tika do mlajše železne dobe s .poudarkom na koliščar- ski kulturi, Josipa Klemenca pregledno Zgodovino Emo- ne ter Josipa Korošca: Arheološke najdbe iz dobe selitve narodov in zgodovine srednjega veka. Od teh razprav obsega najširši teritorij Brodarjev sestavek: Ledenodobni človek na ljubljanskih tleh, ki je najmo- dernejši pregled dosedanjega znanja o paleolitiku v Sloveniji in okolici, znanja, ki je močno povezano z imenom Srečka Brodarja, avtorja razprave. »Zgodovine Ljubljane« ne rabijo samo šole ljub- ljanskega okoliša, ampak tudi ostale, ki poučujejo o Ljubljani in ki zasledujejo razvoj znanosti. Take pa bi morale biti vse slovenske više organizirane šole. I. Gams Društvene vesti SEMINAR SLOVENSKIH GEOGRAFOV v Pomurju od 20. do 25. avgusta 1956 Po uspelem seminarju poleti 1955 v Ljubljani je pomurski seminar drugi, ki ga je po drugi svetovni vojni organiziralo Geografsko društvo Slovenije za svoje člane. Društvo je zasnovalo ta seminar v povezavi s pro- učevanjem Pomurja, s katerim je nameravalo sode- lovati pri izdelavi regionalnega načrta Pomurja. Ta plan je sicer kasneje odložilo, vendar je komisija pod vodstvom prof. Ilešiča, ki jo je sestavilo društvo za proučevanje Pomurja, nadaljevala z zbiranjem sta- tističnega in drugega gradiva. Društvu je uspelo za- gotoviti sredstva za terensko proučevanje nekaterih značilnih pomurskih krajev, ki ga je opravila skupina petih znanstvenih delavcev s pomočjo nekaterih štu- dentov geografije. Tako je bilo mogoče nuditi semi- naristom mnogo obširnejše in poglobljeno znanje, kot smo ga imeli dotlej o Pomurju. Od prvotnega pro- grama seminarja je bilo treba skrčiti le čas in obseg terenskega dela, ki so ga opravili seminaristi. Čeprav zborovanje ni imelo značaja kongresa, so se pri otvoritvi v sobcškem gradu dne 20. avgusta zbrali poleg okrog 125 geografov iz vse Slovenije tudi vidni politični in prosvetni predstavnika pomurskega okraja in Sobote. Pri uvodnem in glavnem referatu o Pomurju, ki ga je podal prof. Ilešič, so se lahko pre- pričali o že opravljenem delu, ki zahaja tudi v sorod- ne panoge, kot je ekonomska geografija, zgodovina, geologija itd. Na podlagi analize statističnega mate- riala, številnih diagramov in kart se je izkristalizirala okvirna rajonizacija Pomurja, ki jo je podal prof. Ilešič. Po njej delimo v Prekmurju ravninski predel, terasno Goričko in gričevnato Goričko. Ravninski del razpada v Ravensko, osrednje Dolinsko in lendavsko področje, Goričko pa na vzhodni in zahodni del. Na desnem bregu Mure je ločiti Apaško ravnino, zgornje in spodnje Mursko polje, v goricah Radgonsko-Ka- pelske in Ljutomerske gorice ter zgornjo, srednjo in spodnjo Ščavnico. Sledil je referat I. Gamsa o geomorfoloških pro- blemih Pomurja in L. Olasa prikaz sezonskega izse- ljevanja, ki je bil napisan z vidno noto osebne pri- zadetosti in poznavanja problematike. Oba referata bosta v kratkem izšla v obliki razprav, drugi v Geo- grafskem Vestniku 1955. Skupina semi- naristov pred prekmursko hišo v šalomencih Poto J. Tavčar 81 Tisti, ki so predhodno proučevali kraje, So svojim skupinam popoldne razložili rezultate raziskovanja in jih peti dan seminarja tudi popeljali v obravnavani kraj, da si ga udeleženci sami ogledajo. Prva skupina pod vodstvom prof. S. Eešiča je tako podrobneje spo- znala kraje v Videmski občini, druga, pod vodstvom prof. V. Lebana Veržej in okolico, tretja z vodjo L. Olasom Sebeborce, četrta, pod vodstvom as. M. Ši- frerja Bodonce in Puconce, peta, pod vodstvom I. Gam- sa pa Ropočo. Ker si je vsak seminarist lahko ogledal samo enega od teh raznolikih krajev, bo gotovo z za- nimanjem prebral razprave vodij grup, ki jih name- ravajo objaviti o raziskanih krajih v soboški reviji »Svet ob Muri«. Drugi in tretji dan sta bili na sporedu ekskurziji po Pomurju. Prvo dopoldne si je ekskurzija, ki je imela na razpolago kamione, ogledala spotoma Do- linsko, podrbneje pa petiševsko naftno polje, kjer je razlagal geolog R. Piškur, pa tudi mnogoobetajoče vrtine pri Filovcih. Popoldne smo se popeljali čez Go- ričko do Srebrnega brega, s katerega je bil dober razgled. Povratek je bil preko Gradu in Cankove. Na- slednji dan smo si ogledali dolinske in gričevnate kraje na desni strani Mure od Apaške ravnine preko Gornje Radgone, kjer smo uživali z Gradu lep raz- gled, spremljan s strokovno razlago, do Ljutomera in Jeruzalema. Četrti dan dopoldne je bilo na programu seminarja spoznavanje Sobote. Razvoj in funkcije Sobote je pri- kazal prof. Ilešič, nakar so si seminaristi v skupinah ogledali nekatera industrijska podjetja (tovarno mleč- nega prahu, katere važnost smo spoznali iz predhod- nega poročila as. Klemenčiča, tovarno perila Mura in tovarno mesnih izdelkov) ter novo tiskarno. Popoldne sta se zvrstila dva pedagoška referata, prof. D. Kom- pareta o pedagoških problemih geografskega pouka v srednji šoli in prof. T. Oblaka o geografskih učilih. Težišče Komparetovega referata je bilo na proble- matiki, ki izvira iz učenčeve psihološke zmogljivosti glede na podajano učno snov, in pa na vprašanjih učnega kadra. Referat T. Oblaka je vseboval \TSto opozoril na poedina učila. Prvi referat je imel splošni, dokaj teoretski značaj, drugi pa je ostajal pri kon- kretnih vprašanjih. Zato sta se odlično dopolnjevala. Vzbudila sta živahno diskusijo, ki se je končala z vrsto predlogov, med njimi tudi s tem, da naj Geo- grafsko društvo organizira tečaj za izdelavo geograf- skih učil. Nekaj kritik je padlo tudi na kvaliteto se- danjih učbenikov. Zal je plodno diskusijo prekinila pozna ura. Da je bila potreba po izmenjavi m ;šljenj še velika, je razvidno tudi iz tega, da se je diskusija o pedagoških in poklicnih problemih obnovila zadnji dan seminarja po predavanju as. dr. V. Kokoleta o principih lokalno geografskega proučevanja. Opoldne je bil razhod. Pri vprašanju, zakaj je seminar uspel, se ustavimo pri naslednjem. Bil je v pokrajini, ki je večini slo- venskih geografov najbolj od rok in razmeroma malo znana. Ker je možnost, da vidijo in slišijo udeleženci mnogo novega, med ugodnimi pogoji za uspeh semi- narja, se bo treba nanj ozirati tudi pri bodočih se- minarjih. Poleg spoznavanja novih pokrajin pa je se- minar ugodil tudi drugi potrebi slovenskih geografov, da se vsaj enkrat na leto sestanejo in izmenjajo miš- ljenja o strokovnih in poklicnih problemih. Kdor zasleduje razvoj slovenske geografije, vidi, da so imeli dosedanji povojni seminarji in kongresi velik pomen. Na kongresu v Mariboru 1.1954 smo začeli ak- cijo za afirmacijo geografije v šoli in v javnosti. Na se- minarju v Ljubljani leta 1955 smo utrjevale metode kompleksnega geografskega proučevanja, ki naj iz- podrine deskriptivno geografijo in geografski verbali- zem. Pomurski seminar pomeni korak naprej pred- vsem v spoznanju, da je treba načela, ki smo si jih zastavili na dosedanjih zborovanjih, prenesti v vse šole. Zato je treba nenehoma skrbeti za izpopolnje- vanje geografov-šolnikov, da ne izgube zveze z raz- vojem geografske znanosti in moderne pedagogike. Prav tako kot slabo materialno stanje naših šol za- vira razvoj geografskega pouka marsikje tudi pre- majhna iniciativnost nekaterih geografov. Za uspeh gre nedvomno velika zahvala nekaterim institucijam, ki so gmotno in moralno podprle semi- nar. Med njimi je predvsem Pedagoški center seda- njega Sveta za šolstvo LRS, ki je finančno podprl številne udeležence in raziskovalno delo, pa okrajni odbor Pomurja, ki je s svojim Svetom za prosveto in kulturo omogočil brezhibno organizacijo. Organizator seminarja, Geografsko društvo Slovenije, je končno dolžno zahvalo vsem okrajnim ljudskim odborom, ki so finančno podprli udeležence iz svojega področja, Ivan Gams 82