Pokorščina
Neki duhovnik v Ameriki je pripovedoval to-le: Ne-kega dne pridem v dobro znano mi hišo zunaj mesta na samotnem polju. Nikogar ne najdem doma razen otrok. Deklica je stala poleg zibelke in pazila na najmanjšega otroka. Začnem se z deklico pogovarjati in ji podarim podobico. Pove mi, da so starši na polju. Kar zaslišim pritajen jok. Ko poizvedujem, odkod prihaja ta jokavi glas, zapazim malega Jožka pri peči, sedečega na tleh. Vzamem
še eno podobico in jo ponudim dečku: »Na, tu imaš tudi ti podobico, pojdi sem!« Kaj bi bil ti storil, mladi čitatelj? Zdi se mi, da bi bil kar hitro pritekel in iztegnil roke po podobici. Zdaj pa čuj, kaj je rekel Jožek! Odgovori mi: »Ne smem, nisem bil priden, pa so mi mati ukazali, da moram tukaj sedeti, dokler ne pridejo s polja.« Hotel sem izkušati malega kaznjenca in rečem: »No, Jožko, če ti pa jaz dovolim, smeš že priti.« Pa tni odgovori: »Ti nisi mati in jmamica so mi zapovedali, da ne smem vstati; čakati moram, da pridejo s polja.«