324
Listek.
doba" ter ,,Rusija in Srbija". Pokojnik je bil član mnogih slovanskih učenih društev, mimo tega je bil zaradi svojih zaslug imenovan za člana carske akademije v Peterburgu. Popov je mnogo potoval po zapadni Evropi in se tudi pomudil v Ljubljani. Na moskovskem vseučilišči je predaval o zgodovini narodov slovanskih; ta predavanja se baje izdadd  v posebni knjigi.
Važne listine z vseučilišča dorpatskega. ,,Zlata Praha" je poročala o znamenitih listinah, katere je našel knjižničar dorpatskega vseučilišča v skrinji, napolnjeni z duble-tami in starimi akti. Poleg latinski pisanih protokolov senata vseučiliškega in računskih knjig iz poslednje polovice XVII. stoletja obsezajo te listine korespondencijo švedskega vojvode in državnika Jakopa de la Gardie, med katero je 60 svojeročnih listov kralja Gustava Adolfa in dolga vrsta pisem raznih švedskih vojvod in državnikov, potem pa obsežno korespondencijo grofa Ivana Oxenstierne, sina slavnega Axela. Dočim so prvonavedene listine važne za razmerje med Rusko in Švedsko leta 1613. in za razmerje med Poljsko in Livonsko v letih 1627.—1629., Oxenstiernova korespondencija do dobra pojasnjuje zgodovino westphalskega mini, zakaj v nji je dokaj poročil Ivana Oxenstierne, ki se je udeleževal mirovnih pogajanj v Ministru in Osnabriicku. — Vseh listin je preko 600; pisane so švedski, nemški, latinski, francoski in ruski. Knjižničar Kordt jih sedaj pridno proučuje, in tako je upati, da se učeni svet skoro seznani s temi listinami, ki so vsekakor jako znamenite za zgodovino severne Evrope v XVII.  stoletji.
Stoletnica Rossinijeva. Dne" 29. svečana je bilo ravno sto let, odkar se je porodil slavni skladatelj italijanski, Giachino Rossini, ,,labod pezarski." Rossini se je že v 18. letu svoje dobe bavil z gledališčem, tri leta pozneje pa je bil ljubljenec občiustva, katero se je čudilo njega operam ,,Tankred" in ,,Italijani v Algiru". V 23. letu dobe svoje je zložil v trinajstih dneh opero ,,Seviljski brivec", pozneje pa še dolgo vrsto drugih oper, izmed katerih slove" zlasti ,,Otelo", ,,Armida", ,.Mahomet", najbolj pa ,,Viljem Teli", katerega je zložil v Parizu leta 1829. Nato Rossini ni več pisal oper, pač pa je leta 1841. zložil sloveči svoj ,,Stabat mater". Pokojno je živel s soprogo, bivšo pevko Izabelo Colbrand, v Passvji pri Parizu, kjer je umrl leta 1868. Pred nekaj leti so prenesli njega truplo v rojstveno mesto Pesaro. V spomin Rossinijeve stoletnice so po vseh večjih gledališčih predstavljali ali popolne opere tega slavnega skladatelja ali nekatere odlomke njegovih glasbenih del.
Levstikovi zbrani spisi. Baš pred sklepom denašnje številke smo prejeli Levstikovih zbranih spisov tretji zvezek, ki obseza: Povesti, pravljice in pripovedke; potopise; zgodovinske spise, in končno književno zgodovinske spise. O svojem času priobčimo  tudi  o tem zvezku obširneje poročilo iz peresa g.  prof.  V. Bežka.
Listnica. Zaradi pičlega prostora odgovorimo nekaterim pošiljateljem pesniškega gradiva šele prihodnjič.
,,Ljubljanski Zvon"
Izhaja   po   4 pole   obsežen v veliki osmerki  po jeden pot   na mesec v zvezkih   ter stoji
vse leto 4 gld.  60 kr., pol leta 2 gld.   30.,  četrt leta  I  gld.   15  kr.
Za vse neavstrijske dežele  po  5  gld.  60 kr. na leto.
Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr.
Izdajatelj Janko  Kersnik. —   Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar.
Upravništvo   »Narodna Tiskarna«  Gospodske ulice št. 12. v Ljubljani.
Tiska  »Narodna Tiskarna«   v Ljubljani.