/ 168. številka. Ljubljana, v četrtek 23. julija 1903. XXXVI. leto. 4" i- ■■; Izhaja rsafc dan cvaćer. izimsi ueoeijt in ^rasuilu u>i pe potil prejemali za avatro-ogrska đefielo za vse^ieto 26 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 8 K 30 h. Za Ljubljano ■ naumu aa dom za vse leto 2 K. za pol :eta~l2 K, za fetrt leta 8 K za eden mesec 2 R Kdor hodi sam ponj, velja za celo leto 22 K« za pol leta 11 K; za četrt leta 5 K 60 h, za eden mesec 1 K 90 h. - Za tuj© de**i» -tik« F0Č, kolikor znaša poštnina. — Na omroČbo brez istodobne vpofinjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila pladnje ae od peteroetopne petit-vrste po 12 h, ce se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, i po w h, 6» se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati - Bokopisi se ne vračajo — Uredništvo In upravr.litvo je na Kongresnem trga flt. 12. — Upravnifitva naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamaciie, oznanili t. j. administrativne stvari. — Vhod v arednistvo je ti» Vegove ulice flt. 2, vhod v apravnifitvo pa s Kongresnega trga St. 12. .Slovenski Narod" telefon St. 34. Posamezne Številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon St. 85. V stiski. ■ Dopis iz Budimpešte.) Leta 1848—1849 je bila habsburška dinastija v smrtni nevarnosti. Tedaj so jo rešili Slovani. Hrvatje z Je-lačićem najprej in potem Rusi pri Vllagosu. Od tistih časov ni Slovanov, kar jih živi pod krono Sv. Štefana nihče vee poznal. Madjari so dobili po Kraljevem gradcu ua Ogrskem in Hrvatskem vso oblast v roke. Na cesarskem dvoru se je mislilo, da je prav in koristno, Če se pusti Madjare delati, kar hočejo. In Madjari so delali kar so hoteli, pred vsem pa so skušali pomadja-riti Hrvate, Srbe, Romune, Slovake, Maloruse in Nemce. Kaj so od 1. 1866. vse prestali ogrski Slovani, Rumuni in Neinei, se ne da popisati. Imamo narodnostni zakon, ki nam jamči svobodni razvoj, a noben pes se zanj ne zmeni. S cinično brez-obraznostjo ga prezirajo Madjari. Vodja ogrskih Srbov, Čestitljivi dr. Polit-De-sančič mi je nekdaj pripovedoval, da mu je Tisza Kalman, sedaj že mrtvi hajduk vseh madjarskih hajdukov, nekdaj smehljaje rekel: -Kaj nas briga morala, ko pa zahteva naš življenjski interes, da vas asimiliramo z madjar- j skim narodom; če se iz lepa ne udaste, vas bomo s silo pomadjarili, po načelu „tot nem ember." Po tem načelu so se ravnali vsi | mogotci, kar jih je bilo doslej na krmilu. „Tot nem ember," to se pravi — dobesedno preloženo — ~ Slovak ni človek- je bila parola, ki se je izvrševala napram vsem nemadjarskim na- I rodnostim in sicer z uspehom. >Se se drže različne narodnosti, ali izgubili so jromno mnogo terena in pavperizacija, na katero delajo židje, se širi s strahovito naglostjo. Najbolj ginevajo Nemci. Teh je še komaj petina prejšnjega števila; Bunjevci in Šopci, kakor se zovejo Hrvatje, oziroma Srbi tudi izginevajo. Koliko je bilo nekdaj Srbov v Subotici — danes jih lahko z lučjo po dnevi iščeš in jih ne najdeš. Subotica, nekdaj srbska, je danes Szabatka, ne le po imenu, nego tudi po naroduosti, da celo v „srbskih Atinah- kakor se je včasih Novi sad s ponosim imenoval, napreduje madjarizaeija čudovito hitro. Najbolje se drže Slovaki (protestantski) in Rumuni, to pa zaradi tega, ker imajo mnoge otrok. Kar jim Madjari vzemo, to nadoiueste s temi otroci. Posebno se veliki pomen te okolnosti vidi med Rumuni. Ti so edini na Ogrskem, ki se množe iu ki pridobivajo novega ozemlja. Erdeljski Saksi morajo tekom 20 let izginiti med Rumuni, če poj de tako naprej, a tudi v Banatu in v Bački napreduje rumunska stvar, dasi ne tako, da bi se bilo Madjarom bati. Ogrski Slovani smo skoraj izgubili vse upanje, da utečemo usodi, ki so nam jo namenili Madjari. „Bog visoko — car daleko,- smo rekli in s Jpove-Šeno glavo dostavljali „in car nas je pozabil, čeprav so mu naši očetje 1848 in 1849 rešili krono." Sedaj pa je car na Dunaju v veliki stiski. Dal je Madjarom že štiri prste svoje roke — zdaj hočejo še zadnjega. To je čisto naravno in kdor pozna le količkaj madjarske načrte, tisti tudi ve, da je tako moralo priti. Krona je storila smrtni greh, ko je podpisala pakt z Deakom, ko je monarhijo razcepila na dva kosa, in ta smrtni greh se bo še grozno maščeval, kajti blaznost je misliti, da nehajo Madjari, da se zadovolje, dokler ne dosežejo popolne neodvisnosti. Sedaj, ko je ura že 3/412 so začeli to uvidevati tudi na Dunaju. Zdaj in zdaj se čujejo glasovi: klin s klinom, zob za zob — sila proti sili, Madjarom se ne sme več odnehati, če ne gre drugače, je treba nemadjarske narodnosti obuditi, da nastopijo proti Madjarom če se razpišejo nove volitve je lahko sto nernadjarskih poslane spraviti v državni zbor in Madjari bodo odnehali. Torej sedaj bi bili dobri tisti ubogi, bestijalno zatirani, in Kruto iz- | sesovani Slovani, kumuni in Nemci katerih od 1. 18484» ni hotel na Dunaju nihče poznat: Dokler nas niso potrebovali, so nafc zasmehovali in se smejali našemu u.'zsanskeruu trpljenju, sedaj pa, ko nas potrebujejo, nas zopet iščejo zopet koketirajo z nami, in bi se nas radi zopet poslužili, da tbi šli zanje po kostanj v žrjavico. In prav tu se vidi, da vlada ven-der neka pravičnost v povestnici narodov in da se Ča^ih grehi čez 50 let kaznujejo. Tudi če se danes dunajski gospodi posreči, obuditi na Ogrskem narodnostno gibanje, nima upanja na posebne uspehe. Preveč dolgo smo bili izročeni madjarski nemilosti, preveč smo izgubili svojega ozemlja. Res, da bi se dalo spraviti kacik 80 nernadjarskih poslancev v drž. zbor, ali s tem bi vladi ne bilo dosti pomagano, toliko manj, ker ima vlada tudi že sedaj v rokah vse tiste mandate, ki bi jih mogli pri pravičnih volitvah dobiti ne-madjarsRe narodnosti. Čisto madjarski okraji na Ogrskem so v rokah opozicije. Da, ko bi se bilo deset let prej začelo, potem bi smel Dunaj sedaj računati na hitr j i^ popolno zmago, ali v naših razmerah nt verjamemo, da bi se dalo kaj doseči, že če bi se sploh hoteli dati nehvaležnemu Dunaju izkoristiti. Angleška in Rusija. V perski zbornici angleški je bilo ta teden posvetovanje o vladnem predlogu, naj se pošlje 12 500 vojaštva v Indijo. To znatno pomno-ženje vojaštva v Indiji je seveda pro vzročilo presenečenje. Izvedelo se je pri ti priliki, da je Angleški v veli kih skrbeh Rusija je namreč ravno te dni posodila kitajskemu dvoru dva milir.na tselov. Te glavnice seveda ne vidi nikdar več in tudi obrestij ne bo dobivala, zato pa je dobila prav posebnih koncesij v ki- tajskem Turkestanu, to je v najbližjem sosedstvu, da, na sami meji angleške Iadije. Sicer imajo te koncesije samo trgovski značaj, a že s tem je Angleški provzročena velika škoda. Sicer pa dobivajo v Aziji trgovske prednosti kmalu tudi političen značaj. Če se uvažuje, da meji Rusija tudi neposredno na Afganistan, da jo zveza med afgansko mejo in vojaškim središčem dotičnoga ruskega okoliša že gotova, potem je umljivo, zakaj bi Angleška tako rada provzročila vojno med Rusijo in med Japonsko. Politične vesti. — Novo ministrstvo. »Ga-zeta narodowa« javlja z Dunaja, da je izjavil državni poslanec dr. Der-schatta, da prevzame justiČni portfelj. Korber namerava baje ustanoviti par-lamentarično ministrstvo, kateremu bi on predsedoval. — Korber se baje tudi pogaja z mladočeškim klubom, da bi odvrnil Čehe od nameravane obstrukcije proti brambnemu predlogu in poravnavi. Kake koncesije bo dal Korber zato Miadočehom, se še ne ve. — Poslanec Apponvi je v včerajšnji seji poslanske zbornice govoril in v svojem govoru med drugim povdarjal, da je odločen pristaš novega ministrskega predsednika. Da njegov govor ne bo provzročil nika kega preobrata v politični krizi na Ogrskem, je gotovo. Situvacija na Ogrskem je že taka, da se z govori in izjavami ne da nič več spremeniti. Prepozno so začeli in zato se sedaj ta »prepozno« bridko maščuje. — Ustaši na Balkanu na meravajo provzročiti koncem julija, ko bo žetev končana, splošno revolucijo. Govori se, da morajo turški štabni častniki izdelati končni načrt za mobiliziranje koncem septembra — Umrl je 73letni belgij. ski general Brialmont, osno vateJj sedanjega utrjevalneara sistema, ki si je pridobi! na tem polju mnogo zaslug. Tudi politično je bil zelo de laven. Ko je bil leta 1892. odpuščen iz vojaške službe, stopil je kot liberalen poslaneo v zbornico, kjer se je ves čas boril proti klerikalni večini. — 128.000 mož srednje- in s e v e r n o r u s k i h ga r n i z i j je mobiliziranih, kateri bodo odšli v slučaju potrebe takoj v Vzhodno Azijo. — Zmede v Južni Ameriki, Po tridnevnem, hudem pouličnem boju so zavzele vladne čete mesto Ciudad Bolivar. -* Dopisi. Iz Metlike. Tukajšnja Štiri-razredna ljudska šola je štela koncem tekočega šolskega leta 343 otrok v vsakdanji, v ponavljalni šoli pa 50 otrok; od prvih je za bližnji višji razred 242 sposobnih. Poučevali so: Val. B u r n i k , nadučitelj in šolski voditelj; učitelja Jos. Križnar in Konrad B a r 1 e , učiteljici Ana P o -d r e k a r in Suzana B a 1 o h , kateheta Janez H r o v a t in Karol G n i -d o v e c. S to šolo je združena tudi obrtna nadaljevalnica s štirimi razredi. V tej šoli je bilo 67 učencev, od katerih je 47 doseglo učni smoter, 5 pa je ostalo neklasificiranih. Poučevali so te učence vsi trije učitelji domače ljudske šole in katehet Janez H r o v a t. Pouk je bil ob nedeljah dopoldne in v pondelkih in torkih zvečer od oktobra do konca aprila S prihodnjim šolskim letom se v veliko veselje učencev in učiteljev na obrtni nadaljevalnici večerni pouk preneha. Tukajšnji obrtniki so namreč glede na to, da so vajenci že zvečer od dela umorni in ker sploh večerni pouk tuii z ozi-rom na nezadostno razsvitljavo nikakor ne more biti tako vspešen, kakor podnevni, da tudi učitelji po napornem podnevnem pouku v ljudski šoli niso mogli s pravo zadovolj- Haruzin o slovenskem domu. Spisal Anton Trstenjak. (Konec.) II Naši pradedje so bili samostalni samoustvarjajoči stavbeniki. To nam potrjuje jezikovna znanost, katera nam jedina s svojimi preiskavami razsvetljuje še temno slovansko dobo Naš tamor, ali je ilirskega ali kelt skega pokolenja, govori in priča še danes, da naša zveza s tujimi narodi ni ostala brez sledu. Na drujro stran pa slovanski tipi segajo še danes globoko v nemške pokrajine. Le duševno močnejši, to je kulturni narodi morejo biti svojim sosedom uzor. Že dolga stoletja žive Slovani v zvezi z Nemci, Mažari, Rumuni, Ita lijani, Turki in z drugimi narodi, kateri pa so že davno izstopili iz te zveze, to je izginili so s svetov nega pozorišča. Slovani so vplivali v največji meri na Mažare, kateri so se ob obeh bregovih Dunave in Tise nastanili nekoliko pred letom 900. po Kristovem rojstvu. Ta vpliv je moral biti velikanski in nas poučuje, da kultura pridobiva drucre narode, ali jih ne podjarmljuje. Za jarem je treba druge s;.le. Z Mažari so imeli največ posla panonski Slovenci, kateri so jim bili prvi učitelji in odgojitelji. Na vranih konjih so se ti nomadi navalili v današnjo domovino svojo. Bili so brez kulture, živeli so na konjih, jedli so na konjih in spali so na konjih. Slovane je dohitela usoda, da so postali sosedi, mejaši teh divjakov. Za nas je to bilo nesreča, za Mažare sreča, Blagi Slovan dal je MaŽaru vse; pokulturil ga je. Zanimivo je, kako je Slovan učil Mažara staviti hišo, kako je iz nomada napravljal človeka s stalnim bivališčem. Panonski Slovenci, katerih potomci so današnji Slovenci na zahodni strani Ogrskega in kraj Mure ob štajarski meji, bili so na visoki stopinji kulture. Panonskim Slovencem so oznanjali krščansko vero najprej Nemci, a potem sveta slovenska blagovestnika brata Ciril in Metod. Imeli so književnost in so zelo vplivali na sosednje Mažare in Rumunce. Rumunci so sprejeli slovansko cirilico, a kako so blagodejno vplivali na Mažare, vidi se iz ogromne množine slovanskih besed, ki bo prodrle v mažarski jezik. Slovani bo dali Mažarom vse. Dali so jim največ besed za državno uredbo, orodje, poljedelstvo, pohištvo, rastlinstvo, živalstvo in za druge stvari. Ali ne golo besedo, nego z besedo so jim dali tudi stvar samo. Nič ne govori za to trditev toli glasno, kakor mnogoštevilne besede, katere so prejeli Mažari od zapadnih Slovencev. Te besede nam še danes pričajo, da so Slovani dali Mažarom kulturo, da so jim bili učitelji v vseh strokah življenja. To kulturno nalogo so prevzeli tudi drugi slovanski rodovi, kateri so ob-koljevali Mažare, namreč Slovaki, Malorusi in Srbi in Hrvati. Miklošič navaja 956 besed, to je takih slovenskih besed, katere so sprejeli Mažari od Slovanov, ali pa takih, katere so prešle k njim posredovanjem Slovanov. Gotovo je dom (hiša) znak kulturnega življenja. Hišo, vas in občino osnovali so si naši predniki in so vse to imeli v najlepšem redu, ko so se seznanili ž njimi Mažari. Vse različne besede za dom so pre jeli Mažari od Slovanov, kar priča, da so to važno kulturo prejeli od nas. Naša h i i k a, koliba, kotbcb, kuća, polata (palača), soba, turen, vse to se je preselilo v* mažarsko ravnino, v pusto, ka tera ima še danes slovansko ime (pust) obdržalo je slovenski značsj: Mažari imajo še danes besede : hiška, kaliba, kotecz, kutja, palota, szoba, t o r o n y. Pojedine dele nazivajo tudi po slovanski. Oblek (okno) jim je a b 1 a k , stol* jim je a s z t a 1. To besedo asztal so sprejeli zopet od Mažarov nekateri južni Slovani, dasi so imeli svojo besedo, kar je zanimivo radi tega, ker se vidi, kako romajo besede od naroda do naroda. Vsa hiša in, kar je ž njo v zvezi, od tal do slemena, je v Mažarih slovanska. Slovani so jih učili delati streho (eszterha), napravljali so jim kuhnje ( k o n y h a ), in da bi jim pozimi ne bilo mraz, pokazali so jim, kako se postavlja peč, to je mažarski pest (starsl-pešti.). Ako se ogledamo dalje, gotovo je del pridobljene kulture tudi pivnica (p i n • c z e) in polica (pole z), na katero so devali posodje. Že tedaj, ko so si ustanavljali vasi, trge in naposled mesta, morali so zaznamovati pota med hišami. Niso si mnogo belili glave; napravili so iz naše besede ulica svojo u c z a , katero besedo čitaš na vsaki ulici vsakega mažar-skega mesta. Ne spada s'Cer secn, ali oboje, namreč hiša in življenje v njej, spo-eno je tako tesno med seboj, da se nam je ozreti tudi na to stran. Po slovanskem uzoru uredili so si Mažari tudi rodbinsko življenje. Z* člane obitelji niso imeli svojih izrazov, kakor da na te stvari ne bi nikdar mislili. Razmerje med možem in ženo razsvetljuje nam jasno to, da Mažari nazivajo ženo z besedo zsana. Slovani so jih učili, da so si jednih roditeljev otroci bratje (maž. bara t), otrok otroka da je unukb (unoka), da otroke doji dojka (daj k a), da si že otroci iščejo tovarišev (maž. ta rs), da radi varstva potrebujejo pestounko (pesztonka) Takisto so jih seznanili s tem, kaj je naš ded .»,, kateri je postal mažarski d e" d. Naša baba (stara mati) zove se še danes baba, a neljuba mašteha je še danes mažarska m o s t o h a. Na tak način mogli bi zasledovati vse obiteljsko življenje in povsod bi se uverili, kaj so jim bili Slovani. Ob najvažnejšem zgodovinskem trenotku, to je na krstu kumovali so Mažarom Slovani. Pri tem činu so bili navzočni Slovani, njih bližnji sosedje. Iz poganov (maž. pogan v) postali so Mažari kristjani (k e res z-tyen). Krstil jih je nad popi-, ma- nosijo poučevati, soglasno sklenili, da se sedanji večerni pouk premesti na četrtek od 8.—12. dopoldne in od 1.—3. ure popoldne. S tem soglasnim ukrepom so obrtniki pokazali, da jim je resnično za učni na predek njih obrtnega naraščaja. Priznati se mora, da naši vrli obrtniki z malo izjemo od leta do leta bolje upoznavajo korist obrtne šole in da bo tudi učiteljstvu naklonjeni. Mnogo tukajšnjih obrtnikov je jako nadarjenih, žalibog ne morejo prav napredovati v svoji stroki, ker jim je zaradi pomanjkanja železnine nemogoče si večkrat ogledati dela naprednih obrtnikov v večjih mestih. Za napredek obrtnikov, bodisi motren iz stališča za izboljšanje njih gmot nega stanja, bodisi iz stališča za njih izobrazbo, je jako pohvalno omenjati načelnika obrtne zadruge g. Antona Trčeka. Po njegovem trudu in priza devanju se je letos začel graditi obrtni dom, kar bo krasna stavba na trgu poleg šole. — Ljudska šola ima t osebi načelnika krajnega šolskega sveta g. Leopolda Ganglna požrtvovalnega prijatelja, kateri glede na razpoložna denarna sredstva brez ugovora za šolo vse potrebno napravi V nekaterih letih bode šola z učili prav dobro preskrbljena. Ta mož je pa tudi odkritosrčen prijatelj učiteljstvu. Vsakemu rad pomaga, ako je le v njegovi moči. Tudi pri vzdrževanju discipline bodisi v ljudski ali v obrtni nada Ijevalnici, je z občinskim starešinstvom prav mnogo pomogel, kajti slabo vzgojenih ali še celo doma proti učiteljstvu nahujskanih učencev učiteljstvo s zakonitimi šolskimi kaznimi nikakor uganjati ne more Sploh se mora pohvalno omenjati, da so vsi člani krajnega in obrtnega šolskega odbora za napredek vneti jn da so z njih vplivom in stremljenjem po večji izobrazbi otrok pridobili, posebno pri meščanih, že prav mnogo somišljenikov. Ni dvoma, da bodo ti glede na ravno prej omenjeno in glede na veliko število otrok de lali na to, da se v slučaju, ako bi se vasi Lokvica, Trovec, Grobovec, Slamna vas, Radoviči ne hotele ločiti od tukajšnje šolske občine, ustanovi tu posebna štiri- ali vsaj trirazredna dekliška šola. Šjlskim dobrotnikom: I dolenjski posojilnici in hranilnici (načelnik g. L. Gangl), posojilnici in hranilnici (načelnik g. Jos. Vukšinič) izreka za znatno denarno podporo, trgovcu g. Fran Guštinu pa za darovano šol sko blago najiskrenejšo zahvalo, proseč, naj bi vsi ti tudi v prihodnje ostali šolski podporniki. Katoliški uzori. (Dalje.) V dobi romantike, v času, ko so nasledniki Voltairjevih somišljenikov z ljubeznijo se približevali katolicizmu kot takemu, tedaj so nastopili žarski p a p. Niso vedeli, kaj je krst in krstiti, in so to imenovali ke resztel. Na krstu (kereszt) je na vzočen kuni. mažarski koma. Kar je materi najdražji zaklad — otro-čiči, imenoval je Mažar ordosics. Naš biskup (ptUpok) je bermal (maž bermal) otroČiče. Tisti, kateri so živeli pobožno, sveto (maž. s z e n t), prišli so v raj, zli ljudje pa v pi.kl-h ali v mažarski pokol, Pojedinim dnevom v tednu dali so Mažari kar slovanska imena. Evo jih v mažarščini: szereda, cso-tortok, pentek, szombat. To sem naČrtal z debelimi potezami, da bi se videlo, kolika je bila nekdaj razlika med Slovani in Mažari. Časi se niso mnogo izpre menili. Svetovnega gibanja, preustra panja držav in udobnosti narodov ne določajo blagi ljudje, blagi nazori. Dobrota je bila in bode sirota, a tudi papež je izgubil svetovno držaavo. Slovani so imejitelji kulture. Kaj imajo od tega? Mažari so brezozirni imejitelji sile. Kaj imajo od tega? Vsak ima svoj delež! Slovan ima kulturo, a Mažar ima silo. Komu je bolje? Učimo se od drugih narodov, česar ne vemo, kakor so se drugi, učili od nas, česar niso vedeli. tudi oni trije glasniki političnega pa-peštva, ki jih lahko imenujemo du ševne ustanovitelje sodobnega kleri kalizma. Ti glasniki bo bili srrof de Maistre, vikomte de Bonald in Felicite de Lamennais. Grof de Maistre, sin strogo legi-timistične rodbine iz Chambervja na Savojskem, je leta 1796. v starosti 42 let z velikim pogumom nastopil proti francoski revoluciji. V svojem sjusu »Consideration sur la France« ie proglasil, da je država delo kraljev, v kraljevanje je poklic tiste rodbine, katero je Bog za to določil, in je torej gospodstvo privileg krvi. Samo vera v Boga je tista vez, ki veže posamične dele države, zato mora vera zavzemati prvo mesto v življenju francoskega naroda. L. 1817. se je de Maistre oglasil z novim epi-som »O papežu«. Namen tega spisa je bil francoski narod pridobiti, da pri poz na papeža kot avtoriteto vseh avtoritet. V to svrho se je de Maistre laskal Francozom na vse načine, pi šoč med drugim: Francozi so privi-ligiran narod — pridobiti si morajo zopet prvenstvo v svetu, njih poklic je, da so steber vere, kajti Francozi so s sv. Petrom in Karolom Velikim ustanovili katoliško cerkev. Grof de Maistre se ni potrudil svoje nazore zgodovinsko ali teologično uteme ljiti. Njegov spis obsega gole racionalne dedukcije, vsled česar tudi ni ugajal jezuvitom. Cerkev brez poglavarja — pravi de Maistre — je to, kar bi bilo rusko cesarstvo brez cesarja Papež mora biti suveren kakor cesar, a pogoj temu je, da je nezmotljiv, čim je nezmotljiv, stoji nad vsemi posvetnimi vladarji in je avtoriteta vseh avtoritet. Goli racionalizem de Maistra ni oviral, da sta njegova dva spisa, katerim je sledila še polemika proti galikanski cerkvi, imel na Francoskem nepopisen vspeh. V Parizu so ustanovili celo poseben list »Le con servateur«, s katerim so razširjali njegove i eje. Pri tem listu sta so delovala Bonald in Lamennais. Prvi se je zlasti vojskoval — v tem listu in v posebnih knjigah — proti mo derni filozofiji, ki je po njegovih nazorih provzročila francosko revolu cijo, glede cerkve pa je zastopal nazor, da mora vsa vzgoja biti v rokah cerkve, država pa mora cerkvi služiti in ne sme dovoliti svobode vere ali vesti. Lamennais je bil najprej kleri kaleč, potem liberalec in končno socialist. V prvih svojih spisih je dokazoval, da je reformacija provzročila anarhijo v cerkvi, ker je dala ljudstvu moč, ki jo je prej samo kralj imel in ker je priznala načelo, da sme vsak človek po svojem razumu soditi o verskih naukih, nihče pa ni prisiljen verjeti vse in vse tako, kakor cerkev uči. Leta 1816. je bil Lamennais posvečen za mašnika. dve leti pozneje pa je izdal knjigo »Essai sur i indiiTerence en matiere de re-hgiona. Nobena knjiga tiste dobe ni imela na Francoskem toliko vnetih prijateljev in toliko navdušenih čita-teljev, kakor ta. Lamennais je v tej knjigi nastopil kot nekak klerikalni Rousseau. Vodilna njegova misel je, da je blaznost, postavljati individualni razum nad splošni razum Zastopnik in utelešenje splošnega razuma je papež, zato mu mora biti pokorni vsi ljudje in v vseh zad* vah. Obenem je Lamennais z veliko silovitostjo nastopil proti galikanstvu, to je, proti uredbi, po kateri je biU ka toliška cerkev na Francoskem pravzaprav narodna, oziroma državna cerkev in le malo odvisna od papeža. Večina francoskih škofov in duhovnikov je bila vneta za galikansko cerkev, za relativno neodvisnost od papeža, Lamennais pa je to neodvis nost pobijal z vsemi sredstvi. Bodril ga je papež sam. Nazori grofa de Maistre Bo-nalda in Lamennaisa so vstvarili na Francoskem prvo klerikalno stranko. Ta je hotela zatreti vse, kar je ro dila revolucija, obnoviti stari regime in zagotoviti papeštvu neomejeno gospodarstvo nad narodom. To gibanje se imenuje restavracijo. Vodja te stranke je bil grof Karol Artois, brat in presumptivni naslednik vladajočega kralja. Ta klerikalna stranka si je znala pridobiti večino v parlamentu in je ustanovila pravo strahovlado na Francoskem. Prouzročila je nebroj škandaloznih procesov proti »morilcem Ludovika XVI« in proti »vele, izdajalcema — to je proti ljudem-ki so za časa revolucije in za časa Napoleona I igrali kako ulogo — in provzročila je, da so na južnem Francoskem prirejali duhovniki pro cesije, pri katerih je fanatizirana množica poklala na stotine ljudi, ki so bili na sumu, da so republikan skega mišljenja. Nevolja naroda proti legitimistično-duhovski strahovladi je bila tolika, da se je moral ta parlament razpustiti. Zdaj se je začel parlamentarni boj med klerikalci in naprednjaki — velika doba franco- skega parlamenta. Ko je kralj Karol X. \zdal zakon, ki je določal za vsak sakritagij nečloveško barbarske kazni, začelo je ljudstvo sanjati o veliki revoluoiji in o Napoleonu I. Opozicija je rasla in ko je klerikalno ministrstvo Polignac kršilo ustavo, nastala je februvarska revolucija. Degenerirani Bourboni so bili segnani, prav sramotno segnani in zmagala je opozicija. Bourboni so bili padli, ker so bili orodje klerikalizma, ker so svoje vladanjo oprli na dogmo, ki jo je preciziral Bonald, da je altai* steber prestola. Zgodovina pa |e dokazala na Bourbonih in na Napoleonu III, da je altar najslabši steber prestola Februvarska revolucija je za nekaj časa n*redi!a konec gospodar stvu klerikalizma, klerikalna ideja pa je ostala in cerkev se je z vso strastjo oprijela te ideje, ki kulminira v nauku, da je papež avtoriteta vseh avtoritet in inkarnacija človeškega razuma. (Dalja pria.) Drobtinica iz Idrije. (Dopis.) Ali se idrijski mo krači res potegujejo za šole? Ne in trikrat ne! Naša stranka je, ravnaje se po svojem programu: vse za napro-dek Idrije, prva spoznala, da je naše mesto potrebno srednje šole. Storila je vse potrebne korake, da bi se nam dala državna šola. Ker pa je vlada gluha za vse prošnje in zahteve in ker je bila potreba po srednji šoli večja od due do dne, sklenil je na rodnonapredni občinski zastop sle diti mnogoštevilnim Češkim občinam, ki so si same ustanavljale občinske realke, potem pa dosegle, da so se iste podržavile. Ko je bila vsa stvar v teku in je bilo vsak dan pričako vati odloka, s katerim bi naučno ministrstva dovolilo to ustanovitev, sklicali so naši socialni demokratje shod, na katerem so protestirali proti temu, da se hoče ustanoviti občinska realka. Takrat so bili torej mnenja, da je bolje čakati še desetletja kot pa zateči se k samspomoči. Toda ta protest ni izšel iz poštenih nagibov. Tedanji polubog idrijskih so cialnih demokratov, g. Etbin Kristan, je očital naši stranki, da na ustanovitev realke niti resno ne misli, da meče ljudem le pesek v oči; socialne demokrate pa je postavil v najlepšo luč: saj so prvič zahtevali realko, drugič pa še državno. Ali hitro se suče časa kolo, enkrat tako, enkrat ta*o. Na zadnjem javnem shodu je namreč sedanji bog, g. Anton Kristan, zahteval od narodno-napredne stranke, da bi bila morala mesto pripravljalnega tečaja za realko ustanovit: celo ljudsko šolo na občinske stroške. Odkod ta obrat? Zato, ker mokrači niso za resno delo, niso za napredek in ker vidijo svojo glavno nalogo v tem, da mečejo narodno-napredni stranki polena pod noge, da jo ovirajo pri njenem vspešnem delovanju! Kdo je po mnenju g. Kristana klečepiazec? Vsakdo, ko mur se nekoliko bolje godi, to so pisarji, pazniki itd. Kaj ste pa vi, g. Kristan, ki, kakor ste se sami iz razili, vsakega rudarja prvi pozdra vite, ki se jim hlinite in jih milu jete Ne bodite hudi, ako vas ime nujamo klečeplaznega kruhoborca. Uganka. Zakaj g. Rina^do v zadnji številki »Naprej« a ni nič od-orovoril na naše napade crleda mlina? Zato, ker up«, da se bo do takrat že moka podražila, ko bo izšla tretja številka in da bo potem lažje sestaviti bilanco. Opozarjamo le g. Rinal-dota na slučaj Seliškarjev. Kristanova modrost. Nek dopisnik je imenoval gosp K-Ut*na »zvezdo z Jutrovega« in g. Kristan je k temu pridal, da je na Jutrovem modrost doma, ergo je g. Kristan moder. Že mogoče, toda po svoje. Razpravljajo o naših žalostnih sta novanjskih razmerah se je g. župan v nekem članku izrazil, da se tej bedi ne da drugače odpomoči, kakor da se cela Idrija podre in na novo prezida. In g. Kristan je na shodu trdil, da hočejo liberalci delavce spraviti v gozd, ker hočejo vse hiše podreti. Risum teneatis — —■ — Dnevne vesti. V Ljubljan*. 23 julija. — Osebna vest. Računski svetnik pri najvišjem računskem dvoru g. Anton C ost a je imenovan višjim računskim svetnikom. — Občinski svet ima jutri, dne 24. t. m, ob 6. uri popoiudne Izvanredno sejo. — Popravek. Včeraj priobčil je naš list sledeče: »Iz zelo dobro obveščenih krogov se nam javlja, da se pri deželnem šolskem svetu »ljubljanskem«, oziroma pri zakulisnih gospodih že dolgo časa kuha in kuha imenovanje profesorja na izpraznjeno zgod. mesto. Nemci in nemškutarji se trudijo na vse na čine — g. Končnik jim pa sekundira — da bi spravili v Ljubljano slavnega specijalista Pettauerja, dasi čaka mnogo slovenskih, dobro klasificiranih in starejših profesorjev na dotično mesto« Ta vest se je izkazala za popolno neistinito. In to v vsakem oziru, v kolikor pride v po-štev deželni šolski svet »ljubljanski«. Tudi trditev v sekundiranju gosp. Končnika ne odgovarja resnici. Isto tako je neresnično, da na dotično mesto čaka mnogo slovenskih, dobro klasificiranih in starejših profesorjev. Pač pa je res, da sta za to mesto kompetirala dva cela Slovenca, in sicer mlad suplent, pa jeden starejših profesorjev. »Dobro obveščeni krogi« našega poročevalca so bili po tem takem prav slabo obveščeni, kar moramo na tem mestu lojalno in resnici na ljubo pripoznati. Ravno včeraj popoldne vršila se je seja deželnega šolskega sveta, in lahko trdimo, da je bila v ti seji, in to v času, ko se je tiskala naša dnevna vest »imenovanje zgodovinarja na ljubljanski gimnaziji«, ta vest tako-rekoč od prve do zadnje besede de mentovana. Na svoje poročevalce pa znova apelujemo, da naj so pri svojih poročilih previdni, ker je vse-kako neprijetno, če mora list, ki hoče v vsakem pogledu zanesljiv biti, svoja priobčevanja tako prekli-cevati, kakor se je to v predstoje-čem zgodilo. — Imenovanje. C kr. poštar I. razreda g. Alojzij Schrev na Jesenicah na Gorenjskem je imenovan c. kr. višjim poštarjem. — Klevetnikom Sokolstva. »Slovenec« si je v zadnjem času zo pet pod vzel častno nalogo, da napada Sokole. Tako tudi v svoji številki od 18. julija. Nagrabil je po svoji stari navadi nekaj laži in zofizmov v nakovalo, ki potem na njem kuje zarjavelo orožje zoper Sokole. Vsak treznomisleČ človek po Slovenskem, in naj pripada tudi klerikalni stranki, odločno obsoja atentat cerkljanskih kaplanov na Sokole. Vsak pošten narodnjak je ogorčen nad pouličnim hujskanjem s kamenjem in polenom. Le »Slovencaa ne oblije rudečica sramu nad činom svojih privržencev. »Slovenec« celo zagovarja to početje ter — hujska dalje slovensko ljudstvo proti slovenskim Sokolo m, proti ustanovi izključno narodnega značaja. To njegovo početje vidi se nam naravnost efijaltsko, a pri tej priliki vprašamo kolego »Slovenca«: Kaj je nemškutarsko, ali povsem nedolžna, komaj le na papirju obstoječa parlamentarna zveza z nemškimi ve lepostniki ali pa faktična zveza z Nemci, ki v bratski slogi z njimi pobijate eminentno narodne naprave? Da se razumemo bratje Slovenci tam okoli »Slovenca« — vaše nagibe sovraštva do Sokolov prav dobro po znamo. Najdemo jih v sokolski ideji sami, v sokolskem duhu in njega ciljih. Sokolska ideja se bori za du ševno svobodo narodovo, za samostojnost poedinca kakor tudi naroda kot takega; zakaj le zdravi, misleči in izobraženi poedinec zamore nad-kriljeva.ti vsiljivega tujca, le narod obstoječ iz takih silnih sestavin, za more sam biti silen. S temi idejami je prepleteno sokolsko delo, čigar ost se obrača proti zunanjim so vraž nikom narodovim. Da pa to delo, ki mu je cilj izobrazba in samostojnost vse narodove množice, vas, kar vas je klerikalcev krog »Slovenca« zbada prav v živo meso — za to mi ne moremo ničesar. Da je to delovanje, ki bi moralo biti lastno vsakemu zavednemu Slovencu,ravno nasprotno onim idejam, ki jih nosi klerikalizem — to krivdo pripisujemo pač le klerikalizmu samemu Da se razumemo bratje Slovenci krog »Slovenca« — ne vsi kar vas je zbranih v takozvani »klerikalni« stranki na Kranjskem ste klerikalci. So možje v vas, ki jim bije Še gorko slovensko srce, ki bi radi posvečevali vse svoje Bile rodu slovenskemu, njega koristim in ha skom — toda ti, ki tako čutijo, mi- slijo in delajo, ti možje —niso klerikalci. Tem možem le javnost n«. devlje priimek »klerikalec«, ker sto. jijo prostovoljno ali ne v vaši stranki ki so ji na čelu zvečina pristni ki«, rikalci. Tem možem pa so tudi naše ideje prijazne, plemenite in svete, ker niso v nasprotju z njihovim miš. ljenjem in čustvovanjem. Ali kar vas je klerikalcev, se bojite naših idej kakor hudič križa, zakaj če naše ideje prodro v narod, izpodnesejo tla vam in — vašim idejam. Zato pa sokolstvu niti na um ne hodi, da bi ee borilo — pravite, da smo začeli boj — proti klerikalizmu. Kaj še, da bi se mi z vami valjali po cestnem blatu?! Z delom, s pozitivnim de lom — brez kola in kamenja, brez pBOvk in obrekovanja, — hočemo gladiti pot sokolski ideji v naše ljudstvo A če ta ideja, ki služi eminentno narodovim koristim, nasprotuje namenom in ciljem klerikalizma, potem je doprineŠen dokaz, da ideje klerikalizma ne služijo narodovim koristim. Pobija vas torej ideja sokolska sama, kakor pobijajo zorni žarki solnčni bežečo noč. In da je temu tako, dokaz temu so strupeni vaši napadi na slovenske Sokole. Priznali seveda tega ne boste, zakaj slabo bi se vam godilo, ako bi se javno kazali nasprotnike sokolskim idejam; maraikak odpor bi našli v svoji lastni stranki. Maraikak odpor bi zadal kler. v vaši stranki, ki jim je narodnost le v toliko dobra, da si ž njo vzdržujejo popularnost med ljudstvom. Tisto vedno trkanje z vaše, s klerikalne — da se razumemo — strani nima višje vrednosti, kakor če potrkaš na počeno lončeno posodo: ne da cd sebe svežega, donečeg* glasu! Da bi pa vzlic temu »Sokola« v ljudstvu diskreditovali, da bi ljud stvu vcepili mržnjo do sokolstva, vporabijate druga vam lastna sredstva. Strašite z »liberalizmom«, nastopa klerikalni parkelj dr. Tavčar, celo »frakarstvo« mora paradirati, zraven pride nekaj obrekovanja, malo falsifi&acije pa mnogo laži — in sauce je gotova, ki naj obtiči slovenskemu ljudstvu v želodcu. S temi sredstvi skuša »Slovenec« dokazovati, da je »Sokol« začel boj zoper ljudstvo slovensko (!) ki je ima po »Slovenčevih« mislih klerikalizem že v žepu. Iz kratkega odstavka v dr Ravniharjevi brošuri napravlja »Slovenec« kratkomalo falzifikat, da sploh more naprej s svojimi lažoji-vimi trditvami. »Slovenec« navaja dotični odstavek doslovno pod uše scami, »da nikjer drugod ni našel pogubni klerikalizem tako ugodnih tal, kakor v slovenskem narodu«. »Slovenec« je iz tega stavka namenoma izpustil dve be sedi, ki dajeta stavku pravi zmisel; v brošuri stojita namreč prei bese dama »poljubni klerikalizem« še be sedi »vsakteri narodnost i«. S tem pa je s citiranim stavkom Čisto kaj drugega povedano, kakor kar je hotel »Slovenec« ž njim povedati. »Sloveneca gre še dalje ter natvezuje svojim bralcem, kakor da je dr. Ravnihar v svoji brošuri pričel pridigovati boj klerikalizmu, češ, da bodi posvečeno delo sokolsko tudi političnim (po »Slovencu« klerikalnim) ozirom »torej protiklerikalno politiko v prvi vrsti (!) za liberalna načela«. »Slovenec« je svoje bravce kar na lepem nalagal. Kdor čita brošuro, vidi na prvi pogled da je dotični stavek v popolnoma drugačni zvezi, kakor ga navaja »Slovenec«. Brošura precej obširno razlaga o sokolskem delu in katerim političnim ozirom je namenjeno to delo. Klerikalizma v tej zvezi brošura niti ne omenja ne. Na drugem mestu brošure, kjer je govor o tem, da smo Slovenci v narodno političnem oziru zastali, povdarja brošura, da je to okolnost najbolj razvideti v dejstvu, da nikljer drugod nista našla vsakteri narodnosti pogubni klerikalizem ter narodno renegatstvo tako ugodnih tal kakor pri nas. Pa »Slovenec« se je posluŽil falzifikacije in laži, da zamore dokazati svojo trditev: Sokol je pričel boj zoper klerikalizem in zato da se je Sokolu dal odgovor kakor ga zaslužijo oni, I; kličejo na boj. Kakor da sta oerk-%|.jii?ka kaplana čitala omenjeno bro-.luroi? Nekoliko si se vjel, bratec I^lovenec« v svojem pamfletu ogor eno kliče: kaj ste pa sicer storili a narod, koliko ste žrtvovali za Udatvo? Le počači, gospod kolega, aj je Sokol že storil, kaj dela in kaj ode še storil, o tem se lahko podrite iz gori omenjene brošure ter E Lahove »Petindvajsetletnice ^ubljanskega Sokola«. Res, da ne tobijamo šip, da ne razgrajamo po licah — toga, ali je to po »Sloven evema mnenju že d e 1 o za narod? ridite pa gledat v našo telovadnico jer Sokol dela vsaki dan od 7. do 0. ure zvečer, pridite poslušat naša rt davanja, naj vas poduči naš knjiž ičar, kako pridno se čita iz naše njižnice. Preglejte naše vrste in ideli bost^ , koliko je »pijanih is a rje v« vmes. Za vaše delo pa as slovenski Sokoli — ne vprašamo. — Marenberiki k o ris um red sodiščem. Kakor smo že ratko poročali, sedeli so dne 22. t. . marenberški konsumarji pred c. r. okrožnim sodiščem v Mariboru a zatožni klopi. Državno pravdni-tvo vložilo je proti načelniku kon-uma Arturju Klobučarju, pod-ačelniku dekanu Avguštinu Heolu n knjigovodji Antonu Trobejuob ožbo zaradi pregreška po § 89 za-rožnega zakona, rtorjenega s tem, a so navedeni lani meseca septsm-ra falz:ficirali zapisnik o občnem turu ter računski sklep in bilanco, er je že lani konzumu pretila -radna razpustitev zaradi pro-ajanja blaga neudom, sklenil je dbor, da društvo prostovoljno raz-usti in izroči bankerotno trgovino ankerotnemu Klobučarju. Za tako rostovoljno razpustitev pa je po ravilih potreba sklepa občnega zbora, raterega so tudi sklicali na dan 17. vgusta 1902. Ta občni zbor pa Be ikoli ni vrš«l, ker ni prišel nobeden adružnik. Vzlic temu pa so obto-enci sestavili in podpisali zapisnik, katerem potrjujejo, da je došlo potrebno število [•/») zadružnikov in da je teh (185) zadružnikov sklenilo 1 azpust zadruge in odstop trgovine Arturju Klobučarju. Ta falz tikat je sestavil dne 9. septembra 1902 revizor Dragotin Seliš k ar. Dalnje fal-zifikacije storile so se s tem, da se v računskem sklepu in bilanci med pasiva niso sprejele zaostale obresti posojilnične tirjatve 57.400 K v okroglem znesku 3000 K, dalje da se je v bilanci med pasivi hotelo zamolčali menjično tirjatev nekega J. Vre čko po 10.000 K. Proti temu švindlu se je takrat uprl dr. Piki in so na to konsumarji ta znesek morali v že izgotovljeno bilanco vriniti, a ga niso vrinili kot menji-čni dolg, ampak kot dolg na blagu. S tem pa je zmanjkalo na aktivni strani 10.000 K. Da se ta pasivnost prikrije, sestavil je Seliškar fingirano zadolžnico, s katero Bta dekan Hecl in župnik Ž m a v c potrdila, da sta konzumu dolžna ez naslova) 10.000 K. Ta fingirani dolg se je potem vrinil v bilanco. Seveda je to neresnična navedba v smislu § 89 zadr. zak ; kajti računski sklep in bilanca obsegala sta dobo od 1. januvarja do 17. avgusta 1902 in ni mogla v tem ra čunu prostora najti postavka 10.000 K, ki je šele 4. septembra 1902 nastala, če je sploh s fing-irano za dolžnico mogla nastati kaka aktivna postavka. Zgodilo se je še več falzi-fikacij, a državno pravdništvo se je s temi najmarkantnejšimi slučaji za dovoljilo. Sodnemu dvoru predsedoval je dež. sod. svet. Morocutti, votantje bo bili: dež. sod. nadsvetnik dr. Voušek, dež. sod. svetnik Ver-derber in sod. adjunkt Petrovič, obtožbo pa je zastopal nadpravdnik dr. Nem a nič. Kot priči sta bila vabljena dr. Franc Piki, odvetnik v Postojni in Dragotin Seliš k ar, ki se je temu gotovo bolj čudil kakor mi. Razprava je dognala popolno krivdo obtožencev, akoravno so ti lagali, da se je kar kadilo. Drug se je na drugega izgovarjal in pomagal jim je lagati Dra gctin Seliš k ar, čegar veselje pa ni dolgo trajalo; kajti državni pravdnik je na podlagi obravnavnega materijala izjavil, da si pridržuje obnovitev kazenskega postopanja proti Seliškarju, ki zaradi tega tudi ni bil zaprisežen. Zakaj se sploh proti Sehškarju ni obtožba dvignila, nam ni prav jasno. Saj je baš on bil tisti, ki jo s pomočjo svoje izkušenosti v falzifioiranju bilanc tudi v našem slučaju vse falzifikacije izvr šil in spisal. Najbrž v preiskavi ni bilo dognano, ali je Seliškar pri teh svojih operetih bil mandatar konsu-marjev, kar je po § 89 zadr. zak. potrebno. No, obravnava je v tem oziru jasno dognala, da je Seliškar sestavil račune in bilance po naročilu kons-umarjev; saj je za svoje delo tudi prejel plačilo od Klobučarja. V Mariboru pač še premalo poznajo tega »Bilanzkunstlerja«, kranjski konsumi pa so njegovo »kunšt-nost« že obilo pokusili. — Glede Seliškarja zadeva tedaj še ni kon čttna; včeraj se je pripeljal kot priča v Maribor, čez nekaj Časa pa se bo v ravno isti dvorani vsedsl na zatožno klop. (Bila bi pa tudi največja justična zmota, če bi se to ne zgodilo.) — Vzpričo dokazanega materijala imel je zagovornik težko •tališče. Zagovarjal je obtožence dr. Ivan Glaser. Zato se pa tudi ni podal v boj z drž. pravdnikom in z jasnimi dokazi, ampak je svoje Časti vredne varovance skušal s tem rešiti, da jih je slikal kot grozne ne vedneže in tepce, ki o stvareh, koje so uganjali, nič ne razumejo. Pri tem zagovoru so se obtoženci na klopi suvali s komolci, češ: to nas pa reši. Klobučar pa je zagovornika grdo pogledal, kakor da bi bil hotel reči: »Jaz, pa tepec? Jaz sem še bolj nav han kot Seliškar.« Mi mu verjamemo. Tudi sodni dvor se je muzal in ni hotel verjeti zagovornikovim zatrdilom, ampak je cbtožence obsodil. Vivat seqoens! — Nemški profesorji in slovenski dijaki. Kdor pozna povprečno nadarjenost slovenskih dijakov zlasti za učenje jezikov, ne bo mogel verjeti, da bi na zrelostnem izpitu kar cela vrsta dijakov pisala nemško nalogo s »popolnoma nezadostnim« vspehom (ganz unge-niigend). Tako se je zgodilo letos na gimnaziju v Mariboru, da je nemški profesor Metzler celo vrsto zrelostnih nalog slovenskih osmošolcev označil z »ganz ungenuarend«. A ni se godilo samo letos tako. Da tega profesorja ne vodi objektivnost v pre aojanju nalog naših dijakov, ampak animoznost do istih, temu v dokaz navaja celjska »Domovina« konkre ten slučaj, ko je imenovani profesor leta 1897. označil z »ganz ungenu gend« zrelostno nalogo dijaka, ki je semestralno zaslužil povprečno noto »hvale vrednoa, ki je bil vsa leta na gimnaziju odličnjak in ki je pozneje na nemškem vseučilišču položil pravniške izpite z od liko J To je kričeč izgled onih razmer, ki na srednjih šolah na Slovenskem kakor svinec tišče naše uboge dijake. To so razmere, ki duše naše talente, ubjajo neštevilo eksistenc, ker str mcglavljajo mnogokatere ga dijaka, ki bi prav lepo vspeval ob drugačnih razmerah. — Jednoleini trgovski tečaj za deklice na Cesarja Franca Jožefa I. mestni višji dekliški šoli je sklenil šolsko leto z javno preskušnjo dne 20. in 22. septembra. Ta tečaj je obiskovalo 20 kan-didatinj do konca leta, k preskušnji se jih je oglasilo 23. Kako vrlo so učitelji strokovnjaki vršili izročeni jim posel in kako resno so se kandidatinje vežbale, pokazala je ta preskušnja pod predsed-sedstvom g. c. kr. gimn. ravnatelja Senekoviča. Prejelo je 5 kandidatinj odlično, 16 povoljno, in le 2 manj povoljno izpričevalo. Učilo se je: trgovsko računstvo, jednostavno in dvostavno knjigovodstvo, trg. korespondenca, trgovsko iu menično pravo. Za prihodnje šolsko leto se je za ta trgovski tečaj oglasiti med 20. in 26. septembrom pri ravnateljstva. — Umrl je t Gorici odvetniški kandidat g. Lud ovi k Oulin. — Mm slovenske vleeko- solce je vsak torek in petek od 7. do pol 9. ure telovadba v »Narodnem domu«. — Odbor ,,Glasbene Matice" se je za upravno leto 1903/4 tako-le konstituiral: Predsednik Anton S v e t e k , c. kr. računski nadsvetnik; podpredsednik Fran Kob ler, c. kr. sodni tajnik; tajnik dr. Josip Oblak, c kr avakultant; tajnikov namestnik Albert Si č , učitelj na višji dekliški šoli; blagaj nik Pavel Lozar, prokurist; blagajnikov namestnik Anton P e trovČič, c kr. računski revident; knjižničar Anton Reich, o. kr. blagajniški predstojnik; knjižničarjev namestnik dr. Ivan Rupnik, c. kr. finančni nadkomisar; šolski nad zornik Anton Štritof, c. kr. profesor; šolskega nadzornika namestnik dr. Vladimir Ravni h ar, odvetnik; gospodar dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik; načelnik poverjeništva dr. Vladimir R u d e ž , zdravnik; načelnika pover jemštva namestnik Fran MilČin-s k i, c kr. sodni tajnik; blagajnik upokojninskega zaklada Anton P e t r o v č i č , c. kr. računski revident; odbornika brez izrecnega poslovanja Ivan Kruleč, o. kr. vad niški učitelj in dr. Ivan Orel, e kr. učiteljiški profesor. — V artističnem odseku so: Matej Hubad, koncertni in artistični vodja »Glasbene Matice"; Fran Gerbić, šol ski upravni vodja »Glasbene Matioe« in odborniki: Fran Milčinski, dr. Ivan Rupnik in profesor Anton Štritof — V aeanacij-skem odseku so: M. Hubad, P. Lozar, Fr. Milčinski, A Reich, dr. J Rupnik in prof. A S t r i t o f. — V odseku za upravo upokojninskega zaklada so: A Sve tek, A. PetrovčiČ in en član učiteljskega zbora, ki se bo volil na prihodnji učiteljski konferenciji. — Iz Zaloga se nam piše: V štev. 159 od 14. julija t. 1. je v članku „Izlet ljubljanskega „Sokola" v Cerklje," v zadnjih štirih vrstah prvega odstavka napačno poročano kajti aran-žerka ni bila gospica Stanka Zarnik, učiteljica v Zalogu, katero se po krivici napada od strani kaplana, ampak jaz Iva Kny z Dunaja, ki se že dlje časa tukaj mudim. — Planinska veselica na Jesenicah. Zanimanje za veliko planinsko veselico, ki se vrši v ne deljo na Jesenicah, je veliko in upati je, da se tega dne snide tu vse, kar se zanima za prospeh in razvoj slovenskega planinstva in tako pomaga uresničiti idejo jeseniške podružnice »Kadilnikovo kočo na Golici«. Da je ta koč* slovenskim tur-stom res po trebna. opravičujejo najbolj dejstva, kako se je v nemških kočah ravnalo s slovenskimi turisti. Da bo koča dobro obiskana, je gotovo; vsaj je Golica primeroma najlažje pristopna gora v Karavankah in zavzema tudi sriede prekrasnega razgleda, zlasti na Korcško stran, gotovo prvo mesto. Koča bo stala na jako ugodnem me stu, čisto na vrhu, v mali koti ni, ki jo bo varovala pred viharji. Iz koče same bo veličasten razgled zlasti na Julijske planine; merila se bo lahko v vsakem oziru z nemško kočo, ki stoji dobre pol ure pod vrhom. Ve selo znamenje je, da vlada zlasti med tukajšnjim »jodstvorn veliko zanimanje in navdušenje za izvršitev tega načrta; prišlo j* do spoznanja, da se moramo tudi v tem oziru postaviti na lastne noge, kajti le vsestranska neodvisnost od Nemcev more zagotoviti obstanek naroda. — K zadnjemu poročilu o programu veselice moramo še pridejati, da se otvori tudi »planinski muzej«, kjer bodo razstavljene razne zanmvosti, ki so v zvezi s planinstvom. Igrala se bode tudi burka »Potujoča torta« Veselica bo v narodnostnem oziru za Jesenice velikega pomena, zdramita bo marsikaterega zasoanca in mu odprla oči, zavedel se bo marsikdo, da je tudi njegova dolžnost, delati po svojih močeh za ohranitev slovenskega zna čaja našega trgra »Vsem slovenskim planincem in njih prijateljem pa kli čemo: Na veselo svidenje v nedeljo na Jesenicah! — Idrijski ekssodrugi so vam duševne kapacitete! To nam spri-Čuje zadnji „Naprej",,ko poroča o gostovanju slovenskih igralcev v Idriji. „Narod" je takrat pisni, da so se predstav vdeležili samo narodnjaki. „Na-prej" dostavlja temu: „Ze mogoče, že. Pa verjetno tudi! Socijalistično občinstvo je namreč malo bolj izbirčno —; tega ne zadovolji kak „Poljub" ali pa „Kdo se poslednji smeje?" temveč si želi še marsikaj na višjem nivou stoječega." Temu imamo pristaviti da g. Kristan ni dosleden, ker se je napram g. Danilu izrazil, da so takrat še socijalni demokrati radi tega niso udeležili predstav, ker nisobili (oficijelno vabljeni (neodpustljivo, kaj!) sedaj pa trdi, da zato ne, ker si želijo še marsikaj na višjem nivou stoječega." Vprašamo samo g. Kristana, koliko ekssodrugov ima v Idriji, ki so razumeli „na višjem nivou" stoječo Cankarjevo komedijo „Za narodov blagor," katero so govorili (kamo li igrali) izbirčni idrijski mokrači ? Kdo se ne smej e ? — Trpinčenje živali. Včaraj > poludne sta na južnem kolodvoru hlapca Oskar Bergant, v službi pri černetu na Radeckega cesti št. 24, in Avgust Novak, v službi pri Kle-mencu v Bohoričevih ulicah št 29, neusmiljeno pretepavala konja, ker nista mogla speljati voza s premo urom naprej. Konja sta bila vprežena vsak v svoj voz in je bilo na vsa kem vozu najmanj 50 stotov pre moga. šele ko so prišli delavci in pomagali poriniti voz naprej, sta konja speljala. 11'apca sta se zaradi trpinčenja i vali naznanila. — Avtomobila ustrašila sta se danes ob polu 6 uri zjutraj v Kolodvorskih ulicah PoČivavnikova konja, s katerima je peljal hlapec Ivan Cuderman prazen hotelski omnibus na kolodvor. Ko je hlapec videl, da se bliža avtomobil in da se konja plašita, stopil je z voza in ju prijel pri brzdan V hipu, ko je privozil avtomobil mimo, skočila sta konja na stran in porinila hlapca proti oknu Kovačeve hiše, da je s komolcem ubil dve šipi. Tudi je padel jeden konj na tla, ne da bi se bil poškodoval. — Iz ljubosumnosti. Včeraj okoli 7. are zvečer primeril se je na Dunajski cesti pred hotelom „pri slonu" zabaven prizor. Po Dunajski cesti je prišel parček, za njim pa se je pripo-dila iz Frančiškanskih ulic neka mlada ženska, ki je kakor besna planila na zaljubljeni parček pri tej priliki pa tudi že padla na hodnik. Po hodniku se je razsipal poper, katerega je imela v velikem škerniceljnu, da bi ga bila vrgla svoji tekmovalki in nezvestemu ljubimcu v obraz. Predno pa se je maščevalka pobrala s hodnika je njena tekmovalka skočila v fijakarski voz in se odpeljala. Prizor je obudil mnogo smeha. — Tatvina. Gostilni čarki Uršuli Zužekovi v Dvorski vasi št. 43 je bilo 18 t. m. iz zaklenjene stenske omarice v hiši vkradenih 750 kron in sicer 5 bankovcev po 50 K, 1 bankovec za 100 gld. 3 zlati po 20 K in več bankovcev po 20 in 10 K. Tat je prišel skoz blev v hišo in je omarico s sekiro odprl. Tatvine sumljiv je zloglasni tat Franc Znidaršič iz Kozarišča pri Starem trgu, ki se je okolici 18. t. m. potikal okoli Vel. Lašč in Dvorski vasi. Znidarsic je na eni nogi hrom. — Z rešilnim vozom so prepeljali danes zjutraj v deželno bolnico mesarskega pomočnika Mi haela Zaje*, stanujočeg* na Poljanski cesti št 50 Napil se je v Dolinškovi gostilni žganja in piva tako, da je nezavesten obležal^ in so morali po klicati zdravnika, da ga je spravil k sebi. — Nepreviden kolesar. Na Brezovici je včeraj popoludne neki kolesar iz Ljubljane na cesti povozil nekega otroka in jo potem popihal v mesto. Otrok je precej poškodovan. * Najnovejše novice« Vlaka sta trčila na mostu čez Great Ri ver pri Galtu v Kanadi. Dva voza sta padla v valove, štirje potniki so mrtvi, več ranjenih — Trgovca z dekleti, znanega Gust. P res serj a iz Kiela, je aretirala policija v Dečinu na ondotnem državnem kolodvoru. Presser je imel pri sebi več deklet, katere je dobil na l' -»k- m in jih hotel prodati v Južno Ameriko. — Ustrelil je četovodja 24 lovskega bataljona v Budimpešti, Prun-ner, svojo ljubico, 42ietno ženo Adelo Birta z vojaško pušk". Izročili so ga garnizijskemu sodišču — Umoriti je hotel neki 60letni delavec v Wahrenu pri Lipskem svojega 32Iet nega sina; storilec je pobegnil. Sin je smrtno nevarno ranjen. * Maksim Gorkij — igralec. Iz Petrograda se poroča, da je Maksim G rkij nedavno zaigral v mestnem aiubu 27 000 rubljev, koje so mu donesla njegova književna dela. Gorkij ni tore| samo vešč novelist in dramatik, ampak tudi »dober« — kvartač. * Novi vrelci petroleja. V severnem delu countvja v Santa Bar bara v Ameriki so našli izredno bo gati vrelec petroleja. V eni minuti priteče iz odprtine 40 čevljev petroleja. Studenec je kakih 2000 čevljev pod zemljo Dogodki v Vatikanu. Časopisje o Leonu XIII. Vse časopisje na svetu so bavi z umrlim papežem. To je umevno, saj je bil poglavar največje organi-zaoije na svetu in mogočen faktor v življenju mnogih narodov in držav. Klerikalno časopisje govori seveda v samih hiperbolah in njegovih glasov ni vpoštevati. Zanimivo je postopanje druzega Časopisja. V obče se sodi papeža tako, kakor smo mi o njem pisali na dan njegove smrti — er ga sodijo mileje, mnogi ostreje, v bistvu pa je istega mnenja, kakor smo ga izrazili mi. Tudi italijanski neklerikalni listi pišejo precej v istem smislu, seveda s posebnim ozirom na Leonovo nasprotstvo proti združeni Italiji Najnedostoinejše se vede dunajsko časopisje. Niti klerikalni listi ne uganjajo takega humbuga, kakor ti dunajski lažiliberalci. Zadnje besede. Odkar se je izvedelo za papeževo bolezen, je bilo skoro vsak dan Čitati kak nov papežev izrek. Pozneje se je izkazalo, da so bili vsi ti modri izreki izmišljeni. Kako naj tudi ubog starček, ki se bori s smrtjo, ki je večinoma brez zavesti, kar iz rokava siplje modre izreke Avtentičen je le eden izrek. V nedeljo je dejal papež kardinalu Respighiju: Moj iskreni blagoslov duhovščini in narodu iz Rima, škofom, duhovščini in narodu vse Italije. Kongregacija kardinalov« Včeraj je imela kongregacija kardinalov sejo, v kateri so bile prečitane povodom smrti Leona XIII. doposlane kondolenčne brzojavke. Kongregacija je sklenila, da se naj vrši konklave v Vatikanu in je določila tiste kardinale, ki imajo skrbeti za vse priprave. Kardinali so potem prisegli na evangelij, da bodo čuvali tajnost vseh dogodkov v konklavu in da bodo varovali pravice, prorogativa in posestva svete stolice. Končno je kardinal-kamerlengo Oreglia prečital testament Leona XIII. Vsebina testamenta se še ni zaznala. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 23. julija. Včerajšnji govor prezidenta ogrske poslanske zbornice grofa Apponyija se tu tolmači tako, da se je Apponvi popolnoma pridružil vladni stranki, vladna stranka pa se je pridružila njegovemu programu glede armade. Budimpešta 23. julija. Vlada namerava sklicati konference, da se dobi podlaga za spora-zuraljenje med strankami. Rim 23. julija. Sinoči ob 8. uri zvečer je bilo preneseno truplo Leona XIII. v cerkev Sv. Petra in sicer v slovesnem sporedu. Najprej so šli papeški gardisti in potem razni cerkveni možje. Krsto so nesli menihi, konec mrtvaškega prta pa so držali kanoniki. Za krsto so šli kardinali na čelu jim Oreglia in Vanu-telli. Spremljali so jih njihovi tajniki, ki so nosili goreče sveče. Koncem sprevoda so šli zopet pa-peški gardisti. V „sala aucale" in v „sala regia" je bilo kakih 100 oseb, članov diplomacije in plemstva. Po vseh dvoranah i a hodnikih, po katerih se je pomikal sprevod, so bile razpostavljene goreče sveče Pri vratih vatikanske bazilike je čakal vatikanski kapitelj. Dospevši do določenega altarja so dvignili menihi krsto na katafalk. Kardinali in grof Kamilo Pecci so se postavili na desno katafalka, diplomatje na levo stran. Sikstin-ski zbor je pel „Libera nos domine*, na kar je monsignor Cs-patelli truplo blagoslovil. Ko so kardinali odšli — so prenesli papeža v kapelo „del saeramento", kjer leži na rudečem katafalku, a tako da bodo ljudje lahko poljuba vali njegove — noge. Danes zjutraj se je občinstvu dovolil vstop. Naval občinstva, zlasti ženskega in nižjih slojev, je velikanski. Vročina v cerkvi je tako strašna, da je več oseb izgubilo zavest. Rim 23. julija. Ko je prišel včeraj portugalski poslanik v Vatikan, je neki menih na jako žaljiv način začel poslanika oštevati, ker je portugalski kralj povodom papeževe smrti poslal samo tri vrstice obsegajočo, jako suhoparno kondolenčno brzojavko. Papeški uradniki in gardisti so srditega meniha odstranili iz Vatikana. Izvedelo se je, da so vatikanski krogi sploh jako nezadovoljni s katoliškimi vladarji, češ, da so njih izrazi sožalja jako hladni v primeri z brzojavko protestantskega cesarja Viljema. Kolonija 23. julija. „Koln. Ztg" trdi, da je papež umrl že ob 2. uri 50 min,, da pa so zdrav- niki na željo kardinalov to skoro poldrugo uro prikrivali. Berolin 23. julija. „Local-anzeiger" javlja, da je kardinal Oreglia jako bolehen in da je prosil, naj bi se volitev novega pepeža hitro izvršila, ker je vzpričo njegovega stanja vodstvo cerkve zanj veliko breme. Iz tega so sklepa, da Oreglia ni kandidat za papeštvo. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Oradm kurzi dunaj. borze 23. julija 1903. |Kaloibenrj>aptrjl. §-20/«. majeva renta . . . §2°, o srebrna renta . . . ft°/0 avstr. kronska renta . fto/o M zlata „ ft°/0 ogrska kronska „ i«/0 „ zlata „ . 4% posojilo dežele Kranjske 4 V/o posojilo mesta Spljeta 4V,°/o n m Zadra 4Vi°/0bo8.-herc. žel. pos. 1902 4<70 Ce&ka dež. banka k. o. 4°/o « g V _ . ž- ?• 4Vi°/o zast- P18- Sal. d. hip. b. 4Vi° o Pe&t- kom. k. o. z Deuu 100351 100 30; 100l70J 12110' 99 35 190-001 9975: 100— 100 — 101 10 99 ' O 99 60 101 — 100 55 100 50 100 90 121*30 99 5=» 120 80 100 75 102 — 100 10 KK3 05 10175 10° o Pr- 10645! 101 —; 4Vt°/o zast. pis. Innerst. hr. 4«/s0'o » » °~- centr- deželne hranilnice . [I 100 50 41/,°/o zast« pis. ogr. hip. b. 100*-$?jt9U obl. ogr. lokalne 20- leznice d. dr. . . . 100-— 41/«0 o »» Ceske ind. banke 100*— 4°, prior. Trst-PoreC lok. Zel. 98 50| 4°/0 „ dolenjskih železnic 9<* .^0 3u/0 m j—žel. kup. Vi Vi 304*75 4Vi°/o av. pos. za žel. p. o. jj 100 60, Srečke. Srečke od leta 1854 . . . I! 166-, „ „ 11 1860V, . • 184 40 " 1864 ' ' tizske...... l&b" — j zemlj. kred. I. emisije 286 — m H. 274 - ogrske hip. banke . 258—j srbske a frs. 100*— 87 —' „ turske.....i 12150 Basilika srečke . . 18 85 Kreditne , ... 430 — Inomoske 9 ... 83—| Krakovske „ . . . j 80 - Ljubljanske „ . . . | 72 — Avstr. rud. križa , ... j 54 — Ogr. „ „ .... ; 26 50! Rudolf ove e . , . 67 — Salcburske , . ■ . | 78 - Dunajske kom. , . !| 450*— Delnice. Južne železnice . • II 83*—j Državne železnice. . . . 67150, Avstro-ogrske bančne del. 1587 — Avstr. kreditne banke . . 665 25 Dgrske . B . |733 50 Živnostenske „ . .251—■ Premogokop v Mostu (Brux) 647 — Alpinske montan .... II 370*50 Praske želez, ind. dr. . rlima-Muranyi.....j j 462 Trboveljske prem. družbe . 375-—I A v str. orožne tovr. družbe 348 — Ceske sladkorne družbe . ii Valnte. 107 45 102 — 101 — 100-80 101 — 101 — 9975 306 75 10130 170 — 186 40 250 — 167-50 890*— 277 — 26150 89 — 12250 19 85 436 — 87 — 83 50 75 50 55 50 27. 0 6950 82 — 456 — 84 — 672*50 1597 — 666 25 734 50 252 — 6*3 — 37150 G. kr. cekin , 20 franki . . 20 marke . . Sovereigns Marke . . . LaSki bankovci Bublji . . . '16S0 - 1640 — 463 — 379 — 350 — 150- 1133 11*38 1906 1909 23*48 23 54 23 92 24 — 117 35 11755 95 20 95 40 252 75 253 75 dne 23. julija 1903. »in. if šdcica za oktober . za 50 kg K 719 tj n maj 1904 • „ 50 „ . 744 Rž oktober. m 50 „ . 618 Koruza »• julij h 50 „ 643 ti ji avgust . . „ 50 „ „ 6-28 n 11 ma] 1904 •1 50 ,, „ 5- Ovne oktober . , 50 . 532 Efektiv. 5 vinarjev višje. Zahvala. Veleslavno vodstvo kranjske hranilnice je blagovolilo prispevati 150 K za napravo vodovoda pri tukajšnji šoli. Za ta velikodušni dar se prav srčno zahvaljuje Irnn 14 a I h 11 šolski vodja Ovsiše pri Podnartu, 22. julija 1903. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 806*3. Srednji »racni tlak 7S60 mm Čas '*§ opazo-j vanja Stanje barometra v mm. Temperatura v "C. Vetro vi Nebo 22. 9. zv. 736 7 17 4 si. jvzhod del. oblač. 23. ■ 7. zj. 2. pop. 7364 7339 14 l si. jvzhod 24 8 si. j zahod jasno sk. oblač. Srednja včerajšnja temperatura 18*4°, normale: 19 9°. Mokrina v 24 urah: 0 0 mm Muhe so zopet sitne! Edina7 vsaki zahtevi zadostna priprava za uničenje teh škodljivcev je amerikanski „Tanglefoot". i En sam list jih vjame in obdrži do|2000. Dobi se v vseh trgovinah po 10 vinarjev list. (ll—165) Glavna zaloga za Kranjsko : Edmund Kavčič (&U'.- v LJubljani. sprejme krepak deček iz počtene hiše, kateri ima veselje do trgovine, kot trgovski vajbnec v trgovino mešanega blaga in deželnih pridelkov. (1906 -1) Ponudbe na M. Sbily Mokronog*. Ker se je dosedanji najerrn'k preselil v laatro hišo, se takoj oddajo v najem (1858—3) prostori pripravni za prodajalno in gostilno s stanovanjem. II ><% stoji sredi vasi, tam je obstala 12 let dobro obiskana trgovina in je v hiši nastanjen tudi c. kr. noštni urad. V* č pove Neža Pauser, hišna posestnica v Dolenjivasi pri Ribnici. 1000 krm ik» je galjnAja BlvZakrbllO ! i... »rll.sk. sreeo jamči kajipa o pr.^-bi lem blago»l*Tu otrek. Z Teč' tisoč aahvainimi pismi »»osilj i diskretno za »0 vin. v »vati zuauakah gospa A.. 14 m ta i* m Berlim S. W. 220 L.ii _____ i.-ii »•.•.-hO _^^^e?1«?s?**I oq OS CO ' "~~" tovarni vo_:o--- Peter Keršič - v Šidki pri lij ubijani se sprejme več kolarskih in kovaških pomočnikov Učenec se takoj spreime v špecerijsko trgovino v Ljubljani. Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. (1876—2) jr • Kdor ima •^l nadušljive konje naj se obrne na Hermana Ende. Podmokli Zdravljenje brez motenja v porabi Brez pošiljatve zdravil. Str< ški za. zdravljenje 15 do 25 kron kakor tudi (1885—2) «9 ■V c5 -— C v c I N *v 13 a. ti _ t) L. t; CL o tj ^ * c _ r. g -V* -C! s a o .S o -^^ ti za kolarsko, kovaško iu sedlarsko obrt. Št. 25.233. (1904—1; Dobava "bukovih drva. Podpis&ni mestni magistrat kupi 350 sežnjev suhih, zdravih bukovih drva katera bo tekom meseca avgusta letos oddati v mestna skladišča. Ustn^ ali pismene pojrradbe sprejem«! do 30. t. m. mestni gospodarski urad v navadnih uradnih ur&h Mestni magistrat ljubljv nshi. Manufakturna zaloga tvrdke Goričnik Sc Ledenik v Ljubljani, Mestni trg št. 25 se prodaja ££0. julij * i 1903 j^«i^r*«3j| po znižanih cenah. (1888-2) Mannesmann-ove cevi vsake vrste kakor tudi jeklene steklenice za stisnjeno ogljeno kislino, vodik, kisik, stisnjeni zrak, amonijak, acetile i. t. d. izdeluje Nemško-avstr. tovarna za Mannesmannove cevi v JComotavi, na Češkem. (437-24) I S 1. avgustom se odda t Hilšarjevi ulici 12 na ulico (1812-4) (popreje Uranič, sedaj Breme). Tudi za drugo obrt pripraven prostor. Vež pri upravništvu „Slov. Naroda". Vesci zidarji z dnevno plačo 3 — 4 krone se sprejmejo pri arhitektih Hon'gsberg & Deutseh c. in kr. dvornih stavbenikih v Zagrebu. (1&94-2) Nove suhe gobe in vse deželne pridelke E. s« gc u f «- (1k t i), Anton Kolenc v Celjn. Priporoča tudi slav. občinstvu sv«>jo bogato zalogo vsakovrstnega špecerijskega blaga na debelo in drobno. G. PICCOLI lekarnar v Ljubljani dvorni dobavitelj Nj. Svetosti papeža priporoča naslednje iz-delk* svojega kenično-farmacevtičnega labora-terija, ki se izgotavljajo kot sicer vsi drugi medikamenti z največjo skrbnostjo in snažnostjo. l*i«*«*oliJ«*-* « y*-loclriin linUtura krepi želodec, vzbuja veselje do jedi, pospešuje prebavo in odprtje ter je posebno učinkujoča pri zaprtju. 1 steklenica 20 vin. (1S72-18J ■* i »♦folij«*-* o železnalo vino se uporablja pri malokrvnih, nervoznih in slabotnih osebah z najboljšim vspehom. Poilitertika steklenica 2 K i** "«*<-<» i i j *- * i i/ iiinliit ali tnititt rriiicie dajo z vodo pomešani izvrstno in zdravo pijačo. Kilogramska steklenica, pasteurizovana K 130. Zunanfa itafoeila po^timonm povzet|a« Orli mizarski pomočniki dobe trajno službo pri nekem obisetnei stavbenem mizarstvu. — Ponudbe naj h vpošljejo na: Hnrols €'»rit«*, Trst, Vjj Stsdlon št. 6. (1907~i| popolnoma nov pisalni stro sistema ..Sun" von Soennecken SMT" se proda ~VfS§ ker se no rabi. — Vert se iiv^ upravništvu »Slov. Naroda«. (19(| Zastopnika u čipki ki je dobro vpeljan pri odjemalci! na debelo, išče za Dunaj z*-Jo zrn žen samoizdelovalec. Ponori b« pod: ,,W. A. 4680* odpravlja Rudoif Mosse, Duna I.| Seilerstatte 2. ] . Mesarskega vajenca :l892-2 I-vcm Bule. mesar na Mirni, Dolenjsko. P sanja in računanja nekolik večči. ali pa taki, ki so v tej str k že nekoliko izvežbani, imajo predi P. n. odjemalci si lahko ogledajo uaš znameniti laboratorij. Jvrdka Ivan perdan v tjubljani sprejme takoj slovenščine nemščine veščega pisarniškega uradnik z letno stalno plačo 2400 K. V zavarovalni otroki izurjt i imajo prednost. (1901 Jta splošno zahtevanje! Zadnji teden! V Latermanovem drevoredu! S u etovnoznani francoski cirkus s poniji, psi in opicami. Zaradi udobnosti vsak dan 3 predstave in sicer prva ob pol 5., draga ob 6. iu tretja ob pol 8. uri. Nov program. Samo izvanredne in originalne predstave!' IVaa mOO bivali: Polovične cene! K obilnemu obisku vabi najvljudneje (1900—2) ravnateljstvo. Ces. kr. avstrijske državne železnice, C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. veljaven od dno 1. maja 19(J3. leta. Odhod lz Ljnbijane juž. kol. Praga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoCi oaobni vlafc v Trbiž, Beljak. Celovec, Pranzensfeste, Inomost, Monakovj, Ljubno, čez Selzthal v Ausse Solnograd, čez Klein-Reirling v Steyr, v Lmc na Dunaj via Amstetten. — Ob 5' uri zj o« vlak v Trbiž od 1. julija do 15 septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 6 i zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensieste, Ljubno, Dunaj, C Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reirling v Šceyr, Line, Budjeviue, Plzen, Marij;: vare, Heb, Fraiicove vare, Prago, L;psko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel. Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — L 1. uri 40 min. popoldne osobni vlak v Lesce-,Bled, samo ob nedeljah in praznikih SL maja. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensit1^ Monakovo. Ljubno, Cez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastem, Zeli ob jezeru, Inomost, Bi gene, Curib, Genevo, Pariz. Cez Klein-Reirling v Steyr, Line, Budejevice, Pizen, Mariju vare, Heb, Francove vare, Karlove vare. Prago (direktni vuz I in U razr.), Lipsko, i Dunaj Cez Amstetten. — Ob 10. uri ponoCi osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzenslc Inomost, Monakovo. i Direktni vozovi 1. in II. razreda.) — Proga v Novo mesto In v Socer . Oaobm vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, KoCevje, ob 1 6 m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zveCer v Novo mesto, KoCevje. Prihod v Ljubljan. j'.iž. kol. Proga i« Trbiža. Ob 3. uri 2b m zjutraj osobni vlak z Dunaja Cez Amstetten, M nakovo, Inomost (direktni vozovi I. in II. razreda;, Franzensieste, Solnograd, Lmc, Steyr Ljubno, Celovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobui vlak iz Trbiža. — Ob 11. u: 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja Cez Amstetten, Prago idirektni vozovi I in 11 razr), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budijevice, Solnograd, Line, Steyr, Par. Genevo, Curin. Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubua, Selzthala, Beljaka Celovca, Monakovega. Inomosta, Franzenslesta, Pontabla. — Ob 8. uri ol m zveCer oso bi vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla Crez Selzthal iz Inomosta, Cez Klei. Reifling iz Steyr, Linca, Budjevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Fraucovih varov, Prmg Lipskega. — Ob 8. uri 38 m zveCer osobni vlak iz Lesce-Bled samo ob nedeljah in i nikih od 31. maja. — Ob 10. uri 43 m ponoCi osebni vlak iz Trbiža od 1. julija do 15. septembra, ob nedeljah in praznikih. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Oaobni vlaki : Ob rt. uri 44 m iz Novega mesta in KoCevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mest.. Kočevja in ob 8. uri 35 m zveCer istotako. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v EamnU MeSani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 7 uri iu m m | 10. uri 45 m ponoCi samo ob nedeljah in praznikih, — Prihod v Ljubljano drž. kol. . Kamnika- Mešani vlaki : Ob 6. uri 4« m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob 8. uri iu m in ob 9. uri 55 m zveCer Bamo ob nedeljah in praznikih (1719 LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" Akcijski kapital K 1,000.000-— Itiapuje In produjn vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, sreCk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. v Ljubljani. Špitalske ulice štev. 2. Zamenjava ia ekskomptuja Daje predujme na vrednostne papirje, izžrebane vrednostne papirje in _La.Tra.r-oje srečke -proti vnovCoje zapale kupone. lca__~i i—gr—lol. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. B_T ENkompI ta lnkaaso inenlc. ItJd P_^ Bonn« uaroclin. Podružnica v SPLJETU. C2^= llriinriic t lc»jz;e H|»rt*Jeiain ^=>^0 v tekoCem raCunu ali na viožne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. (2975-97) Promet s čeki in nakaznicami. Izdajatelj in odgovorni arednik: Dr. Ivan Tavlar. Laatnina in tizk „Narodne tiakarne-.