češark za vso po¬ strežbo in prijaznost, katere sem bil deležen skupno s svo¬ jim prijateljem in sopotnikom Rudolfom Drenikom. - Kdor hoče imeti vse točno in hitro preskrbljeno, naj se brez skrbi obrne na to tvrdko in bo goto¬ vo zadovoljen. Frank Kic -- 3 - VELIK IZLET V JUGOSLAVI JO Cosulich proga je v srečnem položaju, da more naznaniti iz¬ let naravnost v Jugoslavijo pre¬ ko Dubrovnika, Reke in Trsta. Izlet bo vodil znani voditelj Slo¬ vanov v Ameriki profeso-r dr. Paul R. Radosavljevič. Zahteva po takem izletu je do vedla Cosulich progo do tega. da je pripravila parnik Martha Washington, ki odpluje v torek, tin.i. Trst je edino pristanišče v Evropi, kjer se ne zahteva kvaramiria saj .cn teden;.,’ ''-‘Mi¬ slite tedaj na to, da se izognete neprilikam ter se odločite, da" se vrnete v Ameriko preko Trsta. Dugi izleti bodo naznanjeni po¬ zneje. Za vse druge informacije in cene izveste pri vsakem jugo¬ slovanskem zastopniku v Vaši bližini. -o- Zakaj molite opoldne pred jedjo ? Ker ne smemo prej jesti. VABILO k igri VSI POD ENIM KLOBUKOM katero priredi SLOVENSKA GODBA v nedeijo, 3. maja, 1925 na 62 ST. MARKS PL. N. Y. Ne zamudite te lepe zabave! Začetek ob 5. uri popoldne. ODBOR SIO0O odškodnine Mrs. Elizabeta Skrabar iz BrookIyna je tožila Coney. I. R. R. De Kalb Ave. Line za odškodnino 100 tisoč dolarjev ker je en voz te železnice lan¬ sko leto povozil njenega mo¬ ža, Vincenca Skrabarja, ki je za' dobljenimi poškodbami čez nekaj mesecev umrl. Celo za¬ devo je vodil Mr. Joseph Če¬ šark. Zagovornik Kruckenba- čher je dosegel, da je sodnik prisodil Mrs. Skrabarjevi 4 ti- dolarjev odškodnine. 2. junija. Ta parnik je zelo u- doben. V tretjem razredu so velike jedilnice, sobe za kadilce in kabine posebej za družine. Potovati naravnost v Jugoslavi¬ jo, ne da bi bilo /treba hoditi pre¬ ko drugih držav, je prednost, ka¬ tero ima samo Cosulich proga. Treba ni nobenega vizuma. Dubrovnik in Trst sta prista¬ nišči za Jugoslavija in v tf:eh urah po vodi ali z železnico je vsakdo doma, potem ko se je prijetno vozil po Sredozemskem morju in imel dobro pc-strežbo na Cosulichevem parniku- Važno je tudi, da onim, ki se vrnejo v Združene države preko Trsta, ni treba ostati v kvaran- DENARNE POŠILJATVE v Jugoslavijo in Italijo Naše cene za pošiljanje dina¬ rjev in lir so bile včeraj, skupno poštnino, sledeče: 500 Din . $ 8.80 1000 Din . 17.25 2500 Din . 43.00 5000' Din . 85.50 10000 Din . 170.00 100 Lir ... $ 4.90 200 Lir . 9.45. 500 Lir . 22.75 1000 Lir . 44.25 Pri pošiljatvah nad 10.000 Din. ali nad 2000 lir, poseben popust. Ker se cena denarju čestokrat menja, dostikrat do.cela nepriča¬ kovano, je absolutno nemogoče določiti cene vnaprej. Kato se po- šiljatve nakažejo po cenah onega dne, ko mi sprejmemo, denar. Dolarje pošiljamo mi tudi v Ju¬ goslavijo, Avstrijo, Italijo in druge Evropske d&ave in sicer po pošti kakor tudi brzojavno Vse pošiljatve naslovite na: SLOVENSKO BANKO ZAKRAJŠEK & CEŠARK 70-9th Ave. New York, N. Y. med 15. in 16. ulico Dr. M. J. Pleše zobozdravnik orojura ’ [ 242 East 72nd Street * New York City ob pondeijkih in petkih Tel. Rhinelander 2065 2399 Silver Street _ Ridgewood Brooklyn, N. Y. Tel. Evergreen 1445 Ob nedeljah ordnira po dogovoru. NAS DOM Stran S IZ SAMOSTANA K POROKI Miss Maria Hirst Visoka družba v Philadelphiji je Pila presenečena, ko se je iz¬ vedelo, da se l)o Miss Maria A. Hipst, ki je bila 13 let samo¬ stanska nuna in katero je papež odvezal vseh obljub, poročila bankirjem iz Baltimore AVebbom Levering. Miss Plirst, ki je sama hči. -bankirja in odvetnika, se je le¬ ta 1911. odpovecLahr svetu in stopila v samostan sv. Srca v Kenilwoodu blizu Albany, N. Y- Ponižno in pobožno je šla sko¬ zi vse Stopinje samostanskega življenja in. leta 1919 je napravi¬ la slovesno obljubo ter bila po¬ stavljena za samostansko učite¬ ljico. Kot taka je bila na nja- boljŠem glasu in vse odličnejše družine so. hotele pošiljati svo¬ je otroke v njen razred. V letih pa, ko jih je preživela med samostanskim zidovjem, se je njeno zdravie zrahljalo, vsled česar je sklenila vrniti se zopet med svet, kjer se je mogla po¬ svetiti gibanju na prostem. Po¬ sebno je rada jahala. Ko je tedaj prišla do sklepa, da zapusti sa- ..niostan, je prosila papeža Pija XI., da jo odveže obljube ubo¬ štva, čistosti in pokorščine. V , 1 jen kot učitelj na šoli v Kast .juniju lanskega leta je Miss A. lir.ddam pozneje pa v New Plirst po 10 mesečnem čakanju London, kjer je učil ko je izbruh- konečno prejela iz Rima dovo- uda vojna. Kot goreč nanvlnjok ljenje, da sme zapustiti samo- se je takoj prijavi] v vojsko in stan- Tedaj je ravno učila v Pro- b.l uvrščen v nek connecticutski vidence, R. I.. Takoj po prejemu polk ter j e služil kot poročnik dovoljenja iz Rima je slekla sa- 'ves Vas obleganja Bostona. Spo- mostansko haljo in si nadela mladi leta 1775. ;e. bil s svojim svetno obleko, ki se je v modi polkom poslan, v Rev/ Vork. Tu zelo premenila, odkar je pred je postal stotnik kontinentalne trinajstimi leti zapustila dru- ,vojske. V septembru teta 1776- žabno življenje v Philadelphiji. je M ^shington, Izdal poziv, da Odšla je v gore in razna ko- 'se doženejo postojanke in moč pališča in njeno zdravje se je zo- sovražnika. Hale je bil prvi ki se pet povrnillo. Ko sc je nat 0 na- ! j e odzval temu pozivu, Na svo- stanila pri svojem očetu v Phila- Ijo nevarno pot se je odpravil o- delphiji, je dobivala dan za dnem koli 12. septembra leta 1776. vabila na domače zabave in ple- Malo je znanega o njem za se- Pri neki taki zabavi se je po- sovražno črto. Pripoveduje se, zimi seznanila tudi z Webbom j da je preskrbel načrte utrdb in I.everingom, ki je podpredsednik je imel tudi zapisek o številu m Baltimore Trust Co. Pri nadalj- postojankah angleških čet, ko jc nih sestankih sta si postala do- .bil vjet ter pripeljan pred sira bra prijatelja in sta se slednjič ^VVilliama* Hdwe. Hale je takoj zaročila. označil svoj službeni čin v ame- _ 0 _ riški vojski in tudi namen, za- NATHAN HALE ka j je prišel med angleško ar¬ mado. Naslednjega jutra je \ čast Nathanu Haleju, o ka- general Howe izdal povelje za tereni je njegov tovariš pred sto njegovo usmrtitev. Poročilo o leti pisal da je njegov spomin njegovi usmrtitvi je izdal n.avzo- zakopan. v scu vsakega rojaka'’, ^ častnik z imenom Montresor. je poštni department izdal no- „ Xa dan njegovega usmrče- ve poštne znamke. Nova znam- nja> „ ^ Montresor ; “je bila ka po pol centa je bila posveče- ])() , taja bIizu usodnega me na spominu revolucjonai nega sia j n ; p ros ;i sem poveljujočega mučenika Haleja. To je nen.a- častllika j da dovoli u j e tniku; da \adna čast, kajti lazim Ben.ja- oStane v mo j e m šotoru, k 0 se mina k ran,klina ki je bil pni a- bQ p r ; Dra vljal na zadnjo pot. meriški generalni poštar, ni bil Stotnik ‘ Halc j c vstopil. ' Bil je nikdo na ta način počaščen kot mirm jn se jc u) >našal dostojan- samo pedsedniki. stveno v zavesti svoje pravične George' Dudlev Seyrnor iz Net* stvari in visokega namena. Pro- TTavcpa jc prvi ssprožil misel za s ;] j e za pisalne potrebščine, kar Halejeve znamke in se je naj- sem mu tudi dal. Napisal je prej o tem posvetoval s pred- dvoje pisem, enci svoji materi; sodnikom Hardingom. Naslednje 'drugo bratu častniku.’’ ie to je zopet svojo željo izraz.1 j Nadnje llaicjeve besede so bi- predsedniku Coolidgeu, ki mu je j e . ‘-Obžalujem le, da imam sa- oapisal da bo poskibel, da se nl0 eno življenje, da ga izgu- primerno počasti kapitan Nat- |-,; ni za svojo domovino-” Mla- har. Hale za svoje narodno delo. J d j rodoljub je.bil star komaj 21 arman, kateremu je bilo. doka¬ zano 26 umorov, dne 15. aprila stopil na morišče. En trenutek nato je njegova glava odletela z vratu in zadoščeno, je bilo zlo činu, kolikor more zadostiti ze¬ meljska pravica- V soglasju s tozadevno nem¬ ško pe-stavo, je bilo navzočih kot uradne priče usmrčenja 12 uglednih meščanov- Otrok: Zakaj ima ta mož ta¬ ko črn obraz? Mati: To je zamorec in je po celem telesu črn. Otrok: Kako to veste, mati? NAŠ ZASTOPNIK Začetkom letošnjega leta sta bila izdelana dva vzorca za Ha lejeve znamke: eden ki kaže Haleja v celosti, drugi pa ki predstavlja samo njegov obraz. Zadnji vzorec je bil tudi spre¬ jet. Nathan Hale je bil rojen. 6- ju¬ nija 1755 v Coventrv, Conn. Bil je šesti otrok v družini z 12 o- troci. Njegov oče Deacon Ri¬ chard Hale je bil priprost far- mer- Mladi Hale.je obiskoval Ya le vseučilišče, katere, je končal le¬ ta 1773. Iz zapiskov je razvid- dno da je bil Hale vedno med prvimi v svojem razredu- Imel je prikupljivo zunanjost, bi! je zelo razumen in tudi v telovadbi je bi'! zelo izvežban. Bi! ie član dijaškega društva Linonia in jc mnogo pripomogel, da je to dru¬ štvo dobilo obširno knjižnico, kar je r azvidno iz negovega lastoročnega zapisnika- Nekaj mesecev je bil nastav- let, ko je bil obešen 'v Ne\v Vorku 22. septembra leta 1776. Zadnja preiskava postavlja pro¬ stor njegovega usmrčenja na 3. Avenue in 35. ali New Yorku. -o— 36. cesto USMRCENJE MORILCA Hanover, Nemčija. - ”Krij/ sem, gospodje, toda, četudi je težko, bom umrl kot mož!" S temi besedami jc Fritz Ha- Za Sheboygan, Wis- in c.kolico, Mr. Valentin •Kalan, je poobla¬ ščen pobirati naročnino za “Naš Dom“ in g a cenjenim rojakom toplo priporočamo. Upravništv« “Našega Doma" JOSEPH CESARK pj niiim imimimiaii g REALESTATE 1 Kdor si želi postaviti hišo, kakoršno hoče imeti, naj se obrne jj na mene in mu preskrbim zidavo. Taka hiša ga bo veljala manj kot p a bi kupil že gotovo hišo 42 Halleck Ave. Ridgervood, L. I. Telephon; Evergreen 6566 VAŽNO NAZNANILO Cenjenim rojakom vljudno naznanjam, da sem z dnem 1. decembra PRESELIL svojo notarsko pisarno na 4905 Butler St., kjer se bom v bodoče poleg notarskega posla bavil tudi s prodajanjem hiš in s splošno zavarovalnino (Real Estate and Insurance). Kdor želi priti osebno k me¬ ni, naj vzame pri Pennsvlvania postaji na 11. cesti poulično karo štev. 95 in naj izstopi sa 49. cesti. Kakor do sedaj, ta¬ ko bom tudi v bodoče sprejemal v izvršbo raznovrstne no¬ tarske posle za Ameriko ali stari kraj. Pojasnila zastonj. ANTON ZBAŠNIK JAVNI NOTAR, 4905 Butle^ St. Pittsburgh, Pa. jjj BKIŽSŠf Philip Telef.: Orchard 2208. Stauber TOBACCONIST & IMPORTER tobaka, pip iz morske pene in jantarjevih ustnikov -Pošilja tudi po pošti- 128 St. Marles Plače, blizu Ave A New York, N. Y. A N T H O N Y BIRK Sobni slikar in pleskar 359 Grove Street BrookIyn, (Ridgewood), N. Y. SE PRIPOROČA ROJAKOM ZA OBILNA NAROČILA CENE ZMERNE — DELO ZANESLJIVO Telepbone. :Jefferson 6253 NAS D9M Stran 4 LIRIČNI SPEVI (Konec) Že v starem kraju se pravi biti velik idealist biti pesnik; še toliko več idealizma pa se rabi v tem pogledu v Ameriki, kjer se vsako vprašanje rešuje na podlagi centov in dolarjev, kjer so “business,” “bargain,” profit in zaslužek pojmi, okrog ka¬ terega se suče vse življenje, javno in privatno, in kjer se mo¬ ralna vrednost posameznika večinoma določa na podlagi njego¬ ve bančne knjižice. Pred kakimi desetimi leti smo še lahko povdarjali, da je naš priseljenec iz lastnega interesa premalo materialističen pri ob¬ stoječih razmerah, toda danes ni več vzroka za tak povdarek. Kavno obratno, danes se že lahko pritožujemo, da gre materia¬ lizem naših ljudi že v ekstrem, torej predaleč. Človek brez ide¬ alov je v marsičem podoben živali. Čut za lepoto, čut za pravič¬ nost, čut za popolnost in za vse drugo, kar je vzvišeno, so; vrli¬ ne, ki dvigajo človeka nad vsa druga stvarstva. Po našem mnenju je prišel čas, da skušajo v to poklicani či- nitelji zajeziti val ekstremnega in. škodljivega materializma med našimi imigranti. Treba nam je novih blagodejnih in stvarnih smernic za življenjska naziranja. Treba nam je ne¬ kake nazorne preorijentacije. Pri tem seveda ni mogoče misli¬ ti, da bi mogli mi Slovenci uplivati na koga izven našega last¬ nega narodnostnega kroga, zato smo stokrat premaloštevilni, sicer je pa dovolj, če dosežemo zaželjeni v spe h le pri nas samih. Tozadevno clelo pri drugih skupinah prepustimo drugim. Sicer je pa vse to, kar storimo dobrega zase, istočasno storjeno tudi za splošnost in se more zato smatrati za pridobitev s stanovske¬ ga, ameriškega in splošnega človečanskega stališča. In komu drugemu pripada ta naloga v prvi vrsti, ako ne u- metnikom, v našem slučaju torej našemu Ivanu Zormanu. Kot umetnik in eksponent zdravega in iskrenega idealizma lahko po¬ kaže in začrta svojim sorojakom nove nazorne smernice in ta¬ ko postane nekak moderni prerok in glasnik naše duševnosti. On sam se v “Liričnih spevih” na več mestih izraža, da “bi rad” marsikaj med nami pograjal, rad tega ali onega po zaslu- ženju ošvrkal. To kaže, da on vidi in čuti naše hibe in naše zablode, toda prizadetih grešnikov noče tirati na sramotilni o- der. On najbrže zastopa mnenje, da bi njegova pesem ne bila več umetnost, ako bi se bavila z vsakdanjostmi brez umetniške vsebine. Sicer je res, da v splošnem prevladuje naziranje, da naj se umetnost peča samo z umetnostjo, toda umetnost naj prihaja iz ljudi in tega, kar je zvezi z njihovim življenjem, in je zato namenjena za ljudi. Lepoto umetnosti, zlasti pa stop¬ njo iste človek najlažje pojmuje in uživa, ako se mu ista pokaže v kontrastih, v primerah. Marjetica ob poti je na pr. lepa cvet¬ lica smaa na sebi in bi bila naj lepša rožica na svetu, ako bi ne bilo drugih, ki so lepše od nje. Ako torej hočemo spoznati .stop¬ njo lepote ene rože in druge, je treba, da jih med seboj pri¬ merjamo, da iščemo kontrastov med eno in drugo. Isto velja za umetnost, torej tudi umetnost ni brez tendenc. Zato tudi Zormanova umetnost ne bo izgubila nič na svoji lepoti, ako bo nekoliko bolj tendenčna. Ravno nasprotno, tendenca bo dala njegovi umetnosti več življenja, privlačnosti in efekta. Ravno življenja, barv, smo do sedaj pogrešali pri marsikateri Zormanovi pesmici. Njegova pesem je bila na več mestih preveč samo gola umetnost. Nagelj je sam na sebi lepota, če mu pri- denemo roženkravtovo pero, dobimo polleg Ilepote tu privlačnost, in ako pridenemo še vršiček rožmarina dobimo poleg lepote in privlačnosti tudi efekt. Dalje nam bodi dovoljeno pripomniti tudi to, da bi želeli pri Zormanu nekoliko slovensko-ameriške originalnosti. Da je ni ustvaril v večji meri, gotovo ni temu vzrok pomanjkanje talen¬ ta, temveč kaka druga okolnost. Ako bi on na pr. v večji meri 'iskal pesniško snov v narodu samem, to je, ako bi svojo poe¬ zijo nasslanjal na žitje in bitje našega tukajšnjega naroda bi se taka slovensko-ameriška originalnost sama po sebi pojavila. ■ Ako bo naš prsieljenik videl v Zormanovi umetnosti samega sebe, svojo dušo, bo to umetnost toliko lažje pojmoval, jo tem višje cenil in si jo tem raj še osvojil. Sicer smo pa uvjereni, da “Lirični spevi” niso zadnje Zor¬ manovo delo, temveč, da nas bo v doglednem času obdaroval s svojo najboljšo pesniško zbirko, s svojo “visoko pesnijo,” ki bo pomenila višek njegovega pesniškega talenta. Nadejamo se, da bo to delo polno visokega poleta, polno življenjske smelosti in naše ameriške posebnosti, skratka, nekako popolno ogledalo a- meriških Slovencev. HINDENBURG Nemški narod si je izbral za svojega predsednika prihodnjih sedem let feldmaršala Hindenburga, moža železne volje, moža, ki je bil v3 ’.;*o za monarhijo in ki je celo teden pred volitvami poslal svojemu nekdanjemu mogočnemu goif jdarj ; udanostno izjavo. J Hindenburg se ni nikdar mešal v politiko. Bil je vojak v pravem pomenu besede in vse svoje sile je posvetil svojemu po¬ klicu. Še danes se najrajše pokaže v javnosti v maršalski uni¬ formi. Volitve zadnje nedelje so jasno pokazale odkrite želje in ču¬ stva nemškega naroda. Nemci so pokazali neupogljiv pogum in veliko zaupanje v same sebe, da so si izbrali za predsednika moža, ki je pri zavez¬ niških vladah najmanj sprejemljiv. Z vsakim nemškim predsednikom bi bili zavezniki bolj zado¬ voljni kot pa s Hindenburgom. Hindenburg bo za Nemce velika zapreka v mednarodnem živ¬ ljenju. Anglija je bila naklonjena želji Nemčije, da se ji dovo¬ li vstop v Ligo narodov in slednjič se je že tudi Francija spri¬ jaznila s to mislijo, katero je tako dolgo trdovratno zametava- la. V kratkem je imela Nemčija dobiti veliko mednarodno po¬ sojilo, katerega sedaj morebiti sploh ne bo dobila, ali pa še-le po dolgem času. Odvisno bo vse od Hindenburga, v katero smer se bo obrnil. Vse to je bilo nemškemu narodu dobro znano, toda volil je po svoje, ne oziraje se na to, ako bodo zavezniki s tem zadovoljni ali ne. Nemčija je v sedanjem času potrebovala Hindenburga z vo¬ jaško odločnostjo, ki ne popusti neopravičenim zahtevam niti za las. Zavezniki so pisali Nemčiji pretrde pogoje. Versailiska pogodba je postavila umetno močno Francijo in umetno slabo Nemčijo. Ta položaj ni mogel biti trajen. Francija sama ne bi mogla vzdržati svojega stališča, na katero so jo posavili zdru¬ ženi zavezniki in Francija sama ne bi mogla dolgo stati Nemčiji na tilniku kot tedaj, ko je Foch s pomočjo Pershinga in Haiga razorožil. Francija je bila proti Nemčiji vedno bolj ostra in brezobzir¬ na. Zasedla je mnogo njenega ozemlja, ker ji Nemčija ni mo¬ gla zadostiti v smislu mirovnih pogojev. Najbolj pa je bila Nemčija razburjena, ker Francija ni držala obljube, da bo iz¬ praznila kolinsko okrožje. Treba je bilo moža, ki bo odločno zastopal svoje stališče proti Franciji in tedaj so se oči vseh na rodno zavednih Nemcev obrnile proti eni osebnosti — Hinden¬ burgu. Francija nosi glavno krivdo, da je prišel v Nemčiji na krmilo mož z monarhističnimi nazori. ' ■ Daši Hindenburg ni nikdar prikrival, da je odločen pristaš cesarja, vendar se je izrazil proti nasilnemu strmoglavljenju re¬ publike. S tem pa seveda še tudi ni rečeno, da ne bi ob ugodni priliki poklical v Berlin Viljema in ga zopet posadil na prestol. Kako smer bo v bližnji bodočnosti zavzela nemška politika, je težko uganiti, tem težje, ker Hidenburga hi izvolila nobena stranka, temveč narod. Zanj niso glasovali samo monarhisti, temveč tudi zavedni republikanci, ki pa so tudi zavedni narod¬ njaki. V Hindenburgu je poosebljena duša in volja nemškega naro¬ da. Narod se ne bo hotel več klanjati nasilju drugega naroda in Hindenburg je moža dovolj, da bo odločno branil stališče svoje¬ ga naroda. Vsa znamenja kažejo, da bo v bližnji bodočnosti prišlo do b- strih diplomatičnih bojev med Nemčijo in zavezniškimi država¬ mi. Končni izid teh bojev pa bo še-le pokazal, ako je Nemčija po¬ stavila s Hindenburgom pravega moža na predsedniško mesto. ————-o— --— NAS DOM Stran 5 STARI GRADOVI IN MESTA PO SLOVENSKEM (Dalje) Kadarkoli govorimo o grado¬ vih, navadi^) mislim 0 na mogoč¬ na ]>oslopja z velikimi, svetlimi, bogato opremljenimi dvoranami, kjer je vse združeno, kar more življenje prijetno in udobno na- pr o it., j' n o grjgsk; g >pbdi, ki je r mi; živel . s: miškino, da je plavala v izobilju in veselju, kra¬ teč si čas z veselicami in po¬ jedinami. Tako si predstavlja živ¬ ljenje na gradovih tudi pesnik, ko poje: Svatuje dan za dnevom grad, po njem veselje vriska, ko siromaka mraz in glad pod milim nebom stiska. Bilo je na mnogih krajih menda res tako v 15. in 16. sto¬ letju, ko je grajska gospoda z brezvestnim zatiranjem in izkori ščanjem prisilila kmete k obup¬ nemu odporu, toda v prejšnjih časih je bilo življenje na grado¬ vih prav tako skromno in pre¬ prosto kakor stavbe same. V starih gradovih je bilo med debelim zidovjem razmeroma ma lo prostora za bivanje. Dokler so bili “turni" edina grajska stav¬ ba, je služila za stanovanje ena sama izba v njem; tu so gospo¬ da in družina bivali, obedovali in spali. Izza 12. stoletja je bila poleg stolpa pač tudi udobnejša hiša, ki so jo imenovali palačo. V njej je bila velika dvorana, ki je služila za sprejemnico in je bila okrašena z orožjem, z lov¬ skimi trofejami, v poznejših časih tudi s podobami prednikov- Go¬ spodinji in otrokom je bila za stanovanje odmenjena posebna čumnata (kemenata). V teh prostorih se je razvijalo enakomerno življenje grajske go¬ spode. Pave razsvetljave in ku¬ rjave niso poznali. Svetili so si z voščenimi svečami ali pa z ba¬ klami in freskami, ki so slabo svetile in dajale mnogo dima. Po sobah ni bilo peči, ampak le ne¬ ke vrste kurišča, kakršna s 0 še sedanji laški kamini ; ti so požrli mnogo drv in zelo kadili sobe, pa dajali le malo gorkote. Tudi stekla še niso poznali. Okna, ki so bila itak zelo majhna, so mo¬ rali zadelati z lesenimi zatvorni- cafmi, z mehurji, roženimi plošča¬ mi, koženico ali pa z oljna, im papirjpm; zato j e hi!,, v dvo¬ rani temačno - še podnevi. Ob slabem 'svitu plapolajočih bakel in ob brlečih treskali s 0 grajske gospe s svojimi literarni in de¬ klami opracljale ročna dela prel- klami opravljale ročna dela, pre¬ dle. vezle pletle, šivale dočim so možje polegali -po klopeh, po¬ grnjenih s kožami ubitih Živali v i r S' s popi ran en, kr .r.i-; Poslednje je bilo po grad j vili ie preveč v navadi. .Najljubše opravilo viteške go¬ spode je bil boj. Kadar ni bilo treba vojvodu ali kralju slediti v vojsko, so si pa drugod poiskali priložnosti za tak posel. Mngoo naših vitezov je šlo v sveto deželo bojevat se proti Turkom, odko¬ der se navadn 0 niso več vrnili. Ali pa so doma drug drugemu napovedali boj, si škodovali na imetju, požigali vasi, ropali in plenili. Marsikateri vitezi, ki so imeli svoje gradove ob velikih trgovskih cestah, s 0 se večino¬ ma peživ-Ija-lli z ropom. V mirnih časih je bil zlasti lov priljubi,eha zabava- I osebne vr¬ ste je bil lov s sokoli. Udeleže vale so se ga tudi grmske go¬ spe in gospodične. Sokole so namreč ;io tako lastnika spominjala na umrljive^, vsega ^posvetnega, j Napravljali so ure že tako majh ne, da so jih nosile dame ne le kc-t obeske okoli vratu a temveč tudi kot uhane. V začetku 17. stoletja je postala ura moderna v Parizu, spadala je k dvorni o bleki in vsak gospod in vsaka da¬ ma sta jo morala imeti. Bog ob varuj pa, da bi bil kdo v družbi na uro pogledal; t 0 . je bilo zna menje, da se dolgočasimo. Včasih je bil 0 pa vseeno treba vedeti, koliko je ura, in zato so začeli razpravljati take številke in ka zal<;e, da si jih lahko v žepu o tipal. Dolgo časa so. se trudili, da bi naredili ure, ki so v temi vidljive- Preden so izumili ka zalce. ki se v temi svetijo, so si : zmislili najneverjetnejše stvari- Pripovedujejo nam 0 de Villave ru, članu francoske akademije, da je napavil uro in jo pritrdil ob postelji ravno nad glavo.. Na mesto številk so bili v uri maja ni lončki, napolnjeni z dvanajst različnimi tekočinami. Ce je ho tel ponoči zvedeti, koliko je ura, je potipal kazalec in je šel ob lijem do. lončka s tekočino. Vtak nil je prst v tekočino in ga je ob liznil, cimet je kazal tri, sladkor štiri itd. Ker so pa tekočine včasih zamenjali, se je tudi mo ŽENSKI POLO Miss Louise Ireland (levo) in Miss Helen Marye (desno), hči prejšnjega ameriškega poslanika v Rusiji, boste igrali polo, katera skupina sestoji iz žen častnikov v Fort Myer, Va. til. Repetirke, ki šo bile ure in minute, so delali najprv 0 na Angleškem in'so čuvali to skrb¬ nost tako dolgo, da je podaril kralj Karol II. (1660 — 1685) tako uro francoskemu kralju Ludoviku XVI, Ludovik jo Je dal spretnemu urarju Carmeju, ta jo je dejal narazen, odkril skrivnost, in kmalu so bile fran coskc repetirke boljše kakor an gleške in so jih izrinile. — Ker govorimo o urah, povejmo še to da je razstavljena na britanski razstavi v VVemblevu najmanjša ura sveta. Je pa to z dragimi kamni okrašena umetnina, taka. kakor prejšnji novec za dva vi narja, in tako debela, kakor bi bil srebrn ne.vec med dvema kro je ta ura vredna najmanj 1000 funtov, t. j. štiri tisoč osem sto dolarjev. PONIŽANJE LADJE Nad reko Spree v Nemčiji se p no zelo nizki mostovi, ki o- virajo plovbo po reki. Zaradi tega sedaj gradjio parnik, ki bo nosil tisoč potnikov in bo imel velike tanke, ki bodo- kadar so napolnjeni, ponižal aifdjo tako globoko, da bo mogla pinti pod mostovi. --o-- Sodnik: Ali je obtoženec, ko je stopil k vaši mizi, res rekel, da ste osel- Tožnik: Ne vem za nikogar, na katerega naj bi se nanašale nama in med petim. Pravijo, da te besede. BOJNE LADJE NA MANEVRIH Slika na levi zgoraj predstav- dje, ki so na potu iz San Fran- !ja ameriško bojno ladj 0 Califor- cisco proti Havajskim otokom. tia, na desni pa druge bojne la- da jih “zavzamejo". P Q konča¬ nih manevrih bcd Q ladje obiska¬ le Avstialijo in Novo Zelandjo. NAS DOM BiiiiiiiiiDiinaBiMiiMiiiiimiiiniDiii !l!lil!ll!!!lllll!Ifli:!l!il!l 2 A NAS IB (Nadaljevanje) Sirovi zavitki. Napravi testo kakor za bolj mehke rezance iz pol kvarta moke, 1 ali 2 jajec in malo vode. Potem deni v kozico 2 žlici presnega masla, pol žlice drobno zrezanega zelenega pe¬ teršilja, 3 žlice drobtin, poln majj hen krožnik zdrobljenega sira, par žlic smetane, 2 rumenjaka in nekaj ‘zrn, soli. Testo razvaljaj kot za rezance. Iz nadeva napra¬ vi za debel oreh velike kroglice ter jih polagaj na testo, 2 prsta roba in prst vsaksebi. Potem za¬ grni testo od roba čez kroglice in dobr 0 . pritisni okrog vsake, da se testo sprime. Nato razreži s koleščkom da dobiš posamez¬ ne zavitke, katere skuhaj v slani vodi. kuham; p .-hiraj s pen >vko ■z '.ode, jih mv.gaj na krožu k ter z. beli s ] :ec- :m maslom in di ohrii. ami. Orehovi zavitki. Zreži drobno pol kvarta orehov ter jih polij s četrt kvarta vrel e sladke sme¬ tane ali mleka, prideni 1 jajce, pest drobtin, malo stolčenih klinčkov, cimeta in drobno zre¬ zanih limonovih lupin Vse to prav dobro zmešaj Potem na¬ pravi, tešto kakor za sirove za¬ vitke ter nadaljuj kakor pri is¬ tih. Zavitki s svinjino. Spraži eno drtninko kvarta riža, da je me¬ hak. Hladnemu primešaj pekt drobno zrezane svinjine, 2 jaj¬ ci, par žlic smetane in nekaj drobtin, da jc nadev gost. Po¬ tem naredi testo kakor za sirove zavitke ter nadaljuj inf jkončaj kako pri istih. Gotove daj s so¬ lato na mizo. Ali pa drobno razreži košček prašičje ali kake druge pečen¬ ke, prideni scvrte čebule in pe¬ teršilja malo drobtin in 2 jajci. Vse to dobr G zmešaj. IN ceni na¬ pravi testo kakor z?, siftve za¬ vitke, ga razvabaj, nadeni z na¬ devom ter nadaljuj in končaj, kakor pri pejšnjih. Gotovo za¬ beli z drobtinami in slanino Ajdovi zavitki. Popka’ i pol k - ar'ta fine ajdove mrk- za 1 k\ avtom v.-el.j sitne vod * ter do¬ be., zrr ešaj. Ne se ten > malo ohladi, mu primešaj ! jajce in ga denr na prtič, potrese i s pše¬ nično moko, ter ga rac .ovijaj ka¬ kor za zelo debele rezance. Po¬ tem zmešaj 2 jajci 1 križnik si¬ ra, par žlic smetane in drobtin. Nat 0 razreži razvaljano testo na štirivoglaste krpice, položi na vsako Npo žlico nadeva - testo stisni , hupaj ter kuhaj v slani vodi " minut. Kuhane zavitke zabeli s plesnim maslorr. in drob tinami. Ajdov; cmoki Razreži na ko¬ cke 3 žemlje te jih p - opraži v masti, K tem primešaj p j- kvar¬ ta ajdove moke ter polij § grl-* bližno pol kvart,. slane rele Vo¬ za jao d-;o ve id cmoke, katere kuhaj v slani vok četrt ir. e. Ku¬ hane prereži čez pol ter zabeli ? ocvirki ali z mastjo in drobti¬ nami. Aidovi pečeni žganci- Deni v kozico, tri četrt kvarka ajdove mok. ter i . ni VcdiT.ikn me¬ šaj, da je vrači. Nato prilivaj polagoma pr-bližno tri četrt k var a slaip vrc-lo vode ter me* šr:j, da dobiš prav drobne, rah¬ le žgance. Ak ; ji.-, 1; češ izbolj¬ šati. pridaj met mešanjem 2 žli¬ ci razbeljene masti. K 0 so žgan¬ ci gotovi, d',- zabeli z ocvirki. Ajdov pečen jak s pinjenim mlekom. Deni v lonec 3 četrt kvarta pinjenega mleka in kav¬ ni, žlico soli. Prideni četrt kvar¬ ta fine ajdove moke ter prav gladko zmešaj- Potim vlij to zmes na pločevino, nama/n:.o z mastjo, za prst nadebelo ter jo ni v pečico; napol pečeno po¬ maži s smetano. Pečno razreži i:a kose ter v a stavi na mizo s tisi' n zeljem ali solato. peč e .' jak s sladkim žvrkljaj, da jc lok kom. V Imen p;.'v gladko po drugi kvart s!, dkega mleku tri kvarte aj- V it moke, , al ; 2 jajci in malo rib Nato raz 'Hi v podolgasti po?.vi 3 žlice msti ter '.'lij va- t o pripravijo -.o testo in ga no¬ sovi v vroči pečico, da se spe¬ če za kar rani približno pol u- r- Ko je peer no, z ;vilicami zdrobi ter daj z zavretim mie- kom ali kislini zeljem ali s so¬ lato na mizo. Ajdovi štruklji z orehi. Daj v skledo pol kvarta fine ajdove moke in kavno žlico soli ter jo polij z en in en četrt kvarta vrele vode pa gladko zmešaj, ko se test 0 nekoliko ohladi, ga stresi na snažen prt, potresen s pšenično moko, ter razvaljaj za nožev rob debelo. Potem zmešaj četrt kvart a drobno zrezanih orehov, 1 jajce, par žlic smeta¬ ne, malo klinčkov, cimeta in pest drobtin. S tem namaži raz- aljano testo ter ga skupaj za¬ vij. Nato ga zavij še rahlo v snažen prtič, poveži z vrvico ter kuhaj v slani vodi pol ali tri če¬ trt ure. Kuhanega razreži, za¬ beli s presnim maslom in drob¬ tinami ter daj na mizo. (Nadaljevanje) --o-- NASVETI ZA DOM cle. Debro zmešaj te napravi Kako moramo prati in škrobi ti moške srajce, ovratnike, za pestnice, in naprsnike? Zgoraj našteto moško perilo je včasih tako zamazano in pre pdteno, da ga pri najboljši vo¬ lji samo z drugim perilom ne moremo čisto oprati. Zato ga zberemo, spnemo po več ovrat¬ nikov ali zapestnic skupaj, da se pri pranju ne razgubijo in ih namočeno v mrzlo vodo, najboljše v deževnico. Namoče¬ no Pustimo čez noč, da se štir- dobro) namilimo (nažaj farno., skrbno mencamo in izžemamo, da spravimo, kolikor mogoče, vse madeže že zdaj iz perila. Potem jih dobro izperemo, zo¬ pet namilimo in skuhamo v lu¬ gu, ki smo’ ga pripravili iz pe¬ pela bukovih drv ali ga pa ku¬ pili v prodajalni- Luga se strese toliki v vodo, da se čuti ista med prsti mastna. Čim bolj je bilo perilo prepoteno, tem dalje časa ga moramo kuhati, včasih celo eno ‘liro. V lugu ga pusti¬ mo tolik 0 časa, da se ohladi, po tem ga zmencame. in vlijemo čez vroče vode, kateri smo do¬ dali par žlic petroleja. Petrolej obeli posebno zaprano perilo. Nekatere gospodinje in v pral¬ nicah; belijo perilo s klorovim apnom, male množine toliko ne škodujejo, večje pa sčasoma pe¬ rila ‘popolnoma pokončajo. Da odstranimo duh petroleja, izpi¬ ramo perilo najprej v vroči, po¬ tem še v mrzli vodi- Zadnji pri¬ damo nekoliko, ne preveč, dob¬ ro raztopljenega modrila (pla¬ vila). Naj lepše oprano perilo lahko popolnoma Pokvarijo, ma¬ deži neraztopljenega modrila. Ak 0 ne moremo posušiti perila na solncu, ga obesimo na zračen prostor, kjer ni prahu. Le lepo oprano moško perilo se lahko lep 0 škropi in zlika. Madežev o.d rje ne spraviš s petrolejem, te moraš odstraniti, preden na¬ močiš perilo. Raztopi v pol ko¬ zarca vrele vode žlico deteljne soli (Kleesalz), vanjo namoči madež in ga drži toliko časa v vodi. da se izgubi. Nato ga ta¬ koj dobro izperi v mrzli vodi. Detelnja sol zelo škoduje tkani¬ ni, torej ne čakaj z izpiranjem; če moraš več madežev odstrani¬ ti, si pripravi škaf vo.de, v ka¬ terega mečeš že ščiščeno perilo. Ako hočeš perilo' škrobiti, po¬ stopaj na sledeči način: Namoči v enem litru mrzle vode 16 de¬ kagramov lepega riževega škro¬ ba- Tq mešaj s čistim prstom tako dolgo, da se popolnoma raztopi. Nato pridaj žhc 0 bora ksovega prahu, ki si ga razto¬ pila v dveh žlicah vrele vo.de- Če škrob ni popolnoma razto¬ pljen, ga precedi skozi ,»snažno rutico. Najprvo naškropi ovrat¬ nike. ker morajo, biti najbolj tr¬ di. škrob, pa postane redkejši, čim dalje pomakaš vanj perilo. Vsak kos, ki ga škropiš, več¬ krat namoči in izžmi ter pre- mencaj v škrobovi vodi. Če ni tudi srednje blago premočeno, se pri likanju odloči od vrhnje¬ ga blaga- Ko je dobro naškro- beno, trdo izžmi in naravnaj do Učni kos, ga položi na snažen prt in čez položi prt tako, da je cel ovratnik ali zapestnica med prtom. Srajce škrobi previdno le tam, kjer hočeš trde. Škrobe no perilo, likaj z zelo vročim, čistim likalnikom, če le mogoče pri odprtem oknu, ker je raz- Ijiv, posebno č e imaš likalnik razbeljen z ogljem. Lepo zlika¬ ti se da le ono perilo, ki je ra¬ vno prav' oškrobljen 0 in ravno dovolj vlažno. Za to. je treba vaje.Presuho perilo ostane kljub likanju tupatam zgrbljeno. Ako je perilo Premokro, pa ostaja škrob rad na likalniku in če je ta razbeljen, škrob na njem za¬ rjavi in celo začrni. Če se je zgodilo kaj takega vzemi žele¬ zo iz likalnika, umij likalnik ter deni čez nekaj časa železo zopet vanj. Potem pa potegni z njim po voščenem papirju in na to po kaki krpici, nakar šele začni iznova likati- Voščen papir si narediš, ako deneš med polo papirja nekoliko voska in poteg neš po njem z vročim likalni¬ kom. Vsak kc.j, ki ga hočeš zli¬ kati. zbriši najprej z čisto, krpi¬ co, naravnaj in likaj ovrahnike in zapestnice najprvo narobe,po¬ tem še nahce, trdno in počasi tako dolgo, da sta o.be strani popolnoma suhi. Pri celi srajci zlikaj najprej naplečnik narobe, potem na lice, nato zapestnici rokave, stan in naposled ovrat¬ nik in oprsje. Oprsje podloži prej s flanelo, da se ne sprime na že zlikan stan ter da Posta¬ ne ! epo gladko- Potem drgni s čisto rutica od vrata navzdol, da naravnaš robčke, nategni o- prsje in ga likaj na lice od spo daj navzgor, počasi, da se pod železom susi. Robčke privzdi¬ guj, dokler je oprsje še malo vlažno, s koščeno palčico ali tu¬ di vlasnico. -o- L f FAŠISTI DO LETA 1929 Rim, Italija- - “Fašizem hoče, da sedanja poslanska' zbornica u mr j e naravne smrti —- namreč pri splošnih volitvah leta 1929.” Tako j e izjavil tajnik fašistov- ske stranke poslanec Farinacci v svojem gc.voru pri odkritju spo¬ menika padlim vojakom v Cre- moni. Mr. PETER FUGINA ka popolnoma zmehča, nat G jih Igreti zrak od 'ikanja zel 0 škod- e nas zastopnik v So. Chicago, 111. in je pooblaščen pobirati na¬ ročnino na naš list. Našim roja¬ kom ga toplo priporočamo. Upravništvo “Našega Doma”. NAS DOM Siraa i Vrtnarstvo TEMELJNA NAČELA O PRI¬ DELOVANJU ZEIENJADI (Nadaljevanje). O ČEBULI Čebula uspeva skoro povsod- Vedeti je samo treba, kaj ra¬ sti dni prija. Najbolj trdna in trpežna če¬ bula raste v bolj močni rodovit¬ ni in topli zemlji, ki je bila prej ¬ šnje leto dobro gnojena. Lahka, peščena zemlja ji ne ugaja. Le¬ ga ne sme biti senčna, ker po¬ tem zraste le bujno zelenje, medtem ko ostanejo glave maj¬ hne. Če je čebuli treba gnojiti, potem samo z dobro preležanim mešancem (kompot om), nika¬ kor pa ne s svežini hlevskim gno¬ jem, ker inače čebula gnije. Krš Ijave in. manj trpežne so glave iz zemlje, ki je bila šele spomla¬ prostor med vrstami se lahko izkorišča: sejemo vanj redkvico ki je v nekaj tednih že godna, vrhutega pa daje čebuli senco. Začetkom avgusta je čebula godna in jo je treba takoj izrva- ti in na šoTncu ali'na prepihu dobro posušiti. Kai^> poznati godno čebulo? Po tem, da je vrat mehek. Kdor sadi čebulček, ima sko¬ ro mesec prej lepe glave, a mo- ,ra računati s tem, da mu jih u- ide več ali manj v seme. Zgodi se to tedaj, če čebulček ni bil dobro posušen, ali so se sadile prevelike glavice. Za lešnik de¬ bele so ravno pravšne, debele ko oreh ti utečejo v seme. Kako gojiti čebulček, ki je jdaj tako drag? Prav enostavno! Na negnojeno, bolj pusto zem¬ ljo sejemo prav gosto čebulno seme- Do julija zrastejo čebuli¬ ce debele ko lešnik, tedaj pa je reba prenehati s škropljenjem. Zelenje se posuši in potem se čebulček ponije in dobro posuši di zrahljana. Zemljo kopati ozir, orati je treba že v jeseni, na Najboljše je, hraniti ga čez zimo spomlad jo sam 0 z grabljami po- |])ji zu gorke peči- vrhu zrahljamo. Bolj gotovo nego s hlevskim gnojem se gnoji čebuli z umet¬ nim ginojili, kjer lahk 0 določi¬ mo pripravilo snov za dobro rast, kar pri hlevskem gnoju ni mogoče. Dušika čebula ne mara, v jioštev pride samo 40% kali¬ jeva sol in Thomasova žlindra in to v množini od 3 funtov na vsakih 100 kvadratnih jardov. V težki zemlji fposebn 0 saje in pepel dobro učinkujeta na razvoj čebule; da se dobro raz¬ krojita, jih je treba jiotrositi še pozimi, tudi na sneg, kar ne ško¬ duje-' Seme sejemo meseca marca na stalno mesto ali pa na posebno gredo, odkoder se potem sadike presadijo sredi majnika. Pokaza¬ lo se je; da uspevajo presajene rastlinice bolje od nepresajenih, in imajo večje glave. Da se ena¬ komerno seje in tudi, da se s semenom štedi, je treba seme pomešati s peskom. Pomladan¬ ski mraz oziroma s liana čebuli ne škoduje in se radi tega v u- godnih legah že lahko seje kon¬ cem februarja- Na gredo po 2 jarda sejemo ožir. sadimo pet do šest vrst, razdalje med rast¬ linicami naj bo 5 palcev. Tudi j Sadimo čebulček ali jeseni a- li pa na spomlad, kar je seve¬ da boljše, 1 palec globoko v c- naki razdalji, kakor zgoraj oz¬ načeno. Okopavanje, škroplje¬ nje in pridno plete v, to je vse kar zahteva čebula. Plevel če¬ buli hitr 0 škoduje. Kako si vzgojimo dobro se¬ me ? Izberemo si najlepse in naj¬ trdnejše čebule, ki jih bomo na vrtu ali na polju meseca marca posadili v razdalji do 10 palcev. Cvcsti začne julija in godna je septembra, ko seme že povsem počrni. Stebla potem odrežemo in obet simo na prav zračnem prostoru, da Se seme dobro po- suT.' Tudi seme je treba hranit: na suhem in zračnem prostoru. --o-- ČAS ZA ŽENITEV Iskušuja je pokazala, da je največ ločitev zakonov pri onih, ki s 0 se poročili v mladosti. O- vprašanju, kdaj se naj kdo joo. roči, se je razpravljalo v angle škili listih in najboljši zdraviki so ugotovili, da naj (mladenič čaka najmanj do 25. Itea, da se poroči, dekle pa z 22. ali 23. le tom. Posebno važno je to za dekle, kajti s to starostjo razvi je vse svoje telesne in duševne moči, ki šo potrebne za materin stvo. Idealna starost za ženi tev je za mladeniča 28 let, za dekle 25 ldt- Navadno se trdi, da mora biti mož starejši od žene, da je zakon srečen. Toda t 0 naziranje sloni na slabih no gah. To naziranje pa je v no vejšem času mnogo izgubilo na svoji vrednosti, kajti dandanes imajo ženske tudi svoj poklic in jih ni treba več ščititi in. nadzo¬ rovati. Gotov 0 more biti za kon moža z mnogo mlajšo ženo srečen, toda ravno tako je zakon tudi srečen, ako je žena nekoli ko starejša od moža. Se naj bolj pa se more pričakovati, da bo zakon srečen, ako "še zakon ca ne razlikujeta mnogo v sita rosti- V zakonskem življenju pride v prvi vrsti v poštev živ ljensko naziranje obeh. In za konski par, ki je preživel skupno poletje svojega življenja, bo tu di v soglasju in v enaki ljubezni preživel zimo svojega življenja. Velike važnosti je pri sklejjanju zakona tudi materinski nagon, katerega mora v gotovi meri že na kazati tudi proti svojemu možu. Žena bo to svojo last nost v veliko večji meri mogla razviti in uveljavati z enak 0 sta rim možem, kot pa s starejšim. ---o- ZAROKA MALFALDE Rim, Italija. — Poroča se, da se je princesinja Malfalda, druga hči italjanske kraljeve dvojice zaročila z nemškim princem Filipom Heškim. Tej zaroki je posebno nasprotovala kraljica - vdova Margareta, ker ni hotela, da bi se njena vnukinja kot katolikinja poro¬ čila s protestantskim princem. NEURJE V ITALIJI Rim, Italija. — Že nekaj dni poročajo iz raznih krajev Ita¬ lije o velikih viharjih, ki so na¬ pravili mnogo škode. Posebno so bila prizadeta mesta Ancona Verona, Videm, Tolmezso in dr. Po celi Italiji je zavladal hud zimski mraz. Po nekate¬ rih krajih severne Italije je za¬ padel sneg* NAŠ ZASTOPNIK LAHKO VZETI — TAKOJ POMAGA PROTI KATARU NA MEHURJU in pri vseh URINSKIH IZLOČBAH Vsaka pilula nosi ime Varujte se ponaredb! Dobi se pri vseh drugistih! Tel..: Orchard 2432 Mesar v JOHN MELCHNER priporoča svoje vedno sveže in suho meso ter klobase 16 - lst Ave. New York, N. Y. ^miiMimmniiiiiHiiiHi a iiiiMH«iBn i wiiiffiiiiiBiBBii a BiiiBiiiiBiiyiniwHmmaiHiiHiiHiiyMiiMiaagninayainmnnaiiiuiiBHBiiMWffliigiMiiBBiBaniiiMM«iagaBaigi^ POSEBNI IZLETI V JUGOSLAVIIJO | NAJPRIKLADNEJŠA POT —VIZEJI SE NE ZAHTEVAJO KRATKA VOŽNJA PO ŽELEZNICI — EKONOMIČNO POTO | VANJE. Vsako potovanje je pod osebnim nadzorstvom izkušenih vodite¬ lj ljev. Iz New Yorka se odpotuje 12. maja, 2. junija, 30. junija in 21. julija na velikih in hitrih parnikih MARTHA WASHINGTON in PRESIDENTE WILSON- Naravnost v Dubrovnik, Reko in Trst. Cene voznih listkov: , Tretji razred Turistovski razred Drugi razred Ena pot Tja in nazaj Ena pot Tja in nazaj Ena pot Tja in nazaj $95.00 $162.00 $120.00 $195-00 $135.00 $243-00 Železnica iz Trsta do Zagreba $2.35, do Ljubljane $1.20, do Bel- grada $6.50. Potnikom, ki se vračajo iz Trsta, nj treba ostati v kvarantini. Profesor Paul R. Radosavljevič bo potoval 2. junija. Vsi potniki bodo pod njegovim osebnim nadzorstvom. Ostali vo¬ ditelji bodo naznanjeni pozneje. Zglasite se pri najbližjem zastopniku in si preskrbite kabine. COSULICH LINE, PHELPS BROS. ,CO., GLAVNI ZA¬ STOPNIKI, 2 TVEST ST., NE\V YORK, N. Y. iona Mr. Joseph Matoh, Milwaukee, iVisconsin,, je naš zastojmik in ga zelo priporočamo našim rojakom. Upravništvo “NAŠ DOM” II. SKUPNO POTOVANJE V JUGOSLAVIJO v tem letu priredi SLOVENSKA BANKA Zakrajšek & Cesark 70 NINTH AVENUE NEW YORK, N. Y. in sicer z najboljšjm francoskim parnikom “PARIŠ,” ks odpluje iz New Yorka 6. junija t. 1. Ako ste namenjeni v domovino to poletje, ste vabljeni, da se pridružite temu potovanju, za katero je j že -sedaj veliko potnikov priglašenih. . j Ker se ob tem času ni več bati mraza in ker je j tedaj morje navadno jako mirno, nudi to potovanje ugo¬ dno priliko za vsakogar. Poleg drugih ugodnosti tega skupnega potovanja bo tudi to, da bo potnike spremljal naš uradnik prav do Ljubljane in skrbel za njihovo čim večjo udobnost, zlasti, v pogledu prtljage. Ne pozabite dalje, da so retur karte III. razreda sedaj znatno cenejše. Tudi jugoslovanski potni listi so veliko cenejši in nedržavljani dobe poseben “permit,” na podlagi katerega se lahko nemoteno vrnejo v Ameriko. Takoj nam pišite po vsa nadaljna pojasnila. POSEBNA PRIPOMBA: Kadar pošiljate denar v stari kraj, ali kadar že¬ lite dobiti kako osebo zi starega kraja, ali; kadar imate ,kak drug posel s starim krajem, se vselej obrnite na o- menjeno banko, pa boste gotovo najboljše postreženi. Stran 15 RAS DOM GOZDARJEVI SPOMINI Spisal Jo s. Kostanjevec (Nadaljevanje) “Potrpi samo za hipec,“ je dejal in stopil z lučjo po stopni¬ cah. V trenotku se je vrnil in od šel Lojzetu pet stotakov. “Tako. Kadar še kaj potrebuješ veš kje sem, drugam se ti ni tre¬ ba obračati,’ ” je rekel smehlja¬ je. "Samo malo pisanja napravi¬ va, da si res prejel denar od me¬ ne, saj veš, samo za vsak slučaj, ako bi se tebi ali meni pripeti¬ lo kaj človeškega. Na, tu-le boš podpisal ta papir, bo popolnoma zadostovalo- Čakaj!'” Vzel je list papirja in nekaj nanj napisal. No, glede obresti se tudi ne bova skregala, določi jih kar £ am, samo tako zaradi lepšega,” je menil Birk. “Eh, kar po 1 osem od sto na¬ pišite. Ker ste mi tako hitro in rade volje ustregli, niti jaz ne smem gledati, da bi bili oškodo¬ vani, zakaj danes se tako t ežko dobi denar na posodo in še lahko povsod naložite svoj denar vsaj tako visoko, ako ne višje,” je dejal Lojze. Vzel je nato list ter ga je pod¬ pisal, ne da bi bil pogledal, kaj je bil na njem napisanega. Po¬ tem je spravil denar v žep in po¬ sedela sta še skupaj z Birkom, kakor bi bila že davno največja prijatelja. “Pa se še kdaj kaj oglasi pri nas, Lojze, saj sedaj vidiš, da ni¬ smo ravno prehudi cigani,” mu je smejel dejal pri odhodu Birk in mu stisnil roko. VII. Gabrovčev Lojze je drugega dne oddal očetu denar in vse je bilo navidezno v najlepšem re¬ du. Nobeden ni izvedel, kaj se je bilo zgodilo- Od začetka je Loj¬ zeta sicer peklo, kaj je stori! in vedno je mislil, kako bo mogel poravnati svoj dolg pri ‘Birku. Tako hitro ne pojde, ako bo ho¬ tel to svoto privarčiti, si je dejal konec vsakega razmišljevanja in preden mu oče izroči posestvo, lahko pretečejo še leta. Kaj, ako bi poizkusil dobiti denar zopet na enak način, kakor ga je za¬ pravil ? 1 edaj se mu je pa nekega dne ponudila lepa prilika sama ob sebi- Skrivaj je naimreč zaha¬ jal že skoro sleherni večer k Birku, ko so doma zaprli- No, in nekega večera je tam dobil ne¬ kaj mestnih gospodov, ki jim ga je Birk takoj predstavil. Bila je to vesela družba, vsi so bili tako prijazni z njim, da se je čutil med njimi takoj popolnoma domače¬ ga. Ko so se navečerjali, so vrg¬ li kvarte. Lojze je vrgel z njimi in dobil je tisti večer nad sto goldinarjev. Hotel jih je vrniti Birku takoj na račun, toda ta ga je zavrnil: “Čemu bos vračal sedaj ? Hra¬ ni denar, te dni pridejo še dru¬ gačni gospodje k meni, potrebo¬ val ga boš. Tu boš videl, kaj se pravi igrati, seveda ako bodo do¬ bre volje. Celo premoženje lahko odneseš.’” Lojze je spravil denar ra-- dovoljno, a od tedaj je visela ! vsaka njegova misel samo na i- gri, nobene oblasti ni imel več sam nad seboj. In tedaj je za¬ čel zahajati k Birku kar javno in čudno, le malokateremu Čr¬ njanu se je zdaj zdela napačno, da zahaja tja- Ne dolgo potem je že sedelo ž njim tamkaj nekaj drugih fantov iz Črne ki jih je bi! povabi! s seboj Loj.:-:. In - tem je bil led prebit. Stari so sicer zabavljali in .se jezili' nad mlajšimi, a ni dosti pomagalo- “Saj vam cit la tn o dan in noč kakor črna živina, pa bi se ne smeli tu in tani nekoliko pove¬ seliti.” so vedeli na enkrat od¬ govoriti “A mi si o se tudi v -Id. • po¬ starali in nismo videli krčme,” so Uk! r,nii stari. 'S TBgačni časi, drugačni lju dje in p-urdu*,” so se o-L ■ di /o- 1 pet i.A.di. Prvo n-.- •!■■■’_ o potem je bil po litanijah že ves pevsk’ zbor pri Birku razen učitelja. V krčmi se lahko po 'e b- ez pevovodje, e o v* mislili M::*je in so šli, ne da 1 i ga bili povabili s seboj zakaj, bali so se mu povedati, da ne bi slišali njegove pridige. 'Bili so prepričani, da bi jim pridigoval. Nekdo je bil zinil besedo “pri¬ diga’’ in vsi so jo ponavljali za njim. Pridigovali so jim od ti¬ stikrat starši, pridigovala sta jim župnik in učitelj. Vsako naj¬ manjše svarilo od kogarkoli jim je bila ‘‘pridiga” in kot taka ne¬ potrebna. Tisto nedeljo so torej peli prvič v Birka, vi gostilni in Birk ni bi; umazan izkazal sfe je da se je cedile c d mize in so se fantje zvečer k ir objemali i-i kakor so bili z Birkom prejmje- čase redkobesedni tako jih, sedaj ni zmanjkalo besedi, da so se mu laskaii. L da Birk jih je znal gla¬ diti še bol; in še uspešneje. “Boljših fantov ni, kakor so Črnjani”* je govoril ds:, dati venomer- “Junaki so od glave do pet, junaki, kakršnih ne naj¬ deš izlepa, ako jih iščeš čez dan z lučjo. In pod palcem imajo vsi da se jim ni treba bati prestopi¬ ti gostilne.”” To je fantom ugajalo in pove¬ dali so doma svojim očetom, ka¬ ko Birk Č rnjane spoštuje in hva¬ li. Ugajalo je to tudi očetom in Gabrovec je dejal: “No, pa pojdemo vseeno en¬ krat tja pogledat.” Tako se je zgodilo, da je ne¬ kega dne prestopil Birkov prag prvi sam župan Gabrovec. In ako je župan pozabil neprilike in sit¬ nosti, ki jih je imel z Birkom od začetka, zakaj bi jih ne pozabil drugi. Tako je od sedaj tudi mar¬ sikdo izmed starejših stopil k Birku in ni se pokesal, zakaj za- 'pustil je gostilno žarečega obra¬ za in: svetlih oči. To je župnika bolelo in neke nedelje je pridigoval v cerkvi sa¬ mo o tem, kakšna izprememba se je izvršila na Črni. Mož se je bil razvnel in s tresočim glasom je pozival Črnjane, naj se vrne¬ jo nazaj v-svoje domove, kjer je edino doma sreča in zadovolj¬ nost. Besede, govorjene iz dna | velike d Me in ljlubečega srca, bi bile morale ganit- vsakega in gotovo je sklenil, tudi marsikdo izmed njih, da se vrne- Toda po¬ poldne so vendar najprej zavili |k Birku fantje in za njimi so pricincali ne dolgo potem tudi stari. Samo za hipec, ker je t ako dolgočasno, so si govorili, da bi se opravičili sami pred seboj. Birk pa je vsakega sprejel ve¬ selo in dejal: “Danes vas je pa župnik olcr- tači! kakor šolarčke. Da se le upa sprvaiti nad takšne možake, ke-” Oni pa so prisiljeno smejali a njih samoljubnost je bila s te¬ mi besedami zadeta v živo. Iz je¬ ze so začeli pošteno piti. “Kaj se bo repenčil na priž¬ nici, stari smo dovolj, da vemo kaj delamo,” so začeli, ko so bi¬ li že nekoliko gorki. “Ali smo mu kaj dolžni? Ali mu ne damo do¬ volj, da živi lahko in brez skrbi kakor ptič v meji in si redi tre¬ bušček? Molči naj in naj na-s pusti na miru ali pa naj gre z nami, saj mu ne pade krona z glave, ko je nima.” Tako so izdajali župnika dru¬ gi za drugim in Birk jim je po¬ magal, da jih je še boli j podku¬ ril. “Premalo mu boste dali, se mu izčli, ako boste malo bolj skrbeli zase in si ga privoščili včasih poliček, zato je hud.” “Kaj premalo? Kaj smo pa še dali komu manj kot je imel do¬ biti? Vedno še več kakor je kdo zaslužil, zato smo pa Črnjani. In tako damo tudi njemu, damo mu, kolikor hoče, saj imamo, samo da bo tiho,” so ugovarjali. “Kes je, imate pa, imate- In lahko mu zamašite usta z vsem, kar niti poželi srce," je dejal Birki N"P a mu ne bomo dali, .če ne bo tiho, če nas ne pusti na mi¬ ru”, so se hudovali in sami sebi ugovarjali. “Pa še tisti revček, tisti uči¬ telj, ki ga tudi mi sami redimo z našimi žulji, se je nekaj usa- •;ii in nas hoče strah .cati , je j-risi.: »ul nekdo. ‘ Naj si zapom¬ ni. ko ne bo z mirni, jc proti nam.’ P.,; c so izdali tisti dan žup¬ nika in v eni sapi tudi učitelja. Birk pa se je smejal in jih nape¬ ljeval, da so bili vedno bolj v ognju. Sedaj je bil brez skrbi, njegovo žito je zorelo in obeta¬ lo bogato letino. Tedaj sem se jaz odločil in sklenil poročiti Poljančevo I- vanko, da bo še oče videl naji¬ no srečo. Obhajali sm 0 poroko kmalu po Sv. treh kraljih in A- nica je šla z menoj v mojo hišo pod gozdni rob. To veliko sre¬ čo je na spomlad motila samo smrt Poljančeva. Izdihnil je bil lahko in brez bolečin in Črna je izgubila z njim, to lahko rečem, zadnjega značajnega in neupo¬ gljivega moža. - .. * * * ... Gospodje Depauli, Klari m drugi s 0 tedaj hipoma postalo sko.o stalni gostje na Črni. Vsa¬ ko nedeljo je pridrdrala njih ko¬ čija v vas in ostajali so tam kar po več dni. Ali so bili prijg.nzi ti gospodje. Kadar so bili pri Bir¬ ku, je ta vseh j spravii z njimi v dotiko tudi Črnjane ki so bili sčasoma kar očarani po njih lju- beznjivosti. Čestokrat so pa os¬ tajali zvečer ti gospodje v gor¬ njih Birkovih prostorih in igrali- Pri njih je sedel Gabrovčev Lojze in še nekaj boljših vaških fantov, ki so imeli postati v krat¬ kem gospodarji na Črni. Igralo se je precej visoko, zakaj gos¬ podom ni bilo mnogo do denar¬ ja in smeje se, so izgubljali. Zla¬ sti kadar je igral 'Gabrovčev Lojze ali Lisjakov Tone, so ji¬ ma kar privoščili, da sta dobila in. ko so nehali igrati, so jima cel 0 čestitali. “Jutri morajo gospodje oditi, v mestu imajo nujnih opravkov”, je 'sporočil Birk nekega jutra Lojzetu na lističu. “Za slovo bomo še eno vrgli, toda pridita sama s Tonetom, in to kmalu nopouku. /sv.eC Lep zimski popoldan je bil. Zu¬ naj je ležal okoli in okoli sneg, trd jc bil in zmrzel da je škri¬ pal pod nogami. Od daleč so čr¬ neli gozdovi, a solnce je sijalo veselo in svetlo kak ,-r bi se bdo prerodilo. Mrzel veter v d čez pokrajino in rezal v ob.MZ. da je Skelelo. Tedaj se je pa v Buko¬ vi zgornji sobi sedelo udobno in prešerno- Mehka toplota jc pri¬ hajala iz dobro zakurjene peči in božala okoli mize sedeče in v igro zatopljene igralcce, da so jim nalahno rdeli obrazi in se jih je lotevala velika zadovobucst. Igrali i,o od začetka ptrecej nizko, a ko s Q se razvneli, so. p°* višali postavke tako, da je zla¬ sti Lojzeta in Toneta obšla kurja polt in se ju je polotila velika razburjenost. A imela sta srečo. Kdo bi v takšnem slučaju ne po¬ stal nekoliko prevzeten in malo bolj podjeten? Začela sta igia- ti na še tako neznaten list, da so- se drugi kar jspogledavali- Svote na mizi pa so se večale, da so dosezale neverjetno višino. Tedaj se je sreča hipoma obrni¬ la. Lojze je udaiil na list, ki bi ga bil sicer v navadnih razmerah zavrgel. Toda sedaj je bil popolnoma omamljen. — Iz¬ gubil je in zatožiti je moral sko¬ ro vse, kar je prej dobil Toda to ga je le še bollj poductilo. L- daril je drugič, a tudi scclaj brez uspeha. Založiti je mora! že cd dobička, ki ga je imel od prej¬ šnjih večerov. Prav tako se je dogodilo Tonetu. Igrala sta ne¬ premišljeno in prenagljeno, raz¬ burjena do skrajnosti Kri jima je silila v glavo, glas jima je o- hripel. A poleg tega sta prazni¬ la kozarce kar na dušek. Drugi pa so igrali mirno in hladnokrv¬ no, ni jih razburjala ne sreča ne nesreča, ne visokost banke in ne pijača, zakaj kozarci so jim Jtali skoro nedotaknjeni. (Dalje prihodnjič.) -o- Ljubosumnost je priznanje nevere v samega sebe. i*A5 DOM otran lt Vesti iz starega kraja Strašen umor zakonske dvojice Dne 7. aprila okrog 1. ure po¬ noči se je izvršil v Srednjem Grčevju, občina Št. Peter pri Novem mestu, grozovit dvojen umor. Umorjena sta bila za¬ konska 74 letni Anton Mohar in njegova 63 letna žena Ana. Razmesarjena sta bila na ne¬ človeški način#s sekiro. Zločin je bil izvršen iz roparskega na¬ mena. Umorjeni Mohar je na¬ mreč slovel kot precej denaren mož. Pa zločinec ni dosegel svo j ega poglavitnega namena; do denarja ni prišel. Končal je pač življenje Moharjevima, ki sta' čisto sama precej v samoti sta novala. Upajmo, da pride zlo¬ činec — in morebitni njegovi pomočniki—kmalu v roke prav ice. Zdi se, da ima orožništvo že pravega krivca na sumu. Doma je iz neke dolenjske ob¬ čine in ima več zločinov na ve¬ sti. Pred petimi dnevi je dobi¬ la pokojna Ana Mohar podnevi nekega nepoznanega človeka le žečega na podstrešju, ki si je bil napravil luknjo skozi pod, da je opazoval v vežo. Pokojna ga je v strahu povabila v hi¬ šo in mu postregla z vinom. U- go to vilo pa se je, da se je baš pred petimi dnevi v tamošnji bližini potikal tisti tujec, ki je zaznamovan kot večkratni zlo¬ činec, in katerega sledi — ka¬ kor vse kaže — vodijo do pre- žalostnega dogodka v Mohar je- vi hiši. Morilka svojih mož. — V Vel. Bečkereku se že več mesecev nahaja v preiskovalnem zaporu kmetica Julija Remic. Osum¬ ljena je, da je zastrupila vse tri svoje pokojne može in sina stanke umrlih in dognali, da so bili zastrupljeni z arzenikom. Pristajanje prekomorskih par¬ nikov v Splitu. Prekomorski parniki družbe “Cosulich” bo¬ do odslej pristajali v Splitu tu¬ di ob vračanju iz Amerike. Ju¬ goslovanski izseljenci se bodo mogli izkrcati neposredno v do mači luki. Ponarejeni dolarji. — Ameri¬ ški konzulat v Zagrebu je do¬ gnal, da se širijo v Zagrebu po¬ narejene ',desetdolarske novča- nice. ..Sijajen uspeh in žalosten ko¬ nec ženitne ponudbe. — Bel- grajski listi poročajo: Pred 14 ctnevi je bil izšel v nekem bel- grajskem dnevniku oglas, v ka terem išče mlada vdova, ki je lastnica bakrenega rudnika v Amerik,i lepega, inteligentne¬ ga Srba za moža; premoženje in šolska izobrazba nista po¬ trebna. Ponudbe s sliko naj se naslove na poštni predal števil¬ ka ta in ta. Uspeh tega oglasa je bil ogromen. Na pošto je deževalo pisem; postaviti so morali še en predal in nato še velik zaboj, a pisem ni hotelo biti konca. Poštni uradnik je izgubil glavo in se obrnil na po ličijo, naj stvar preišče. Polici¬ ja je odredila, da se vsa pisma preneso na mestno upravo. Tam so pisma odprli in dogna¬ li, da ni po sredi nikaka za¬ rota, ampak samo lov za vdo- z bakrenim rudnikom. Vseh ponudb je došlo 7000! Polici¬ ja imela pred seboj slike vseh helgrajskih elegantnih pohaia- čev, a vrhu tega so se ponu¬ jali vdovi mladi možje, ki so že zaročeni in celo oženjeni | takoj zahtevati ločitev zakona, ako bi jim ydova poklonila svojo milost. Policija se je se¬ veda zanimala tudi za vdovo in jo je dejansko našla. To pa ni bila nikaka ameriška bogatinka, temveč uboga zme¬ šana ženska, ki se na inserat in rudnik sploh spomnila ni. Razočaranje med ponudniki je veliko, a še večje menda med belgrajskirni dekleti in žena¬ mi. -o- PETROLEJ V ALBANIJI Rim, Italija. — Časopisi pri¬ našajo poročilo, da so ameriški inžinirji v osrednji Albaniji na šli bogate petrolejske vrelce. Inžinirji so dognali, da se ti vrelci vlečejo proti Epiru. - Q _—_ KAZEN ZA STRIŽENJE LAS V Sao Paul 0 v Braziliji je me stni župan izdal naredbo, po ka teri plača vsak brivec, ki ostri že lase dekletu ali ženi brez do voljenja očeta ali moža, 50 mil reisov ali 6 dolarjev kazni. --o- AGITIRAJTE ZA “NAŠ DOM” NAJDALJŠI TUNEL NA SVE TU Izvavemo one predore, ki do¬ vajajo plin itd. Za njimi je najdaljši newyorški -vodovodni predor z dolžino 29.4 km; obliko podkve ima in dobrih 26 kubič nih metrov vode gre na sekun do skoz. Predor so napravili s pomočjo globokih rovov, naj globlji med ttjimi 'gre 192 me Hov pod cestno gladino. —-o-- NAJMANJŠE MIŠI Najmanjše živali v londonskem zverinjaku so pig’mi—miši iz Ganbia v zapadni Afriki- Te miši s o manjše kot čebele in dve se lahko gibljete v škatlji uži galk. Ko so te miši peljali v London, jih je 15 ušlo skozi luk njico, ki ni bila večja kot se mo re napraviti s svinčnikom in nikdar jih ni bilo več mogoče najti. -o-- Nevednla mati Toda, mati, kako mi morete kaj govoriti 0 zakonu. Kako mi morete dajati kake nasvete? Vi ste poročeni samo enkrat, jaz pa dvakrat. KAJ JE SREČA David Grayson pravi: “Sreča je skoro vedno odmor od teš- kega dela. Sreča rada vidi človeka pri delu. Sreče ne najdete v palačah, temveč se skriva po poljih in tovarnah in obloženih pi¬ salnih mizah. Ako naglo pogledaš od težkega dela, jo boš videl, toda če gledaš predolgo, žalostna obledi.” Ako hočete delati tr¬ do, mora biti vaše telo v dobrem stanju. Naj Trinerjevo grenko vino skrbi za Vaš želodec in čreva in vedno se boste dobro poču¬ tili. Očisti mehur, pomaga ledicam in jetram, da boljše delujejo, poveča tek in Vam daje zdravo spanje. Pojdite še danes k dru- gistu in kupite eno steklenico! V svoji hiši imejte tudi dvoje dru¬ gih učinkovitih zdravil: TrineUs Cough Sedative, zelo dobro zdra¬ vilo pri prehladu in Triner’s Liniment, ki naglo pomaga proti drugega moža. Izkopali so o- možje, ki so bili pripravljeni Skrivnost dobre kave je v pomanjkanju Franckove cikorije v navadni kavi. Kakor osoliš jed, tako prideni kavi cikorijo. Zboljša vsako kavo—jo naredi okusne j šo—daje priljubljeni vonj in slast, po katerem hrepene pri¬ jatelji kave. Vprašajte g roče ris ta Za pravo Franckovo cikorijo: on jo ima. Poskusite jo in videli boste izboljšek. Pazite na kavin mlin. Na vsakem Zavoju. |trade-mabk*1 HEINR. FRANCK SONS, Inc., FLUSHING; N. Y. revmatizmu in nevralgiji. Pišite po polni seznam Trinerjevih zdravil na Joseph Triner Go., 1333 - 45 S. Ashland Ave., Chica¬ go, 111. Višek popolnosti v prekmorski službi Kakor vedno nudi tudi sedaj Francoska linija Slov.en. cem najkrajšo pot in najboljšo službo za potovanje v domo vino. Njeni parniki redno plovejo med , New Y or kom in H a vre Vsi potniki III. razreda so nastanjeni v prostornih kabi¬ nah z dvema, štirimi .ali šestimi posteljami. Tekoča voda v j vseh kabinah. III. RAZRED MED NEW TORKOM IN HAVRE STANE: na PARIŠ-u $100.-—, na LA FRANCE $96.—, ostalih parnikih $80.—. ŽELEZNICA V EVROPI STANE: Od Havre do Pariza $2.75, od Pariza do Ljubljane pa Za vsa druga pojasnila se obrnite na COMPAGNIE GENERALE TR AN S ATL ANTIQUE 19 State Street, New York, N. Y. ali^pa pri njenih pooblaščenih zastopnikih. >2 Stran le, NAS DOM OTVORITEV KOPALNE SEZONE Na sliki je videti velikansko mno-žicp ljudi. ki so se vceležili otvoritve kopalne se ' me., v Gal- POBOTANJE S TROcrum Moskva. Rusija.- Sovjetska vlada razpravlja o novi službi za prejšnjega vojnega ministra Trockega in v bližnji bodočno¬ sti bo uradno naznanjeno, da se Trocki zopet vrne v aktivno službo pri sovjetih. V Moskvo so prišla poročila, da je Trocki popolnoma ozdravel in da se bo v nekaj tednih vr¬ nil v Moskvo. • Zdaj se potrjuje, da je bilo. po LEPA POLKOVNICA Miss Fave Lainphier iz Oak¬ land, Cal!., ki je v tektfii za le¬ poto dobila prvo odlikovanje, je bila od vojaškega poveljstva v San Francisc 0 imenovana za pol¬ kovnika. V tej lastnosti se lah¬ ko p’' svojem polku vdelcžuje vojaških vaj- Na gorenji sl k; jo je vide + i v uniformi njenega polka. veston Beach, Galveston, Tex. To kopališče obišče vsako nede¬ ljo povprečno 9 tisoč, ob delav- rusk 0 -japonski pogodbi Troc¬ kemu ponudeno mesto poslani¬ ka za Japonsko. Odposlan je bil posebni poslanec na Kavkaz k Trockemu, da se ž njim dogo¬ vori glede tega diplomatičnega mesta- Trocki je ponudb 0 spre¬ jel v principu, toda se je opra¬ vičil, da njego-vo zdravstveno stanje ne dovoljuje, da bi preki¬ nil zdravljenje. Zdaj je še ne¬ gotovo, katero vladno mesto bo. poverjeno Trockemu brez dvoma pa bo zasedel zelo važno mesto- Najbrže bo imenovan v delavski in obrambeni svet, ki vodi ru¬ sko sovjetsko notranjo in zu¬ nanjo ekonomsko. politiko, vključno industrijo, poljedel¬ stvo, zunanje koncesije in zu¬ nanja trgovino. Stalin in Rvkoff si mnogo prizadevata, da se . pride do sprave s Trockim. Tekom spora v stranki sta se oba potegovala za Trockega in ga branila proti drastičnim odredbam, katere sta zagovarjala Zinovijev in Ka meneff, ki sta zahtevala, da se Trockega izključi iz stranke- Zdaj je Kamene« odnehal in se je pridružil Stalinovemu mnen¬ ju, da je potrebno, da se Troc¬ kega zopet pokliče nazaj. -o--- ODKRITJE TAJNOSTI TIHEGA OCEANA Po Tihem oceanu jadrajo se daj ladje ekspedicije Angleškega društva za znanstvene preiskave Naloga tega društva je, (Iskati sled za narodi, ki so izginili. Ekspediciji je uspeh zagotovljen zakaj že v panamskih gozdovih so našli ostanke rodu, govoreče ga angleško narečje iz časa kra ljice Elizabete. Ta rod izhaja bržkone od angleških morskih razbojnikov "(piratov), ki so tam ■kaj živeli v 16. stoletju. Sto milj od panamskega prekopa je odprava naletela na divjaško ple me, ki so skrbno čuvali v gozdu skrit zaklad- Največji uspeh pa je ekspedicija dosegla z odkrit jem majhnega zapuščenega oto nikih pa 3 tisoč oseb. •'-•5SJV ka v Tihem oceanu, čigar skal nato obrežje skoraj navpično pada v morje. Člani ekspedici je so splezali na približno 300m visoko steno ter prišli na pusto planino, na kateri so našli Celo vrsto spomenikov neznanega na roda, poleg drugega grobne spo menike kaljev. Na spomenikih so odkrili posebne hieroglife, pri mitivne sohe, majolike in -kam e nito orožje. Neki član ekspedi cije je sporočil dopisniku "Daiiv E.vpressa,” da gre tu za kultur no odkritje, ki je nemara najvaž nejše v tem stoletju. Spomeni ke so že poslali na Angleško v preiskovanje obenem z najdeni mi kostmi neznanih živali- Eks pedicija je sedaj odjadrala na Kokosove otoke, -kjer bode sku šala najti zaklad zlatih protov, ki jih je tamkaj pred sto leti za kopalo, moštvo ang(eške jadrni ce. - o-- POŠTEN NAJDITELJ Pariz, Francija. -Nek voznik taksikaba je izročil policiji de¬ narnico, v kateri je bilo 200 ti¬ soč frankov' in katero j e našel v taksikabu. Svojega imena ni hotel povedati, rekoč: "Storil senr samo, kar bi storil vsak pošten človek in ki ne bi sa¬ njal o kakem plačilu. -o- MIROVNA PALAČA Ženeva. Švica. <— Ameriški prijatelji Lige narodov so izra¬ zili željo, da bi se v Ženevi zgradila v. spomin na Woodrow WiIsona palača miru, v kateri bi zborovala Liga narodov. Po načrtu mednarodnih arhi¬ tektov bi veljala ta palača I do 2 miljona dolarjev. Nek A- merikanec, katerega ime je tajno, je rekel, da bi se ta sva¬ ta zlahkg, nabrala v Ameriki, .ako bi Liga narodov ta spome¬ nik hotela sprejeti. O tej stva¬ ri se je razpravljalo med pri¬ jatelji Lige, toda prišlo še ni do nikakega zaključka Zastop¬ niki Nove Zelandije so oblju¬ bili, da bode preskrbeli naj- I boljši les za zborovalno dvora¬ no. Japonci, ki so podarili Li¬ gi že več dragocenih vaz in drugih posod, so obljubili še več dragih daril, kadar bo palača dogotovljena. Drugi narodi so istotako obljubili preski’beti razno pohištvo in druge pred¬ mete, tako da bo Ligina zbor¬ nica v resnici izgiedala medna¬ rodno. -o- JETNIK Z ADSL LOTERIJO Praga, Češko. — Karol Pu- šak, ki se nahaja v ječi, ka¬ mor je bil obsojen za celo živ¬ ljenje, ker je umoril svojo že¬ no, je zadel prvi dobitek narod¬ ne loterije,- ki znaša okoli 30 tisoč dolarjev.' Ker je kaznje¬ nec, mu ta svata ne bo nikdar iizročena in je tudi ne bo nik¬ dar niogel rabiti. Denar bo naložen na banki ter ga bo d-o bil njegov edini sin, kadar po¬ stane polnoleten. Sin je sedaj star 5 let. --o- Dr. RIBAR POSLANIK Belgrad, Srbija. — Jugoslo¬ vanska vlada je imenovala biv¬ šega odvetnika v Trstu in vodi¬ telja tržaških Slovencev dr. 0- tokarja Ribarja za svojega po¬ slanika v Carigradu. --:-O- : - VDOVA ZOLA JE UMRLA Pariz, Francija. — Dne 28. aprila je umrla vdova po slav¬ nem francoskem pisatelju E- mile Zola v starosti 86 let. OPOMIN 1 Kokot je potekla naročnina na ”Naš Dom“, kar je razvidno po¬ leg naslova na ovitku, naj blago¬ voli naročnino obn°viti, ker dru¬ gače smo prisiljeni proti svoji vo¬ lji list vstaviti. Uprava "Našega Doma" NOVI VOJVODA Sir Eaward Seymour, katere ga predstavlja gorenja slika, je prepričal zbornico lordov, da je naslednik vojvodine Somer- set. Seymour je bratranec u- mrlega vojvode.. Svojo' pravi¬ co je utemeljil z dokazom, da je bil zakon njegovega predni¬ ka, polkovnika Francisa Sey- moura, pred 138 leti z vdovo nekega mornarja Leonoro Hud son od sodišča priznan za ve¬ ljavnega.