Stev. 8.
• SLOVENEC dne 12 fanuarja 1437.
Stran 3
Modemi socialni reformator
Dr. Peter Zenkl pride v Ljubljano
Ljubljana, 11. januarja.
V nedeljski številki emo poročali o prihodu znam. nitega socialnega reformatorja češkoslovaške republike. Petra Zenkla v Ljubljano in v druga slovenska mesta ter jugoslovanska mesta. Zenkla je povahil na obisk v Ljubljano ljubljanski župan dr. Adlešič. Obisk dr. Zenkla je zato tembolj važen, ker v Ljubljani sedaj preusmerjamo socialno politiko ter bo dr. Zcnkel a svojim nasvetom In » svojimi javnimi predavanji pripomogel, da bo ljubljanska mestna politika res socialna, namreč v tem smislu, da bo koristna vsem potrebnim slojem In stanovom.
Delo dr. Petra Zenkla je po svetu tako splošno znano in upoštevano, da izhajajo o njem francoske, nemške in druge brošure. Smiselnost, ki jo je pokazal Peter Zenkl pri svojem socialnem delu v Pragi, je dobilo priznanje med vsemi narodi Evrope in med pristali vseh političnih taborov.
Dr. Peter Zenkl se je rodil 1884. v Taboru. Študiral je filozofsko filologijo ter je postal profesor na trgovski akademiji, nato pa Je poučeval na gospodarski akademiji ter na trgovskem oddelku osebje tehnične šole. Ko se je češkoslovaška država osamosvojila, je bil poklican v socialno ministrstvo, od koder je bil leta 1026. poklican za ravnatelja centralne socialne zavarovalnice. ki je najvišji organ obveznega delavskega zavarovanja v Češkoslovaški. Javno se udejstvuje ie od 1. 1911, ko je bil član mestnega sveta v fcnl Izmed mestnih ohčin Prage, v Karlinu. Po-zneie pa je postal tudi župan tega mesta. Ko pa de" je ustanovila velika Praga. Je Slan mestnega sveta, predsednik kluba največje stranke ter obenem Član mestne uprave. Dr. Zenkl je predsednik socialnega odbora glavnega mesta Prage ter Je njegova zasluga, da se je prav v socialnem oziru dvignila Praga v najvažnejša mesta srednje
Evrope. Organiziral Je «krti v raznih zavodih za otroke, za starce in starke slepce itd. Po njegovem predlogu je bilo v Pragi u-lunovljcnih cela vrsta materinskih šol. otroških domov, zavetiič, prenočišč, higienskih domov, posvetovalnic, ogre-valnic, oskrliovalnic Itd. Krona vsega njegovega dela po sa tako imenovani Masarvkovi domovi v praškem predmestju Krči. o katerem smo v našem listu ie poročali v začetku decembra, in obsegajo zavetišča za starce, starke, šole za slaboumne otroke, kopalnico, bolnice, igrališča. učilnice. oskrhovalniro za slepce itd . urejene na najbolj higienski način. Mmarykovl domovi so največji spomenik socialnega razumevanja Prage.
Poleg tega je dr. Zenkl član polno novih organizacij. Bil je med drugim predsednik ljudske univerze. Piše veliko ter izdaja brošure s področja socialnega skrbstva, socialne politike, pa tudi jezikoslovja, kjer je aktivno po»eizol v izpopolnitev Češkega jezika. Je član raznih higienskih društev. Rdečega križa, predsednik Centralnih higienskih zavodov vse republike ter je član raznih tudi iugoslovanskih Institucij. O načelih, ki so ga vodili pri tako ogromni socialni delavnosti, le doslej predaval Že v Belgradu, Zagrebu, Varšavi. Dunaju. Parizu. Bruslju, Itigi, Kovnu itd. ter zdaj prihaja ludi v LJubljano.
Dr. Zenkl tudi mnogo deluje na področju slo vanske vzajemnosti, predvsem pa Je navdušen prijatelj Jugoslavije. Saj je on podpredsednik češko-jugodovanske lige v Ce*ko«lovaSki, predsednik Jadranske straže Češkoslovaške, predsednik Aleksandrovega doma »a jugoslovanske dijake, zlasti akademike, v Pragi ter predsednik Zveze češkoslovaških in jugoslovanskih sooialno-higienskih ustanov. 2e več let je v najtesnejših stikih z jugoslovanskimi socialnimi delavci ter je eden glavnih čeških podpornikov jugoslovanskih zavodov. Ustanovil je tudi štipendije za jugoslovansko akademike v Pragi ter po njegovem predlogu mesto Prago poučuje po nekaj učiteljev iz Jugoslavije o socialnem delu. Kakor so Masarykovi domi krona njegovega socialnega dela. tako je Aleksandrov kolegij v Pragi višek njegovega prijateljstva do Jugoslavije. Na njegov predlog in z njegovo podporo je hil zgrajen ta veličastni, najmodernejši akademski kolegij, kjer je prostora za 200 dijakov, obenem pa je ustanovil tudi fond, ki je ie zdaj presegel 100.000 Kč.
Odličnega češkoslovaškega socialnega reformatorja toplo pozdravljamo ob prihodu v našo domovino, ter upamo, da bo njegov obisk obrodil dobre sadove in da bodo tudi pri nas na njegovo In na iniciativo iupana dr. AdleŠiČa zrastle take socialne ustanove, kakor jih imajo v Pragi ie sedaj.
Dr. Zenkl bo 18. t. m predaval: Praga, mati svojih občanov. — O duhu in načelih socialnega skrbstva mesta Prage.
— Pri ienah, ki več let trne na težki stolici. deluje vsakdanja uporaba naravne »Franz-Joseiove« grenke vode. zavžite zjutraj in zvečer po četrtinki kozarca, zelo uspešno Tudi bolj občutljive pacientke rade jemljejo »Franz-Joseiovo« vodo ker se že v kratki dobi pokaže zelo prijeten učinek.
Ogt rac S. br 104711».
Stavkajoči papirničarji zborujejo
D M. v Polju. 11. januarja V nedeljo dopoldne Je sklicalo stavkajoče de lovstvo v Prosvetnem domu javno zborovanje Ob tej priliki je povabilo delavstvo vso javnost, da jo informira o počet k u in poteku stavke. Zboro vanja so se udeležili vsi otirtniki, zastopstva raz nih društev, duhovščina. kmetje in ludi oba žil nana prizadetih občin Ohtast je zastopal dr. Bro lih Dvorana je bila zasedena do zadnjega kotička tako da jc moral marsikdo oditi, ker ni dohil niti na odru potrebnega prostora. Zborovanje je vodil g Rome. pozdravi! v»e navzoče in podal besedo g Košku Edvanlu Ob sploini pozornosti je gosp Ketek opisal potek pogajanj po odpovedi kolekt pogodbe od strani podjetja, dalje ves napor de iavstva, da pride do sporazuma še pred |iotekom kolektiv, pogodbe in končno še zadnje sredstvo brezpogodbeno stanje, ki se ga je delavstvo po služilo, da v tem času pride vendarle do potreb nega sporazuma Toda ves trud od strani delav stva je bil brezuspešen, ker je v hrezpogndbenom stanju nastal tak položaj, da je bila stavka na ravnost izzvana
Za Repkom je Rome podal besedo predsedniku JSZ Srečku Zuinru. V daljšem govoru je 2umei pojasnil važnost vsiljene borbe za delavstvo pa pirnlc. za okoliško javnost in za vse delavstv Za g 2umrom |e g. PangerSič povedal število v stavki prizadetega delavstva tako v Vevčah kot v
Ooričonah. kjer so bili izprti Navajal je ludi. da to delavstvo s svojimi družinami predstavlja pe-»Ino prebivalstva obeh prizadetih ohčin in da to vprašanje živo zadeva -Vse druge sloje Vsako |s>* dabšanje delavskih razmer papirni čar Jev bo čutilo tudi ostalo prebivalstvo Apeliral te na navzoče, na| vprašanie papirniškega delavstva smatrajo ludi za svoje iu naj priskočijo v slučaju potrebe na pomoč
S kratkimi liodrilniini besedami se je oglasil tudi predsednik strokovni-ga odbora g. Tomšič, ki se je zahvalil /a veliko zanimanje in udeležbo ostale javnosti Za njim so govorili še g. Pavšič, Mojškrič. gdč Maček, ki je predvsem spregovorila pai besed za žene. V imenu obrtnikov Je pozdravil navzoče ludi trgovec g Jančar.
Po splošnem odobravanju govornikom je predsednik zborovanju g. Rome zaključil lepo uspelo zborovanje ln se vsem zahvalil za udeležlio.
Izjava Ker se pojavljalo neki neznanci in zbirajo prispevke za stavkajoče paplrnlčarje. izjavlja podpisani stavkovni odbor papirniČarjev dedeče- Zbiranje prispevkov pri strankah je vsn-»oiiiur brez vednosti stavkovnega vodstva propo-cdano Kadar se bo začelo kako zbiranje, bodo obiralci imeti pri «ehj potrebna pooblastila in legitimacijo. — Stavkovni odbor v Vevčah.
Po 21 letih iz Rusije
Maribor. 11. januarja Dane« o imeli na mariborski obmejni policiji zanimivega gosta. Iz sovjetske Rusije se je vračal s svojo družino nazaj v domovino vojni ujetnik Lilič Djulbo iz Rogstice v drinski banovini. Bi' ie leta 1915 ujet v Karpatih. Rusi «o g» «pravili v Kijev, kjer ie z drugimi vojnimi ujetniki gradil železnico. Po vojni so sc vojni ujetniki razjli po vaseh ter delali pri kmetih. Tako iivljenie je doletelo tudi Liliča. Leta 1019 и ie oženil ter ie prestopil iz muslimanske vere v pravoslavje. Od lets 1931. s« ie potegoval za povratek v domovino. pa ee mu ie iele lansko ieeen posrečilo dobiti dovoljenje. Mož, ki i« zelo inteligenten, je na policiji pripovedoval zanimive stvari iz iivlienja kmečkega prebivalstva v sed >nji Rusiji. Jeseni so imeli v pokrajini, kjer ie on delal, dobro letino, pa vendar prebivalstvo že sedaj strada Država je re-kviriraU vse iito ter le malenkosten odstotek pu-
stila domačinom Po vsej Rusiii se Sirijo govorice, di bo v kratkem velika vojna in tudi držav« «vduj rekvirira « tem izgovorom Najbolje le biti «rdaj v Ruaiji vojak. Ta ima vse dobro obleko m dovolj ie»ti. vee drugo pa «trada in živi v pomanjkamu. Vojaku тота preprosti človek povsod, v vlaku in lokalih prepustiti najlepie mesto, v vsikem oziru ima prednost. Edino • tem se I hko ie vzdržuje režim. Kmetic pa «e sedaj eamo vesele votne, ker upajo, da bodo lahko v Rusiji nastali silni nemiri, Ce bi ae država zapletla k|e v voino.
V kraiu, kier je prebival živi le bivit vorni uietnik Mihael Žalila iz okolice Petrinie ni Hrvatskem ia tudi nekai Slovencev ie ie v bližini. Tem pa ne dovolijo povratka, četudi so pros-lt znj že pred mnogo leti. Niemu «o pobrali pri odhodu iz Rusije ve« denar in vse, kar «i ie v teku let prihranil, pustili «o mu samo toliko da ia lahko kupil za «ebe, ženo m «ins 2 kg kruha.
Velik požar pri Ormožu
Štirim posestnikom uničeno imetje
Masarykovi domovi v Pragi. (Delo dr. Petra Zenkla.)
Maribor. 11. lanuaria Iz Ormoža nam porčajo o strahovitem požaru ki je divjal preteklo «oboto v vasi Loperčicc Okrog I. popoldne je nastal ogenj pri po«estniki' Antonu Puklavcu- Zaradi silnega vetra s« j« po žar bliskovito raziiril na sosednje objekte aoeedo1. Antona Tropa, Tomaža Žibrata in Franca Horvata Kljub takojiniemu nastopu domačih gasilcev in pomoči, ki «o jo nudile gasilske čete iz sosednjih krajev, ni bilo mogoče zadušiti požara ter je na-
Na glavo vsakega Ljubljančana 8000 Din dolga
Ljubljana, II. januarja.
Zemljiška knjiga ljubljanskega okrajnega sodišča hrani še mnoge druge zanimivosti in podatke o gospodarskih razmerah Ljubljane in širne okolice. Hipotečni trg se je lani nekoliko sprostil in Je bilo na trgu še precej denarja. Mesto in neposredna okolica potrebujeta mnogo kreditov, na sprotno pa daljna okolica skuša varčevati In se čim manj zadolževati. Lani so hilo dovoljena in vknjlžena prav milijonsko posojila. Tudi manjši zneski so bili intabuiirani na posestva, ki so dru gače malo obremenjena, a so lastniki nujno denar potrebovali za kaka popravila in izplačila, ki jih niso mogli dobiti drugače pod roko. Obrestno inera za posojila je Se vodna visoka. So bila dano posojila, kjer so zaračunano obresti do 10%. Obrestno oderuštvo po («onfhava V zemljiški knjigi je bilo vpisanih lani 915 hipotek za celolno vsoto 95,157.405 Din. Posojila napram ostalim letom znatno narsSčaio V letih Wrirc «o »n oo«n'ila padla In so znašala leta 1931 le 41,960678 Din, prihodnje leto pa že 45,303.H4» Din. Lani v decembru
vedenim posestnikom zgorelo vse imelje Po n» iloveikih naporih se ie gasilcem ledvs por-eiilo, da so preprečili nadaljnie iirienje požara, da ni iničena cela »и Prizadetim posestnikom «o re-tili samo živino iz hlevov, vse drugo: živež, «troll. orodie in vozovi pa je uničeno Skoda znala več sto tisoč dinarev, krita pa je le z malenkostno zavarovalnino Kako ie ogenj nastal, le ni ugotovljeno. verjetno pa jc, da ga je povzročil nesrečen slučaj.
Je bilo pri 95 posestvih zapisanih 7.577.105 P* ftosoiil Največje posojilo je znašalo l.itKMKIO Din. Najnižjo pa 1.500 Din Mnot»o posojil je bilo daniti v zneskih od »00.000 do (»10.(100 Din, Lanski no-vemher je drugače zaznamoval rekord posojil Pri 81 nepremičninah je bilo intobulirono 37.K.N3MO Din. Najvišji dolg 30.000.u00 Din je bil vknjiži-n na breme nepremičnin" |tie«ln» občino IHibliniwke, Posojilo je dala Državna hipotekama banka. Ljubljansko okioino sodišče šteje v svop zemljiški knjigi 77 katastrskih občin s 3t2 vo«mi in naselji v okolici in 10 kat. ohčin zo mesto Ljubljano. Lahko računamo, da pride no posameznega pre-hivalca v Liubtjani in okolici okoli 8000 Din hi-!>otečriega dolga. Store zemljiške knjige hranijo drugače prav zanimive podatke Tako le bila pred približno 100 leti vkniDenn na nekdanjo Mahrovo hišo Primičeva Julija za lepo, takrat prav čedno vsoto 6000 goldinarjev.
L'udsho gtkan'e
Gibanje prebivalstva v Podzemlju leta Ш6:
Župnija šteje 2700 duš, rojstev je bilo 79 (mrtvo rojena 2, nezakonska 2). umrlo jih je 31 (otrok 14), porok je bilo 17 (lani 8), oklicanih 22 parov, sv. obhajil je bilo 16.4U0.
Opis našega prvega
g	l|«V >
zdravdtsca
(Po raznih virih sestavil dr. A. M.)
V	dolgih zimskih večerih je bralec bolj voljan, da prebere vrsto zaporednih člankov, ki bi jih sicer v begavih poletnih dnevih prezrl in prehitel. Toda kadar se govori o zdravju in zdravilišču, je vredno, da prisluškuje vsak, ki hoče sebi in stvari dobro. »Rogaška Slatina je ie toliko velik in dragocen dar, da smemo in tudi moramo z vso resnobo in ljubeznijo razpravljali o njeni,« je dejal znameniti učenjak don Bullt (t 1034), ko ie ob svojem zadnjem slatinskem gostovanju obljubil, da bo tudi nekaj prispeval k zgodovinskim zapiskom o Rogaški Slatini. Le škoda, da s« to nI zgodilo. Ob slovesu 1933 nam Je navedel samo še besede štajerskega domorodnega pesnika, ki je pred tri sto teti slatinskim vrelcem zapel veliko hvalo:
»Tam med gorami nekje, pri cerkvi Svetega Kriia, vrelec zdravilen šumlja iznad samotnih dolin. Štajerski vrelci povsod, umolkniti morate vdano; tukaj pretaka se vir: Zdravje njegov je izvor.«
V	latinskem izvirniku stoji namesto »zdravje« Ime »Nektar«.
Vsakoletni pregled zdraviliških gostov nas potrjuje v misli, da je slatinsko zdravilišče oil Slovencev preveč pozabljeno, da bi bilo odveč širši slovenski javnosti kaj več povedati o Rogaški Slatini.
I. Zdravilni vrelci.
Rogaška Slatina, ki Je ime kraja, zdravilišča In zdravilne rudninske vele. ležt 228 m nad morjem v prijetni kotlini med Mariborom In Celjem. Kraj bi sam po sebi nikoli ne postal znamenit: sal je hit t gostim ločjem zaraščen In zakrit, kar spričuje še tdaj njegovo ime Ločni dol Tudi zdravilišč« ne bi nikoli zaslovelo s tolikim slovesom, da nima glasovitlh zdravilnih vrelcev. Danes ve ves svet za Rogaško Slatino.
trne Rogaška Slatina je pristno slovensko in
uradno priznano, vendar ga nekateri krogi še ne jMznajo, oziroma nočejo priznati; vedno še rabijo staro nemški izraz »Rohltsch«, čeprav Je deželna vlada štajerska že pred 40 leti to ime brisala in ukinila njegovo uporabo. Kraj Je dobil svoje ime po izredno močni vodi, ki Jo je ljudstvo Žc v davni dobi nazivalo »slatina«, to Je slana voda. Da hi se slatinska zdravilna rudninska voda razločevala od drugih podobnih voda, se po bližnjem trgu Rogatec imenuje Rogaška slatina.
Skoraj 10110 m visoko in gosto obrastlo gorovje varuje zdravilišče pred mrzlimi severnimi in vzhodnimi vetrovi; proti jugu in zapadli pa se vrste v blilnji okolici hribčki in sprehajališča, ki jih naslčuje zdrav in čist zrak. V neposredni bližini zdravilišča rastejo 300 do 400 let stari hrastje. Podnebje Je milo. Srednja letna temperatura znaša 8.7* C, toplina sezonskih meserev povprečno 14.36" C, zračni tlak 728 mm, povprečna vlaga 78*. Glede padavin podamo primero za leto 1935, ko so znašale padavine 1029.9,ntm; snega jn padlo 163 cm visoko. Sorazmerno z drugimi kraji Je tukaj zima dosti blaga in poletje hladnejše, ker se nahaja v zavetju treh visokih vrhov, ki kakor trije gorski kralji spoštljivo strme v Rogaško Slatino. Iloč ji poklanja les, Plešivec vodo, Donačka gora pa sonce.
Nobena zgodovina nam ne more točno povedati. v katerem času zemeljskega obstoja so se godili tisti velikanski potresi in pretresi, ko so bruhali v naših pokrajinah vulkani, ki so prav za prav početek slatinskih rudninskih vrelcev. Iz vulkanske dobe so vse te razpokllne v tukajšnjih skalah, po katerih se pretaka voda. Ogljikova kislina pa predstavlja še ostanek, kot nnjboljša priča, nekdan|ega vulkanskega delovanja. Kakor se Je tedaj narnva strahovito znesla nod takratnim življenjem, tako je potem zopet dala življenjsko možnost poznejšemu rodu. Kaj bi bila Rogaška Siatina brez one dobrotm- sile in vode. ki jo skriva v sebi že toliko tisoč let?
Slstlnski rudninski vrelci so moroli biti znani že najmanj v prvem, ali vsaj v drugem stoletju po Kristusu. I o izpričujejo srebrni keltski kovanci, ki so se našli v «latinski rudninski vodi. V pra-
davni dobi ie jo bila navada, kakor nam jo še danes kale Fontana Trevi v Rimu, da so namreč potniki metali v studenre novce kot priporočilo za svojo srečno vrnitev. Staro krajevno izročilu pa pripoveduje, da so slatino odkrilo divje golobice, lei so jo v trumah prihajale pit.
Listina solnograškegu nadškofa Konrada Iz leta 1141 omenja med drugim neki studenec, ki je bil »z marmornatim kamnom obdan« in je kot tak tvoril mejnik obsežnega posestva Ceste v sla-tinski pokrajini Kateri drugi studenec v tukajšnji okolici bi mogel hiti tako znamenit kakor slat i risk i? More se cclo sklepati, da Je bil že Rimljanom znan, ker ni verjetno, da bi v onih barbarskih časih šel kdo studenec s marmorjem obzidava!
Odkritje slatinskih vrelcev jo torej zakrito v neraziskani davnostl To pa je gotovo, da ni bil grof Zrtnjski prvi. ki Je, kukot pove poročilo, leta 1640 spoznal zdravilnost «latinske rudninske vode. Izrečno nam o tej slatini poroča 1679 Pavel Sor-bait, telesni zdravnik cesarice Eleonore, žene Leo-|*>lda I. Ta zdravnik jc že pet let prej 1672 uvedel slatinsko vodo kol zdravilno sredstvo.
Kmalu je v inozemskih zdravniških krogih za* slovela slatinska, prav za prav rogaška voda z latinskim imenom »Acidulae Roldschenses«. Razpošiljala se je daleč naokrog kot zdravilna In okrepčevalna voda. Odjemalci so se množili nn samo v avstrijskih, ampak tudi v nemških krajih, pa tudi na Poljskem, v Italiji in drugod.
S slovesom slatlnske vode Je vstal In rastel med izkoriščevalci tudi prepir ia «latinsko vodo. Razpošiljanje vode je oskrlioval iz početka sveto-kriiki župnik. Steklenice za slatino je tedaj izde-tovala tovarna ra steklo »glažuta«, ki je bita blizu podružnice svete Marjete Ko so drugi videli, da se more z vodo na|iroviti dotier dobiček, so si začeli lastiti posestno pravico do slatine. Prvi med njimi Je bil Petei Hammer. kateremu sta pa to pravico oporekala dunajski dvorni zdravnik dr Sorhait |n dunajski gostilničar Frank. Prvi zato, ker jo je uvedel na Dunaj, drugI po zato. ker jo je v prestoinem mestu prvi sprejel v zalogo, Dll-najskim Izkoriščevalcem je hotel sodnljsko zabra-
nltl Izkoriščanje «latinsko vode «trmol«ki baron Peter Curti, graščok v Rogatcu. Postavil je 1676 ob slatinskih vrelcih prvo zidano slatinsko gostišče. Raz|iošil|al jc vodo v zaboju 250 steklenic, skupaj in vsaka steklenica je bila zavita v pergament. Tako je strmolski gra-čsk ne toliko zavaroval. kolikor je podražil slatinsko vodo. Kua steklenica Je stala I gold, do I gubi. 15 kr. v srebru. Tega pa ni pomislil, do bodo zaradi visoke cono istočasno t njim prišli drugi, ki bodo in »o zares ponarejali in raz|>ošiljali ponarejeno slatinsko vodo. Ni dosti pomagalo, da je dal cesar Leopold I. gostilničarju Ambroziju Franku za njegovo hrabro bortio proti Turkom 1643 izključno dovoljenje inz-pečavati slatinsko vodo v monarhiji. Kiuol|e so kljub temu izrabljali priliko prostega zajemanja zdravilne vole tei «o jo v Isti visoki ceni. vendar ne v isti kakovosti razpošiljali na vso strani.
Namen in poinen slatinsko zdravilno voile je padal.
Preobrat na holjše se je Izvršil, ko je cesnr Jožef I. razpošiljanje «latinske vodo z izključno pravico prepustil Konradu llenrklu; vendar vselej le r.a dobo treh let, ki se je pri njem ponovila pelkrot Po petnajstih lotili so lo pravico 1721 piejeli Enajsteri meščanski lekarnarji ua Dunaju. Га pravira Knajsterih |c usahnila 1782 z razglasom cesarja Jožefa II Enajsteri lekarnarji mi se namreč v prvih letih, zlasti prvo desetletje, ko «o na Slatini postavili spominsko soho svetemu Janezu Nepouiuku 1732, vestno ravnali po podpisani pogodbi Sčasoma so se polakomnili jki denarju ter so vodo razpošiljali tudi v ikontrahand«; zato je. kakor pove kratko ce-ar«ki razgla-, prišla prepoved nadaljnjega razpošiljanja zdravilno vode njim v kazen.«
O tem preobratu so 1913 izšli trije članki, dva v »Graier Tagblatlu«. ki «ta |ih Istočasno napisala Men B m Oubo A tretit je izšel v »lllustr. Zeitung«. Leipzig, ki ga je napisat luvel N. Spomnimo «e še na dve v«žni rnrptavl Sehlo-ar A. »Rogaška S|n|tna in nadvojvodo Ivan« Wienerzeitung I Ol It In Fr. Sarlory s svojo dvoino kniigo >Ta«chenhiich«. k|er razpravlja tudi o Rogaški Slatini 1818.	fNa.laljevaiije.)