Naročnina ma.eSno 18 Lir, ta tnozem« »tvo 31.50 Lir • nedeljska Izdaja ca* loletno 34 Lir, e* Inozem.tvo 63 Lir. Ček. rad, Ljubljana 10.650 za naročnino In 10.349 ca inserat«. SLOVENEC Abbonamenti: Me.« 18 Lire. Estero, me-.e 31 50 Lire. Edi-done domenica, an-no 34 Lire. Estero 65 Lire. C C. P.l Lubiana 10.650 per (•H abbonamenti, 10.349 per la in-lerzionL Izhaja vsak dan r Jutra] razen ponedeljka ln dneva po praznika. Filiale! Noto mesto, Podrninlcal Novo mest* Oredntitvo ln apravai Kopitarjeva 6, LJubljana. a Izključna pooblaSJenVa ca BglaSevanJe ItalTJanstega ln InJega I Redazione, Amministrnzlonet Kopitarjeva 6, Lnbianau | Concesslonarla eselnslra per la pnbbnella 31 provenlenza italiana Izvora> Unione Pnbblieitd Italiana S. A* Milano. | Telefon 4001—4005, g ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milana. Bollettino No 1080 Attacchi nemici respinti sul fronte meridionaie funisino Eroica resistenza a sud est di Biserta 30 velivoli nemici distrutti II Quartiere Generale delle Forze Armate co-munica: A sud est di Biserta ii nemico, farendo affluire sul Ironte di combattimento nuove unitii corazzate e appogiando 1'attacco con poderose for-ntazioui aeree ha coiitinuatu ieri la sna azinne contro le forze italo tedesehe che si sono strenua-niento battule. Solo dopo avere proluso nella bitta ogni energia, riinaste senza arliglierie e rarri armati elficienti esaurite le inuiiizioni, le valorose truppe d'Asse operanti in questn settore sono slate costrette di fronte alla soverchiante massa avver-saria, a eessare la resistenza. Sul fronte meridionaie reinterati attacchi condotti dairvill armata hritanica, dopo vio-lentissima preparazione di fuuco, venivano respinti con forti perdite neinirlie in unmini e materiali, le batterie della difesa distruggevano nove velivoli. Palermo, Maršala, Reggio Calabria, L i c a t a o 1* a n t c 11 e r i a sono statc bumhardate da massiccie formazioni di quadrimo-tnri che provoravnno danni ingenti in Palermo, e di minor rilievo allc altre loralita. In cnrso di accertamento il niimern delle vittime. 21 degli apparecchi incursori risultano abbattuti: otto dai nostri racciatori, sette dalla carcia germanica c sei dalle batterie contraeree. Vojno poročilo št. 1080 Sovražni napadi na južnem tuniškem bojišču odbiti Junaški odpor južnovzhodno od Bizerte - 30 sovražnih letal sestreljenih Glavni stan italijanskih Oboroženih £il objavlja: Južno od Bi z c r t e je sovražnik privedel na bojišče nove oklepne cdinice in je s podporo mogočnih letalskih skupin nadaljeval svoj nastop proti italijansko-nemškim silam, ki so sc zagrizeno borile. Šele ko sn v borbi izčrpale vse svoje sile. ko niso imele več topništva in dovolj tankov, ko jim je pošlo strelivo, s« bile junaške osne čete, nastopajoče na tem odseku, prisiljene prenehati z odporom pred nadmočno množico nasprotnih sil. Na južne ni bojišču so bili ponovni napadi osme angleške armade po siloviti topniški pripravi odhiti z močnimi sovražnimi izgubami v ljudeh iu gradivu; protiletalsko topništvo je uničilo 9 letal. Palermo, Maršala, Messina, Reggio Calabria. Lica t a in Panteleria so bili bombardirani od množičnih skupin štirimotorni-l;ov, ki so naredili veliko škodo v Palermu, manjšo pa v drugih krajih. Ugotavljanje števila žrtev je v teku. 21 napada jočih letal je bilo sestreljenih: 8 nd naših lovcev, 7 od nemških lovcev in 6 od protiletalskega topništva. Slovesnosti na dan Vojske in Imperija Slovesnosti se je udeležil tudi Vladar, ki je odlikoval junake in prisostvoval slovesni proslavi v društvu »Dante Alighieri« Rim, 10. maja. AS. Slovesnosti ob dnevu vojske in imperija 60 se začele s tem. da 60 oborožene silo izkazale čast pred spomenikom neznanega vojaka in pred svetiščem padlih fašistov na Kapitolskem griču. Ob 8 je poveljnik armadnega zbora v zastopstvu načelnika glavnega stana vojske položil pred oltar domovine velik zlat venec. Na Beneškem trgu je bil razvrščen polk, na stopnicah pa so bili častniki mestne posadke. Takoj nato je poveljnik armadnega zbora ponovil ta obred pred svetiščem na Kapitolu vpričo raznih vojaških zastopnikov. Najslovesnejši poudarek pa je dobila vsa ta prireditev ob izročanju odlikovanj za vojaško hrabrost v vojašnici Kneza Piemoutskega vpričo Kralja in Cesarja. Vladar je prispel ob 9 z običajnim spremstvom in ob zvokih državne in fašistične himne. Na dvorišču vojašnice je bila razvrščena celotna pehotna divizija, ki so jo sestavljali polk grenadirjev, pehotni polk in topniški polk z zastavami. Vladarja, ki je prispel v spremstvu svojega prvega pribočnika, so sprejeli kvadrumvir maršal De Bono, tajnik stranke, maršal Bastico, načelnik glavnega stana, državni podtajniki v vojaških ministrstvih in druge visoke osebnosti prestolnice. Čete so izkazale čast z orožjem, nato pa je bil zapovedan pozdrav Kralju in Cesarju. Vladar je obhodil razvrščene oddelke, se ustavil in pozdravil sleherno zastavo, uato pa zavzel mesto na odru, katerega so obdajali oklepniki. Na odru so bile tudi družine padlih ter zastopstva bojnih organizacij a prapori in odlikovanji. Častnik iz glavnega 6tana je začel nato klirati imena junakov. Drug za drugim 60 prihajali pred Kralja in Cesarja 6vojci tistih, ki so se žrtvovali za domovino, in dobili odličje za hrabrost, ki naj bi bila vzgled za bodoča pokolenja. Vladar je imel za slehernega od njih ganljivo besedo in z očitnim zadovoljstvom sprejemal izraze njihovega izrednega ponosa. Živim je izrekel pohvalo in so zanimal za dogodke v vojski, pri katerih so sodelovali, posebno pa 6e je razgovarjal s tistimi, ki so nosili na sebi slavne rane in okvare. Med branjem utemeljitev za podeljena odlikovanja so zaropotali bobni, v pozdrav pa so 6e oglasilo tudi strojnice. Čast prejeti zlato svetinjo za hrabrost so imeli svojci naslednjih: podpolkovnika Laura Achiello, stotnika Faacetti Maria, stotnika Rosso Giuseppeja. Poročnika Atessandra Alda, poročnika Ambrosia Vin-cenza, podporočnika Nicolaiija Filippa, desetnika Dinicola Antonioleliceja. — Srebrne svetinje so dobili 6vojci podpolkovnika Col di Bello Člorinda, stotnika Simonija Ernesta, 6totnika Accatisa Vitto-ria, poročnika Petrinija Arnalda. Vladar je nato odlikoval s srebrno svetinjo podpolkovnika Pirot-tija, stotnika De Bini Alta in poročnika Nuccija Maria. Izročenih je bilo tudi trinajst bronastih svetinj. Končno je vladar izročil tudi križce za vojaško hrabrost. Za zaključek slovesnosti je vnovič zadonel pozdrav Kralju in Cesarju, nakar je vladar sprejel poklonitev zastopnikov vseh oblasti, izmed vojakov pa sta zadoneli državni himni, nakar je Vladar zapustit vojašnico. Na trgu Sv. Križa ga je navdušeno pozdravljalo ljudstvo, ki je prisostvovalo obredu znotraj tisočletnega obzidja mesta. Rim, 10. maja. s. V navzočnosti veličanstva Kralja in Ce6arja je kvadrumvir revolucije Emi-lio de Bono včeraj na sedežu društva »Dante Alighieri* poveličeval duhovne in bojevniške vrednote nesmrtne domovine. Jedro vzvišenega obreda je bilo odkritje marmornatega poprsja vojvode D'Aosta, nepremagljivega in večnega varuha imperija. V palači Firenze so vladarja sprejeli: maršal Italije de Bono, tajnik stranke Scorza, maršal Bastico, načelnik glavnega stana general Ambrosio, zastopniki senata, fašistične in korporacijske zbor- italijanski protest pri vladi Združenih držav Rim, 10. maja. AS. Italijanska vlada je dobila dokaze, da so bili izvršeni napadi ameriških letalcev na bolniške ladje prostovoljno in proti določilom vojnih zakonov. Iz zbranih dokazov namreč izhaja, da ni bila podana možnost nikake pomote z ozirom na okoliščine, v katerih so bili napadi izvršeni. Podana je tudi popolna gotovost, da je Sovjetski vdorni poskusi odbiti Na kubanjskem mostišču so se ponesrečili sovjetski vdorni poskusi in je bito uničenih veliko čolnov za izkrcavanje — Bona bombardirana sovražnik vedel, kake ladjo je napadel. Italijanska vlada je vložila preko švicarske vlade pri vladi Združenih držav ponovne energične proteste zaradi takšnih nedopustnih kršitev določil, vsebovanih v haaških koncencijah iz leta 1907, ki so zločinska dejanja in žalijo vsako civilno zavest. Hitlerjev glavni stan, 10. maja. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Ob kubanjskem mostišču so se tudi včeraj s hudimi izgubami izjalovili sovjetski poskusi za prodor, ki so jih uvedli z močnimi silami in pn veliki topniški pripravi ter s podporo številnih oklepnih voz in letal. Na ostalem vzhodnem bojišču samo posamična bojna delovanja krajevnega pomena. Skupine bojnih letal so stalno posegalo v obrambne boje na kopnem oh kubanjskem mostišču ter uničile v vodah okrog Teme r-j u k a veliko število sovražnih čolnov za izkrca-Vanje. Na drugih odsekih fronte so bili hudi letalski napadi usmerjeni na oporišča za dovoz ter čete in železniške transporte. V vodah visokega severa so hitra nemška bojna letala potopila sovražno trgovsko ladjo srednje velikosti. V letalskih bojih in po protiletalskem topništvu je bilo včeraj sestreljenih 41 sovjetskih letal. Pogrešana so štiri lastna letala. V prostoru južno od Bizerte je sovražnik napadel znova z daleko močnejšimi oklepnimi silami, ki so jih podpirali tudi močni oddelki letalstva, naše čete, ki se tamkaj borijo do zadnjega naboja. Po porabi zadnje municijo jc junaški odpor naših hrabrili vojakov mluchal. Na prostoru jugovzhodno od T u n i s a in na j u ž n e m odsek u se nadaljujejo ogorčeni obrambni boji. Ponovni hudi sovražni napadi so bili zavrnjeni z velikimi izgubami. Nočni napad težkih nemških bojnih letal na pristaniško pudrofje v Boni jo povzročil velike požare v skladiščih in na ladjah. Pri napadih sovražnih letalskih sil na S i c i i i j o so uničili nemški in italijanski lovci ter protiletalsko topništvo 20 angleških in severnoameriških letal. V letalskih bojih so hili izgubljeni trije lastni lovci. Bukarešta, 10. maja. AS. Snoči je bil podpisan romunsko-slovaški kulturni sporazum. Za Slovaško ga je podpisal slovaški prosvetni minister Jožef šivak. Podpisu je prisostvoval tudi podpredsednik romunske vlade Mihael Antoncscu. niče ter Kr. italijanske akademije, ministri in državni podtajniki, prvi svetnik japonskega poslaništva, zastopniki drugih držav trojne zveze, zastopniki državnin oblasti, rimski guverner, prefekt, zvezni tajnik, predsednik društva Dante Alighieri in predsednik Fašističnega zavoda za italijansko Afriko. Vladarja je naznanil tajnik stranke in takoj zapovedal pozdrav Kralju in Cesarju, zu čemer je prišlo do novih vdanostnih manifestacij. Vladar je stopil v zborovalno dvorano, ki je bila nabita z vsemi zastopstvi naroda v vojni. Sprejelo ga je dolgo in navdušeno pozdravljanje. Nato je kvadrumvir de Bono pozdravil vladarja ter začel govoriti. V začetku je omenil, da vsakdo v dno duše čuti dolžnost, da mora dati za akcijo vse tisto, kar pomaga pri dosegi zmago. Omenjal je razdobja v ozemeljskem osvajanju imperija. Ta osvojitev je bila dosežena z žrtvijo in božansko muko italijanskega ljudstva. Ta osvojitev bo spet italijanska, pa v okviru še večjega gospostva. Toda nad ozemeljsko osvojitvijo se dviguje duhovna osvojitev in te nikdar ne bo mo^lo iztrgati nobeno nasprotovanje. To je osvojitev človeške omike, ki svetlo sije na bodočnost italijanskega rodu; osvojitev ljudstva junakov za njegovo nezatonljivo usodo. Pri proslavi jc posebno bilo odkritje poprsja vojvode IVAosta in kvadrumvir de Bono je obredu, ki se je izvršil med prvini dolom njegovega govora, dal ves tisti veliki poudarek, ki ga zasluži. Medtem pa se je tribarvnica spuščala z marmornatega poprsja. dragocenega dela kiparja Giovan-nija Silibertija. in se je prikazal moški vojvodov obraz. Vladar se je z vsemi navzočimi vzdignil ter ganjeno izkazal Čast. Vzvišena osebnost vojvoda končuje zgodovino začetka italijanskega imperija, zgodovino, ki vedro pričakuje svojega nadaljevanja, je dejal de Bono. Vojvodova beseda »vrnili se bomo«, je samo sama po sebi prisega, naložena vsem Italijanom, ki vedo, da se morajo in da se hočejo vrniti. Na današnji dan se poleg kontinuitete imperija Italija spominja tudi sluve svojih vojska. Kvadrumvir je zaradi tega poveličeval vrline italijanskega ljudstva v njihovem najčistejšem in najodkritosrčnejšera izrazu, v orožju. Itulijanska vojska je zmeraj bila in bo ko-vačnica junakov, zgled poguma, vdanosti in discipline. Ko bo vojna končana, se bo tu vojska vrnila in v nagrado ji bo izpolnjena dolžnost. Kakor vodno, ne bo zahtevala nič ter bo še naprej prva in poglavitna priča o tem. koliko so Italijani za Italijo naredili. Bo tista zdrava sila, na katero se bo mogoče zanašati, da se spet začne težavna in slavna pot za ponovno osvojitev. Zato dajejo poroštvo vsj tisti, ki so pre-lili, ki prelivajo, ali ki bodo še prelili kri zu domovino in kuterim velja ncvcnljiva hvaležnost. Globok kvadrumvirov govor je ob koncu sprejelo zelo navdušeno odobravanje. Tajnik stranke je znova zajKivedal pozdrav Kralju in Cesarju in sc jc ponovilo kar se da goreče dokazovanje vere zanj. Med neprestanimi manifestacijami je vladar zapustil dvorano, ko se je ustavil pred poprsjrtn vojvode IVAosta. Proden je zapustil palačo, so sc mu zastopniki ob-1 ust i znova poklonili. Sklepi seje vlade pod Ducejevim predsedstvom Rim, 10. maja. AS. Včeraj ob 10 se je pod predsedstvom Duceja sestal ministrski svet. Duce je obvestil ministrski svet, da se pripravlja ukrep glede ureditve finančnih vprašanj za državne nameščence v vojni dobi. Na prihodnji seji bodo /e v razpravi zadevni predlogi. Ukrepi bodo veljali od I. julija t. 1. , Ministrski svet je nato odobril naslednje ukrepe, razen onih iz rednega poslovunja: Prcdsedništvo: Na predlog Duceja in predsednika vlade zakonski osnutek o ustanovitvi posebnih kolegijev za proučitev pritožb glede priznanja pokojninskih pravic zaradi invalidnosti ali smrti državljanov kot žrtev vojne. Zunanje zadeve: Na predlog Duceja in zunanjega ministra so bili odobreni nekateri ukrepi različnega značaja. Na predlog Duceja kot ministra za notranje zadeve: Osnutek ukrepa z novimi določbami za ureditev poslovanja v vojni v pristojnosti notranjega ministrstva. K tem ukrepom bodo v zvezi s sovražnimi letalskimi napadi na južne pokrajine izdana posebna navodila, ki bodo bolj prilagodila službo organov notranjega mnistr-stva trenutnemu vojnemu stanju, pri čemer je predvideno, da bo v teh krajih pri/nano svoj-stvo bojevnika vsem, ki l>odo pri teh poslih zaposleni in bodo uživali tudi vse ugodnosti takega osebja. Na predlog ministra za italijansko Afriko: Zakonski osnutek, s katerim so bile prirejene in izpopolnjene določbo za čas vojne glede izredne uprave ustanov gospodarskega značaja, ki so na delu v italijanski Afriki. Na predlog ministra za pravosodje: Osnutek ukrepa, ki se nanaša na vzdrževanje pravice v krajih, ki so ogroženi od vojnih dogodkov. Da bi se zagotovilo nemoteno poslovanje sodišč, kjer bi lahko sovražnik izvršil letalske akcije, je dobil minister za pravosodje možnost, premestiti začasno sodne urade s sedanjih sedežev v primerih, kadar bi bilo njihovo poslovanje zaradi vojnih dogodkov hudo ovirano. >S to premestitvijo in drugimi s tem zvezanimi ukrepi je lahko združena do določenih rokov tudi začasna ustavitev ali zakasnitev sodnega postopanja. Zakopski osnutek s spremembami v ureditvi sodne službe, kolikor se nanaša na izpite državnih to/iteljev v zvezi s sedanjo vojno dobo, kakor tudi glede ugodnosti za sodne pripravnike, ki so služili domovini v orožju. Finance: Nn predlog ministra za finance zakonski osnutek glede podelitve čina divi/.jj-skili in brigadnih generalov iz pomožne in rezervne službe kr. finančne straže, nadalje zakonski osnutek glede sprememb v sedanji ureditvi zu gojitev tobaka in zakonski osnutek z enotnim besedilom zakonodajnih določb glede izrednih .davkov na večje dohodke. Mornarica: Na predlog Duceja kot ministra zn mornuVico zakonski osnutek glede ustanovitve čina »uiutante di battagliu« v mornarici. Narodna vzgoja: Na predlog ministra za narodno vzgojo zukonski osnutek z določbami zu postopno preuvrstitev šol v skladu s šolsko listino. Po tem ukrepu bodo vse dosedanje šole spremenjene v nove vrste šole, razen srednjo šole, ki je bila ustanovljena z zakonom z dne 1. julija 1940 v duhu smrenic »Šolske listine*. Zakonski osnutek, ki ureja izvršitev zakona z dne t. junija 1959 glede zaščite predmetov umetniškega in zgodovinskega pomena. Javna dela: Na predlog ministra za javna dela zakonski osnutek, ki vsebuje nekatere podrobnejše določbe k zakonu o posvetovalnih organih za javna dela, predvsem glede sestave vrhovnega sveta za javna deln. Nadaljnji zakonski osnutek vsebuje določbe, da morajo fašistični zavodi za ljudske hiše pridržati del stanovanj za poškodovance in invalide iz vojn po letih 1915—1918. Korporacije: Nn predlog ministra zn korporacije zakonski osnutek, ki daje zakonsko moč prepovedi, da bi bili Judje člani zakonito priznanih sindikalnih organizaci j. Zakonski osnutek, ki ureja geofizična raziskovanja, za katerih odobritev bo vselej pristojno ministrstvo za korporacije in jih bodo tudi nadzirali pristojni tehnični organi tega ministrstva. Ljudska kultura: Zakonski osnutek, ki vsebuje 'nove določbe glede dotoka in poletnega bivanju v vseh krajih kraljevine. S tem ukrepom je načelno urejeno, kdo in s kakšnimi omejitvami bo lahko v letošnji sezoni obiskal zdravilišča zaradi zdravljenja. Vsi ostali, ki bi so hoteli zaradi odmora za nekaj časa odstraniti i z svojega vsakdanjega bivališča, bodo morali imeti posebna pooblastila. Seja ministrskega svetn se je končala ob 15. Prihodnjič se bo ministrski svet sestal dne 19. junija. Napadi na bolniške ladje - nov dokaz za nečloveško ameriško vojskovanje Riin, 10. maja. AS. Italijanska vlada je to dni po diplomatski poti izrekla svoje ogorčenje nad neprestanimi kršitvami najosnovnejših vojnih zakonov po ameriških letalcih, ki, kakor kaže, hočejo uvesti tak način vojskovanja, ki se več ne ozira na nobene človekoljubne pomisleke, kakršni so navdajali mednarodne pogodbe, katere je tudi slovesno podpisala ameriška vlada. Ne oziraje se na številne prejšnje napade navajajo tu le primere iz zadnjih 14 dni. 2(> aprila leto« so ameriška letala v prvih popoldanskih urah napadla bolniško ladjo >Aquilea<, ki je plula iz Barija v Messino, in sicer ob takšnih vremenskih okoliščinah, da bi bili prav gotovo lahko opazili na ladji znamenja, da je to bolniška ladja. 28. aprila ob 6 popoldne je med rtičem Bon skupina 28 ameriških bombnikov dolgo časa zasledovala bolniško ladjo »Toscana* ter jo nato bombardirala. 29. aprila je isto ladjo > Foscanoc, ki je bila natrpana z ranjenci in bolniki in se je vračala iz Tunizije, znova napadla močna skupina ameriških letal z bombami in strojnicami. Izstrelki so lad jo zadeli in je bilo nn krovu nekaj ljudi ranjenih. Med napadom je ladja po radiu sporočila, da je bolniška lad ja. To sporočilo, ki so ga ujele radijske postaje na Malti, je intclo za posledico, da so opozorili ameriške letalce. Kljub sporočilu, ki je bilo sicer odveč, so ameriška letala še naprej napadala ladjo. 4. maja zjutraj so v pristanišču La Goletta napadli bolniško ladjo »Virgilio«, četudi se je dobro videlo, da na ladjo vkrcavajo ranjence. 5 maja so ameriška letala ob 14.45 bombardirale in s strojnicami obstreljevala bolniško ladje »Princessa Giovanna«, ki je peljala iz Tunizije proti Siciliji same ranjence. Nekaj ljudi ne njej je bilo ubitih in ranjenih, poškodovana pa je bila tudi ladja sama in je na njej nastal hud požar, ki so ga le s težavo zadušili. Pogostost takih napadov in okoliščine, pod katerimi so bili uprizorjeni, ne dopuščajo nobene možnosti za pomoto. Ameriško letalstvo daje s tem nove, Številne dokaze, da ne upošteva mednarodnih dogovorov in tepta vsako načelo človekoljubja. Stran g} »SLOVHfBO®, foreta, m nmfa MPTBL Men. m. Mogočna proslava dneva Vojske v Ljubljani V imenu stranke je priiel na slovesnosti v Ljubljano državni minister Eksc. Dino Perrone Compagni Ljubljana, 9. maja. Ljifiljana jo dostojno proslavila današnji praznik. Vse mesto je bilo v slavnoslnem razpoloženju. Na poslopjih so vihrale v pomladnem vetru državne zastave z liktorskrmi znaki, v izložbenih oknih pa so bilo nameščene Kraljeve in Ducejeve slike. Posebno pozornost so zbujale praznično okrašene palače na Cesti 3. maja. V naše mesto je prišel v oholo opoldne državni minister Eksc. Dino Perrone Compagni, kl pa je stranka določila, da proslavi v Ljubljani dan vojske in imperija. Počastitev spomina vojnih žrtev Davi ob 8 so prispeli na vojaško pokopališče iiri Sv. Križu visoki gostje. Eksc. Dino Perrone 1'ompagni, ki so ga spremljali Eksc. Visoki komisar, zvezni lajn k Orlandini, general Ruggero, ki je zastopal poveljnika Armadnega zbora, Eksc. Pi-iotli, general Kava, mestni župan Rupnik, pokrajinska zaupnica Ženskih fašijev De Vecchijeva in drugi odličniki, je odšel pred spomenik umrlim italijanskim vojakom. Prisotni sta bili ludi materi padlih junaških borcev Vanninija in Zappule. Ob poli med grobovi vojakov so stale fašistične žene s šopki krvavo-rdi'čih nagljev, pred obeliskom pa je bila razvrščena častna četa alpskih lovcev z zastavo topništva in godbo. Ob obelisku sla bili tudi častni straži Kr. karabinjerjev in zastopnikov borbenih fašijev. Ko so prispeli visoki gostje pred spomenik, so se z molkom in rimskim pozdravom poklonili padlim vojakom, ki so dnli svoja življenja za domovino. Zatem so položili nn vznožje spomenika vence Eksc. Dino Perrone, Visoki komisar Eksc. Grazioli in zvezni tajnik Orlando Orlandini. Po položitvi vencev pred ollar, ki je bil nameščen ob vznožju ob.-tiska, je imel vojaški duhovnik mašo zadušnico, med katero 60 fašistične žene polagale cvetke na grobove vojakov. Po maši so obšli odličniki vojaške grobove, nato 6e pa poklonili še pred I ma-o. ki ie bila na vojaškem pokopališču, so L. .-lilije okrasile vsak grob na vojaškem pokopališču s cvetjem. k '.nvo slovenskih fantov spominu Slovencev, padli v pivjšnji vojni. Ko je bila ta pietelna 6veča-t končana, so se najvišji predstavniki odpeljali pokopališča pri Sv. Križu zopet nazaj v me6lo i se ustavili na Cesti soške divizije. Vojaško naselje — odprto Prispeli so ob 9 dopoldne pred novozgrajena idopja vojaškega naselja Eksc. Perrone, Eksce-nea Visoki komisar Grazioli, zvezni tajnik in lali odličniki. Poslopja te vojaške naselbine ob ( -sli soške divizije, ki je dolga 54m in je veljala koraj poldrug milijon lir, so bila sezidana po na-č, lih, ki jih je izvršil dr. inž. Carra. V teh stavbah r o pr-torne spalnice, obedn ca in trgovina, v ka Ieri dobe vojaki najrazličnejše potrebščine. V eni t"h stavb jo tudi prostorna kinematografska dvorana, ki ima 300 sedežev. Nad vhodnimi vrati so i: |>i< me Mussolinijeve besede: »Kdor omahuje v borbi, pade.< Na dvorišču pri vhodu v vojaško naselje je bila razvrščena časlna četa letalcev, ki jo strumno pozdravila došle goste. Vojaški duhovnik je blagoslovil poslopje, nakar je Eksc. Perrone odprl vojaško naselje. Nalo so si odličniki ogledali novozgrajene stavbe. Eksc Perrone si je z največjim zanimanjem ogledoval stavbe, po katerih je visokega go.sla vodil zvezni tajnik. Gostje so se dalje časa zadržali v vojaškem naselju, nalo pa so odšli v vojašnico Princa Piemontskega. Obisk pri vojakih ljubljanske posadke Ob vhodu v vojašnico je goste pozdravila častna četa, nakar so 6e podali-odličniki na prostorno Minister' Eksc. Dino Perrone Compagni je na dan Vojske položil ob spomenik na vojaškem pokopališču venec v počastitev spomina žrtev iz prve svetovne vojne. so nato pregledali rnzvrščene čete vojakov. General Maggiore Perni je pozval odlikovane vojake, ki so se razvrstili pred Eksc. Perronijem, ki jim je čestital k njihovemu uspehu v borbi za domovino. Enega izmed teh vojakov je objel in ga poljubil. Nato je Eksc. Perrone izročil generalu Perniju velik zavoj cigaret kot dar podpornega urada zveznega poveljstva vojakom. Zveza bojevniških fašijev ljublj. pokrajine je dobila prapor Iz vojašnice so visoki gostje odšli v dopolavoro oboroženih sil na Taboru. Prostorna dvorana Je bila svečano okrašena z državnimi zastavami in liktorskiini znaki, nad odrom pa sla bili sliki Kralja in Duceja. V dvorani so bile razvrščene čete alpskih lovcev z godbo, čete črnih srajc in četa predstavnikov borbenega fašija. Ob čeli črnih srajc so stali zastavonoše, ki so nosili prapore borbenih fašijev iz Ljubljane, Črnomlja, Kočevja, Trebnja, Logatca in pomožnega središča v Novem mestu. Visoki gostje so se podali na okrašeni oder, kjer so se jim pridružili tudi poveljnik XI. armadnega zbora Eksc. Gambara. nadalje hrvatski konzul in zastopstvo nemškega konzulata. Ob strani najvišjih predstavnikov sta stali Častni četi borbenega fašija in črnih srajc. Zvezni podtajnik Capurso je pozdravil Eksc Perronija, ki je nato odredil pozdrav Kralju in Cesarju in Duceju. Zatem je počastil spomin padlih fašistov Arielle Rea, Žita, Sanguinija in ostalih, ki so na tej zemlji dali svoja življenja za Italijo. Vojaški duhovnik je blagoslovil prapor Zveze borbenih fašijev, ki ga je Eksc. Perrone izročil zveznemu tajniku. Eksc. Perrone jo nato nagovoril navzoče in jih opozoril na najvišjo žrtev, ki jo mora dal! vsakdo za domovino. Spomnil ee je vseh tistih, ki so junaško padli v borbi, in je izrazil občudovanje vsem, ki častno zastopajo' svojo domovino v junaški borbi proti sovrnžnikom. Naglasil je. da italijanski narod stalno spremlja in vedno misli na svoje sinove, ki se bore daleč od svojih domov v imenu Rima, ker so Italijani od Boga poslani, da širijo v svetu omiko. Nagovor Eksc. Perroneja so prisotni sprejeli z velikim navdušenjem. Nato se je zv.ezni tajnik zahvalil Eksc. Perro-neju za prapor, ki ga je poklonil zvezi borbenih fašijev. Prisegel je. da bo la prapor simbol njihove borbe, s katero morajo nadaljevati začeto kristalno čisto borbo vseh tistih, ki stoje daleč od svojih dO; mov na sovražni zemlji ter se bore za Italijo kot nasledniki onih, ki so dali svoja življenja za domovino. Eksc. Perrone in zvezni tajnik 6ta poljubila prapor in ga izročila zastavonoši. Eksc. Perrone je nagovoril gospo Vanninijevo, katere sin Je padel na tej zemlji, in poveličeval njeno veliko žrtev. Zatem je izročil ekvadristične izkaznice vsem fašistom, ki sodelujejo pod poveljstvom tov. Cungija in Petronija pri etraženju ljubljanske mestne meje. Svečanost je bila s tem končana. Visoki gostje so odšli pred poslopje, kjer Je bil mimohod častnih Čet s standartamL Obiski v raznih ustanovah Odličniki so se nato odpeljali na sedež Ljubljanskega lašija, kjer Je lajnik tov. Cungi predstavil svoje sodelavce, in na sedež GUF-a, kjer so jih sprejeli s pesmijo vseučiiifečnikl pod orožjem. Od tod so se odpeljaH odličniki v poslopje Delavske zbornice, kjer so bile delovne tekme. Ekscelenca Perrone je čestital nagrajenim in si je ogledal delo, ki 60 ga opravile tekmovalke. Nato so odšli gostje v Selenburgovo ulico v Združenje industrijcev in obrtnikov, kjer so bile prav tako delovne tekme iz brivske stroke. Tudi tu šo si gostje t zanimanjem ogledali delo naših obrtnikov, nakar so odšli mimo razvrščenih oddelkov Črnih srajc in GILL-a, kjer je bilo zbranih 1500 članov, vzdolž Ulice 8 maja. Spremljal Je visoke dostojanstvenike in generale pri tem pregledu mladinskih organizacij italijanske Slovenije pod-poveljnik Cossani Dostojanstveniki so izrazili svoje zadovoljstvo in pohvalo Obiskali 60 nato sedež GILL-a, kjer so se kratko pomudili. Proslava v opernem gledališču Odtod se je Eksc. Dino Perroni Compagni, po stranki določeni govornik, podal v operno gledališče, kjer je proslavil dan vojske in imperija s plemenilim govorom, v katerem je poudarjal odlike italijanskega rodu, ki se je znašel v trenutku trde borbe. Izrazil je spoštovanje junaštvu hrabrih borcev, ki se borijo na afriškem ozemlju, ki je prepojeno s plemenito krvjo bratov, ki žilavo branijo pred sovražnikom zemljo, ki je nesporno naša po nedvomnem zgodovinskem pravu. Proslavitev, ki je bila večkrat prekinjena z aplavzi. sa je zaključila r. zanosno manifestacijo zvestobe, dočim je množica vzklikala Duceju in s polnim glasom zapela himno »Giovinnezo«. Popoldne po kosilu skvadristov, ki so mu prisostvovali predstavniki oblastev in hierarhov. so se podali minister Perrone. Visoki komisar, zvezni tajnik in drugi že navedeni predstavniki v D. M. v Polje k otvoritvi doma G. I. L. Pregled novega sedeža GILL-a v Devici Mariji v Polju Visoki gostje, ki sta jih sprejela okrajni komisar in nadzornik cone senjor Ludvik Maffei, so si ogledali majhno naselbino ter se podali na športno igrišče doma, kjer so bili zbrani dečki, ki so ob njegovem prihodu dolgotrajno vzklikali Kralju in Duceju. Po obisku na novem sedežu se je pričela kinematografska predstava, potem ko so se predslavniki oblasti zadržali nekaj Časa med mladino in mnterami, ki so se medtem zbrali v večji dvorani. Ko so iiierarhi zapuščali dom G. I. L., so bili ponovno deležni pozdrava z vzklikom Kralju in Duceju. Po vrnitvi v Ljubljano so prisostvovali odličniki na sedežu Dopolavora vojske zboru vojakov, na katere je naslovil Eksc. Perrone besede ognjevite vere in priznanja, na kar je razdelil 800 poklonjenih nakazil. Po oficielncm delu proslavo je bila kinematgrofsko-varietejska predstava za vojake. S to manifestacijo kratke in vedre zabave, namenjene vojakom, kl so še pred nekaj urami bili na krajih svojih posadk in na ne zmeraj udobnih stražnih mestih in ki so se potem, ko je zastor padel, vračali nazaj, da zamenjajo tovariše, ki so ostali na svojih mestih z orožjem v roki, se Je zaključil dan, posvečen Vojski in Imperiju. Slavno padli za domovino Sezstam italijanskih izgub od začetka vojne do dne 30. aprila !943-XXI ter izgube v aprilu Rim, 10. maja. AS. Objavljeno je skupno število slavnih padlih in ranjenih v treh letih vojne ter število odlikovancev od začetka vojne do 30. aprila 1943-XXI. Zahodno bojišče: padlih 935; ranjenih 3551. ltalkanska bojišča: padlih 22.728; ranjenih 39.826. Afriška bojišča: padlih 15.362; ranjenih 23.68$. Rusko bojišče: padlih 0.674; ranjenih 26.303. Sredozemsko bojišče: padlih 494; ranjenih 468. Skupno: padlih 46.193; ranjenih 113.736. Od začetka vojne pa do 30. aprila 1943-XXI so bila podeljena naslednja odlikovanja za vojne zasluge:. Zlata kolajna: v spomin 167, živim 15. Srebrna kolajna: v spomin 1180, živim 2292. Bronasta kolajna: v spomin: 1601, živim 5904. Vojni križce: v spomin 834, živim 13.734. Rim, 10. maja. AS. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil sporoča izgube, ugotovljene v mesecu aprilu, ki jih poprejšnji seznami ne vsebujejo ter za katere so do 30. aprila prišle določene listine in imena. Izgube znašajo: Vojska in milica: Severna Afrika: padlih 609, ranjenih 1671, po-greSanih 4560. Rusija: 616 padlih, katerih imena niso bila objavljena v mesecu februarju, pa so zapopadeni v številu 3125, ki ga omenja 16. seznam. Balkan ter ostalo zasedeno ozemlje: padlih 429, ranjenih 537, pogrešanih 836. Domače ozemlje: padlih 123, ranjen 101 Mornarica: Padlih 249, ranjenih 351, pogrešanih 908. Letalstvo: Padlih 73, ranjenih 208, pogrešanih 111. Trgovska mornarica: Padlih 62, ranjenih 29. Seznam padlih ie objavljen v včerajšnji posebni prilogi lista »Le Forze armate«. Slavnim padlim in njihovim rodbinam velja ganjena, ncvenljiva hvaležnost domovine. Borba, ki ni bila zastonj Prahod skozi Sicilski preliv bo za sovražnika še vedno tvegan korak V vojašnici princa Piemontskega je Eksc. Dino Pcrrono Compagni izrekel priznanje odlikovanim vojakom. dvorišče vojašnice, np. katerem so bile razvrščene čete alpskih lovcev, Črnih srajc in protikomuni-stične milice. Poslopje vojašnice je bilo okrašeno z državnimi zastavami. Tu sta se pridružila visokim gostom še Eksc. Pilotti, predsednik apelacij-skega sodišča, ter comm. dr. David. Visoki gostje Vremenska napoved 11. maja (torek): Pretežno jasno, zjutraj nevarnost slane, a proti večeru navadno poslabšanje f n ni brž nevihta)-Za 12. maja (sreda): Jasno, a v popoldanskih urah nevihte. Berlin, 10. maja. »Borsen Zeitung« piše: Najbolj cinični vojaški komentatorji onstran Rokav-skega preliva žo nekaj dni govorijo o »Tunis-gradu«. Za Nemčijo ima migljaj na Stalingrad popolnoma drug pomen. To ime spominja nemški narod, da je ravno slavna Paulusova epopeja v Stalingradu ustvarila pogoje za zmagovit odpor', ki se je nekaj mesecev pozneje zaključil s porazom boljševiških armad med Doncem in Dnjeprom.-Kakor je bilo pričakovati, hrepenijo Angleži po maščevanju za Dunkerque. Toda med Tunisom in Dunkerquejem obstoja temeljna razlika: pri Dunkerqueu je cel ekspedicijski zbor pustil na cedilu orožje in zaveznika ter se ponoči rešil. V Tunisu pa se italijanske in nemške čete borijo v prisrčnem medsebojnem tovarištvu do zadnje kaplje krvi in do zadnje granate. Kakšen odmev naj bi imela opustilev Tunisa? Na to vprašanje, s katerim sovražna propaganda in tudi gotov nevtralni tisk veže vedno bucnejša ugibanja in sklepanja, ima Nemčija preprost odgovor: temu ne bo nič sledilo. Borba se bo na- daljevala kot doslej, bo pa še bolj zagrizena in hujša kot doslej: osni velesili bosla, kakor je z neomajno gotovostjo zatrdil Mussolini, nadaljevali vojno do zmage. Tudi, če bi izgubili Tunis, sta še vedno veliki sili, strahotno oboroženi ter imata številne in močne zaveznike. »Volkischer Beo-bachter« pravi, da je Duce z nezmotljivim navdihom podal najresničnejši in najgloblji pomen te vojne: Italija bi zanikala svoje mesto na svetu, če bi se pustila pobiti od udarcev usode. Italijansko ljudstvo bi bilo obsojeno na večno 'moralno in gmotno dekadenco, če hi delalo drugače kakor pa v smislu tega, kar je Mussolini imenoval kategorični imperativ sedanjega trenutka. Izguba tuniškega mostišča ne more imeti niti najmanjšega vpliva na ofenzivne in defenzivne možnosti osi na evropskih tleh. Vojaška moč osi, moč. njene vojne industrije in njena strateška svoboda bo izven dvoma. Evropsko sredozemsko fronto ščiti jo obširne utrdbe, v katerih so preizkušene čete. (Piccolo.) Boji na kubanjskem mostišču Sovjeti napadajo s petimi pehotnimi ln z dvema letalskima armadama Berlin, 10. maja. AS. V zvezi z obrambnimi boji, ki že več tednov potekajo na kubanjskcin mostišču, poročajo današnji berlinski jutranji listi, da je namen nemškega vrhovnega poveljstva vezati čim dnlie Čim večji del sovražnih sil in jim zadajati občutne izgube ter tako onemogočati sovjetske napadalne načrte na tem orlsvku kakor tudi na vzhodnem bojišču sploh. Neki vojni dopisnik pravi, dn so tako na sovjetski kakor na nemški strani privedli velike rezerve na ta odsek, ki meri kn\ih 120 km in sega od Novorosi jska do Azovskega morja. Rusi ne morejo zavzeti nemških postojank. Doslej so vrgli v boj pet pehotnih ter dve letalski armadi. Vsi njihovi napadi so se ob nemških črtah zlomili. Taktika branilcev je v tem, da z razmeroma majhnimi silami vežejo veliko število napadalcev in s tem silijo sovražnika .da od drugod spravlja vojaštvo na ta odsek. Pokazalo se je, da je bila ta taktika zelo uspešna. Po drugi strani pn nudi nemško letalstvo sovražnim letalskim silam nrilo/nost /n bilke, ki so četo zelo velike in sovražni upi so na tem področju vedno razočarani. Meseca aprila je Eksc. Gambara nagradil železničarje Poveljnik armadnega zbora Eksc. Gambara Je razdelil železničarjem in njih družnam denarne nagrade v dokaz simpatije in hvaležnosti do tistih, ki ob vojakih Italije stalno sodelujejo v borbi proti upornikom v svrho pritrdila najvišjega ideala pravice. Suh poljski odgovor na obtožbe Višinskega Lizbona, 10. maja. Iz Londona se je izvedelo, da je podal poljski zunuuji minister lta-czynsky naslednjo izjavo: »Bojim se, da izjava, ki jo je objuvil sovjetski zunanji komisar Višinski, ne bo mnogo pripomogla k zaželeni slogi bodisi v poljsko-sovjetskih odnošajih, bodisi v odnošajib med združenimi narodi na splošno«. Izjava Raczynskega o evakuaciji poljskih ujetnikov iz boljševiške Rusije v dežele Bližnjega vzhoda je naredila najgloblji vtis na množice beguncev, katerim se je posrečilo zbežati iz sovjetskega pekla v Iran in Irak. Raczynsky je dejal, kakor sta sklenila avgusta 1941 Sikorski in Molotov, da bodo boljševiki mobilizirali vse Poljake v Rusiji. Toda že prve mesece leta 1942 so Sovjeti prenehali z nabiranjem pod pretvezo, češ da nimajo živeža za te oddelke. Pod isto pretvezo so dali že mobiliziranim 70.000 Poljakom hrano, ki bi zadoščala le 40.000 možem. Končno Rusi niso hoteli tem ljudem izročiti orožja iz bojazni, da bi se ga poslužili proti njim. Večina Poljakov je umrla od lakote in le 30.000 vojakov ter častnikov je prišlo v Perzijo skupno z drugimi tisoči civilistov, žena in otrok, prisilno od-peljanih iz Poljskega na Rusko Poljski odpravnik poslov v Teheranu Stanczyck se trudi, da bi preskrbel dovolj živeža nesrečnikom, ki prihajajo na mejo Iraka. Toda izjava Raczynskega je pokopala upanje na rešitev ostalega pol milijona Poljakov, ki jih je požrla boljševiška Rusija. Severnoameriški »Wasliington Poste se zopet bnvi z vprašanjem poljsko-sovjetskcga spora. — List predlaga, naj se vprašanje poljskih meja ter vrnitve Poljakov iz Rusije uredi raje po vojni in ne sedaj, kajti tozadevna pogajanja bi le rahljala vrste združenih narodov List zaključuje: Le edinost lahko dovede do hitrega in ugodnega konca vojne. Kralj Boris odlikoval kralja Mihaela Bukarešta, 10. maja. AS. Včeraj popoldne je prispel v Bukarešto načelnik kabineta kralja Borisa minister Svetoslav Tomenov in je izročil romunskemu kralju Mihaelu ovratnico reda svetega Metoda in Cirila; izročil mu jo je v imenu bolgarskega kralja za 10. maj, praznik romunske narodne neodvisnosti. sovjetsko letalstvo na tem odseku izgubilo 630 letal. Že nekaj dni Sovjeti napadajo s podvojenimi letalskimi silami. Enako je tudi na kopnem. Sovražnik uporablja često po eto tankov. Ti napadi se redno ponesrečijo in imajo le ta pomen, da se z njimi strahotno večajo izgube sovjetskega vojaštva in orožja. Boji, ki se odigravajo n« knbnniskem mostišču _ zaključuje vojni dopisnik — v veliki meri služijo za izrabljanje sovjetskega vojnega stroja Zadeva komunistične tiskarne pred sodiščem Voditelji ljubljanske komunistične »Zaščite« obtoženi prevratnega delovanja — Vsega skupaj se zagovarja 62 obtožencev Ljubljana, 10. maja. Danes Re je pred vojnim sodiščem v nekdanji porotni dvorani pričel ob pol 9 dopoldne proces večjega formata proti 62 obtožencem, in sicer so bili obtoženi: Višnar Alojzij, stanujoč v Ljubljani; Košir Stanko, stanujoč v Ljubljani; MarkiČ Rudolf, stanujoč v Ljubljani; Mahnič Ctekar, stanujoč v Ljubljani; Lavrenčič Karel, stanujoč v Ljubljani; Ma-rinšek Stanislav, stanujoč v Ljubljani; Pogačar Ignacij, stanujoč v Ljubljani; Poglajen Metod, stanujoč v Ljubljani; Kuinp Amalija, stanujoča v Ljubljani; Skradl Julijana, stanujoča v Ljubljani; Ilernik Frančiška, stanujoča v Ljubljani; Rotar Ivan, stanujoč v Ljubljani; Rupar Jakob, stanujoč v Ljubljani; Jermančič Franc, stanujoč v Ljubljani; Pleško Hermina, stanujoča v Ljubljani; Tobijas Rudolf, stanujoč v Ljubljani; Remškar Filip, stanujoč v Ljubljani; Avbelj Tit, stanujoč v Ljubljani; Bog-me Simon, stanujoč v Ljubljani; Pleško Anton, stanujoč v Ljubljani: Lukežič France, stanujoč v Ljubljani; Ogrin Marija, stanujoča v Ljubljani; Oražem Antonija, stanujoča v Ljubljani; Kariž Boris, stanujoč v Ljubljani; Skerlj Gabrijel, stanujoč v Ljubljani; Matelič Alojzij, stanujoč v Ljubljani; Baggia Anton, stanujoč v Ljubljani; Hrovat Rozalija, stanujoča v Ljubljani; Stare Nikolaj, stonujoč v Ljubljani; Skerl Silvester, stanujoč v Ljubljani; 'Zoreč France, stanujoč v Ljubljani; Vovk Ana, stanujoča v Ljubljani; Semrajc Josipina, stanujoča v Jaršah; Možina Alojzij, stanujoč v Ljubljani; Pogačar Stanko, stanujoč v Ljubljani; Petkovšek Mihael, stanujoč v Ljubljani; Detelja Ivana, stanujoča v Ljubljani; Svetlin Marija, stanujoča v Ljubljani; Bučar Josip, stanujoč v Ljubljani; Fabjan Terezija, stanujoča v Ljubljani; Kovšca Marija, stanujoča v Ljubljani; Drnikovič Roza, stanujoča v Ljubljani; Mihelič Mila, stanujoča v Ljubljani; Flajmavar Romana, stanujoča v Ljubljani; Jakulin Savo, stanujoč v Ljubljani; Barlič Draga, stanujoča v Ljubljani; I.ončaric Julka. stanujoča v Ljubljani; Kobal Ivana, stanujoča v Ljubljani; Fischer Bogomil, stanujoč v Ljubljani; Markovič Marija, slanujoča v Ljubljani; Markovič Ljudmila, stanujoča v Ljubljani; Klemčič Josip, stanujoč v Ljubljani; Štubelj France, stanujoč v Ljubljani; Skuk Ivan, stanujoč v Ljubljani; Novak Franc, stanujoč v Ljubljani; Kralj Ivan. stanujoč v Ljubljani; Kozir Živko, stanujoč v Ljubljani; Ilribernik Ivan. stanujoč v Ljubljani; Bufolin Josip, stanujoč v Ljubljani; Merkun Milan, stanujoč v Ljubljani; Furlič Viktor, stanujoč v Ljubljani; Verbič Zlatko. stanujoč v Ljuhljnni. Kraljevo vojaško tožilstvo obtožuje osebe od 1. do vključno 23. zločinov po členih 110. kaz. zak. in pa, da 60 v poprejšnjem času do marca 1043 bili člani lajne oborožene komunistične formacije »Narodna zaščita«, usmerjene na upor proti vojaškim oblastem 8 kvalifikacijo, da so bili voditelji Alojzij Višnar, Stanko Košir, Rudolf Markič. Oskar Mahnič, lavrenčič Karel in Stanko Marinšek, prvi kot poveljnik Čete, drugi in tretji kot poveljnika voda in ostali kot poveljniki desetine. Ureditev razdelitve civilnih čevljev Pokrajinski svet korporacij je izdal naslednjo okrožnico: Vse tvrdke, ki proizvajajo, prodajajo na debelo in na drobno tipizirano civilno obutev, morajo predložiti naslednje prijave: 1. Producenti: Vse proizvajalne tvrdke civilnih čevljev, bodisi zimskih bodisi poletnih, morajo do 5. dno vsakega meseca prijaviti vse civilne čevlje, ki so jih izdelale. Od prijavue dolžnosti so Izvzeti samo čevlji za delavce iz usnja ali pa z lesenim podplatom, ki so bili izdelani od čevljarskih obratov v skladu z veljavnimi določili.- V prvi prijavi, ki jo je treba predložiti do 10. maja 1943-XXI, morajo biti označene vse količine čevljev, ki so bili izdelani v mesecu aprilu, kakor tudi vse količine čevljev, ki so bili že prej izdelani, pa so ob času prijave še v posesti posameznih tvrdk. 2. Grosisti. Slični dolžnosti, ki pa je omejena le na prvo prijavo zgolj zimskih tipiziranih čevljev, katera se mora predložiti v istem zgoraj označenem roku, so zavezani grosisti. Grosisti morajo to' prijavo predložiti na posebnem obrazcu, ki je predviden za proizvajalne tvrdke. Prijavni obrazci bodo dobavljeni od Združenja trgovcev za Ljubljansko pokrajino v Ljubljani. 3. Detajlisti. tvrdke, ki se bavijo s prodajo čevljev na drobno, morajo prijaviti vse zimske tipizirane čevlje, ki jih posedujejo, na posebnih obrazcih, ki jih bo dalo tiskati in jih bo razdelilo Združenje trgovcev za Ljubljansko pokrajino v Ljubljani. Prijave je treba podati v dvojniku Pokrajinskemu svetu korporacij v Ljubljani, ki vrne po en izvod potrjen prijavitelju. Opozarjamo, da bo prodajalec, ki se ne bo ravnal po gornji odredbi, kaznovan v smislu naredbe z dne 26. januarja 1942-XX, št. 8. Kari* Boris, Skerlj Gabrijel in Fisrher Bogomil so obloženi, da so skupno s pobeglim Skerla-vajem Milanom organizirali in vodili »Osvobodilno fronto«, naperjeno proti nasilni odstranitvi političnega, gospodarskega in socialnega reda v državi, da so vodili aktivno propagando v mestu; prav tako da sta v mestu, Subičeva ulica 3, ustanovila tehnično centralo KPS, ustanovila tajno tiskarno in knjigoveznico, tretji pa, da je zbiral prispevke in nove člane OF. Vsi ostali pa so obtoženi Članstva pri uporni organizaciji, širjeuja letakov in podobnega. Kariž Boris, Skerlj Gabrijel, Detelja Ivan, Raggia Anion, Hrovat Kozalija in Stare Nikolaj so dalje obtoženi ponarejanja in izdajanja propustnic XI. armadnega zbora ter izdajanja napačnih živilskih nakaznic. Ilaggia Anton, Detelja Ivan, Ilrovat Rozalija, Staro Nikolaj, Petkovšek Mihael in Pogačar Stanko so obtoženi prekomernega kopičenja raznih živil. Končno so Skerlj Gabrijel, Baggia Anton, Ilrovat Rozalija in Stare Nikolaj obtoženi nošnje orožja. Proces je trajal danes ves dan in se bo nadaljeval še v prihodnjih dneh. Obsodba ho sledila v nekaj dneh in jo bomo objavili. Akademija maturantov učiteljske šole Medtem ko nekateri mladi liudie brezvestno zapravljajo čas bogve kod, imamo na učiteljišču mladino, ki se vestno, s temeljitostjo in skrbjo pripravlja na svoj učiteljski poklic. Ta prijeten vtis smo dobili na vseh javnih prireditvah učiteljišča, ki jih ie imelo gotovo največ med vsemi našimi šolami. V soboto so naslonili maturantje in pokazali svoie talente, ki so si jih razvili v petih letih svojega študija. Vsa prireditev ie bila na višini, resno in skrbno pripravljena. Vodili so io maturantje sami. Prvi del je obsegal glasbeno stran. Številni orkester učilel jiščnikov ie dovršeno odigral Janka Pribošiča »Moderato sostenulot in Verdijev Preludii iz III. dejanja Traviate. Orkester ie vodil maturant A. Gostiša. Prijetno so presenetile deklice s svojim nastopom. Pod vodstvom gdč. Venca izove so prisrčno zapele Sardenkovo »Venčaricot pred znamenjem Matere božje. Maturant Zupec je z občudovanja vredno spretnostjo na violini odigral Godartovo »Berceuse de Jocelvn« in Gosliševo »Andnnte cantabile«. Nn klavirju ca ie spremljala Jerma-nova. Vadniški pevski zbor ie končno prijetno odpel Santlovo > malo predicoc pod vodstvom A. Gostiše. V drugem delu akademije so maturantje uprizorili Detelovo igro »Učeniak«. Z mladostnim ognjem so Iudi tu dvignili uprizoritev na dostojno višino. Maturant Simčič, ki ca po- znamo že kot talentiranega pisatelia. ie iero vodil s spretnost jo, tako da so vsi prizori polno zaživeli. Icral ie sam Iudi elavno vlogo dr. Blažiča. S svojo živahno igro ie vezal vse prizore in je predstavo poživljal. Mnogo dobre volje ie prinašal Jakob maturanta Golouha in Kruleč, ki ca ie icral Ztipec. Pokazal ie zelo posrečen lip pijanca, nnvihanca in strahopetca obenem. To ie bila naiholiša karnkterna podoba v uprizoritvi. Pa tudi drugi igralci so se potrudili in zaslužijo vse priznanje. Dvoje ie treba poudariti ob :tkndcmiii maturantov učiteljišča. Vodili in pripravili so io fantje sami in tako dokazali svoie \Vtike sposobnosti in pa zrelost za svoj poklic. Akademija ni bila slaboten poskus, ampak so bile točke tudi na umetniški višini. Icrali so celo kompozicije svojih tovarišev. Moremo tedni reči, da imaio velik smisel za vrednote, ki iih vsebuje umetnost in da iščejo v pravilno smer izhoda iz kaosa. Prav ie, da šola in predpostavi ieni vodijo in cotovo tudi podpirajo prizadevati ie mladine. PS. Zadnji čas sc ie na dilelantske odre prenesla iz poklicncea gledališča tudi la navada, da dele na odprtem odru izvajalcem šopke. Neprijetno to učinkuje in včasih smešno. Pustimo lo veselje poklicnim ieralcem. oziroma tistim, ki jim nosijo vence in zadnji čas steklenice in podobno. Tudi otroci so čuli klic svojega pastirja Iz tretjega nadstropja jc bilo slišati klavir; i 50 ... DALE CARNEGIE Kako si pridobiš prijateljev V našem mestu skoraj ni krščanske družine, ki ne bi imela v stanovanju kipa ali podobe Maiere božje. V mesecu maju prinašajo pred Njeno podolio cvetja, nekdaj pa je bila tudi navada, da so prižigali svetilke. Ko zvoni zvečer k šmarnicam, gredo ljudje v cerkev, tam pn, kjer ne utegnejo, opravijo kratko, toda prisrčno domačo pobožnost. Tedaj, ko so božji lirami polni vernikov, ki molijo po namenu svojega duhovnega pastirja, prižgejo v marsikateri družini svečko in otroci z materjo pokleknejo pred kip ali podobo, ki se komaj vidi iz cvetja, češčenje Marije spada k slovenskemu čustvovanju in je tem bolj goreče, čim več razlogov je za to, da ji potožijo svoje križe in težave. Snoči smo imeli priložnost prisostvovati taki pobožnosti pri neki uradniški družini. Mati s tremi otroki kajpada ni utegnila, da bi jih preoblekla in vodila v cerkev. Pripravljala je večerjo ter tolažila malčke, naj le še malo potr-pijo in jed bo na mizi. Tedaj so se oglasili zvonovi in Jelica, najstarejša, je prižgala svečko pred Marijino podobo. »K šmarnicam! k šmarnicam!« je pozvala svojega bratca in sestrico in zdaj so že klečali na tleh s povzdignjenimi rokami. Mati je prinesla masno knjigo, iz katere je brala Jelica lavretanske litanije. Z otroško vdanostjo sta odgovarjala mlajša dva prosi za nas, prosi za nas. najbrž je bil začetnik, ki je opravljal svojo domačo glasbeno nalogo. Skozi okno sc je razprostiral pogled proti Rožniku s prikupno cerkvico na griču. Otroci vedo samo to, da je tam doma ista mati božja, ki jo zdaj častijo v i/lii med štirimi stenami. Kdaj pa kdaj je prišla mati k svojim malčkom, ponavljala je iste prošnje ler popravila Peterčku roki, ki sta mu zlezli na trebušček ali pa opozorila najmlajšo, da ne sme držati prstkov v ustih kadar moli. Spet jc sklenila roke. dvignila pogled proti razsvetljeni podobi in ponavljala svoj »plosi za nans«. (levica še ne ve, kaj so Vrata nebeška ali Stolp kralja Davida, pač pa čuti, da je molitev nekaj vzvišenega in nekaj lepega. Ko so končali, in ko se je Peterček oddahnil, ko je lahko i/govoril »amen«, je najmlajša še vedno ponavljala prosi za nas... Ko so zapeli »Marija k tebi, me uboge reve«, so se odprla vrata in v sobo je vstopil oče. Brez besede je snel klobuk in objel s pogledom svojo družinico, ki je zdaj stala in prepevala. Za hip je pozabil bridkosti dneva in se zamislil v čase, ko se je zbirala tam pri sv. Juriju vsa vaška mladina in prepevala pred kapelico. Zdaj je že v zrelih letih in zdaj pojo njegovi otroci; zdaj so resnejši časi, in zdaj je veliko več razloga za to, da povzdigu iemo svoje misli proti nebu. Razbojništva Majcenovih tolp v Mokronogu Po enotedenskem čakanju na Trebelnem so v noči od 1. na 2. maj partizanski roparji, po številu okrog 350, pridrveli nad Mokronog: vodili so jih znani in prosluli bandit Majcen Nace, gostilničar Jerič iz Mokronoga ter Dolenc Milan, živinozdravnik iz Ljubljane. Poleg so vodilno vlogo imeli še domačini, ki so teren in razmere v Mokronogu dobro poznali. Izrabili so gosto temo ter pritisnili od dveh strani na vas, v ozadje hiš, k jer ni bilo zavarovano; glavni cilj njihovega napada je bila tovarna. Izropali so popolnoma svoje politične in osebne nasprotnike, odnesli blaga v celoti za 300.000 lir; izropali so naslednje: Sircclj — popolnoma, trgovina Nahtigal — popolnoma, posestnik Šetinn Ivan — popolnoma, čevljar Plev-ček in jetniški paznik Peterlin — popolnoma. Prav tako so nekaj vzeli še pri Bulcu. V tovarno samo nisomogli, ker so naleteli na nepričakovan odpor; tukaj jih je tudi nekaj padlo. V trgu samem so bili od 10 zvečer do zore; hkrati so streljali na Žalostno goro, a zgolj zaradi odvrnitve pozornosti. Na Veseli gori — nad Rako in St. Rupertoin — so napadli tamošnjo fantovsko posadko; napad se jc začel ob 10 zvečer. Fantje so se umaknili v cerkev, ker zaradi premajhnega števila — 15 niso mogli vzdržati pred napadnjočimi roparji. Branili pa so se junaško vso noč do zore, ko je prišla pomoč. Tedaj se je šele vnela prava bitka, v kateri je padlo po dosedanjih ugotovitvah veliko banditov. V Mokronogu so banditi požgali kolodvorsko skladišče, poleg tega pa še tri vagone lesa. Zdaj bodo morali tržani hoditi po svoje potrebščine daleč v Trcbelno. To je »narodno osvobodilno« delo. ki ga izvajajo partizanski razbojniki nad slovenskim ljudstvom! Pisma, ki so naredila čudeže Dragi bralci, prepričan aem, da boste zmajevali z glavo, ko boste brali naslednje besedo. Nič se ne čudim. Pred petnajstimi leti bi tudi jaz tako mislil. Imam namreč veliko simpatijo za skeptične ljudi, ki verjamejo le tedaj, če vidijo. Prav temu skepticizmu se moramo zahvaliti za tolik napredek ua znanstvenem področju. Prav za prav naslov »Pisma, ki so naredila čudeže«, ni točen. Gre bolj za neko pojasnilo. Nekatera pisem, ki jih tukaj navajam, so dosegla uspehe, ki jih skoraj lahko prištevamo k pravim čudežem. In kdo jih prav /a prav prišteva k čudežem? Ken Dyko, bivši ravnatelj družbe John-Manville ter sedaj generalni ravnatelj propagandnega odseka pri družbi Palmolivo ter predsednik Narodne reklamne zveze. Dyke pripoveduje, da so njegova pisma, ki jih je poslal, da bi dobil informacije za razne trgovce, imela samo 5 do 8%-ni uspeh; če bi eno izmed teh pisem doseglo kdaj uspeh 20%, bi bil to pravi Čudež. In vendar je eno pismo gospoda Dvkea doseglo 42.5%-ni uspehi Čudež in celo dvojen... Kako je lo dosegel? Sam pravi tole: »Tak rezultat sem dosegel potem, ko sem končal tečaj predavanj cos|>oda Carnegiea. Selo tedaj sem spoznal, da sem napačno ravnal, hkrati pa sklenil, da Itoin odslej uporabljal načela, (Kidana v tej knjigi.« Takšno je bilo pismo, o katerem vam govorim; v oklepaju sem navedel svoje pri|x>mhe. Gospod John Blank Blankville-Indiana Draci gospod Blank. ali bi hoteli biti lako ljubeznivi, da bi mi priskočili na pomoč v neki zadregi? (Predstavljajmo si lesnega trgovca v daljni Arizoni, ko dobi pismo ravnatelja Družbe John Manville; že v prvem stavku prosi ta velika osebnost njegove pomoči. Kar vidim ca, trgovca iz Arizone, kako glasno misli sam pri sebi: »Talo tip iz Ne\v Yorka je v zadregi Cisto prav je naredil, da se je obrnil name. Vedno sem pripravljen pomagati bližnjemu. Poglejmo no, kaj so mu je lako hudega zgodilo!) Lansko leto sem uspešno pregovoril našo družim, da je za naše dopisnike nujno |io-trebna. čo hočejo povečati prodajo, močna propagandna kampanja, katere stroške mora kriti družba sama. (»Jasno, da jo morajo oni plačati!« bo dejal arizonski trgovec. »Milijone zaslužijo, jaz pa plačam komaj najemnino!« No, in kaj je z njim bilo naprej?) Takoj nato sem pisal 1000 trgovcem in zelo sem bil vesel, ko sem lahko ugotovil, da so bili vsi naravnost zadovoljni nad tako obliko sodelovanja. Tudi za letos smo organizirali takšno kampanjo, ki vas bo — o čemer ne dvomim — še bolj zadovoljila kakor lanska. Danes zjutraj pa me je predsednik prišel vprašat, kakšna naročila smo dobili na podlagi lanske propacande. Čisto samo po sebi je razumljivo, da so obračam do vas, da bom lahko odgovoril na stavljeno mi vprašanje. (Sijnjni stavki! »Razumljivo je, da se obračam do vas. da bom lahko odgovoril na stavljeno mi vprašanje!« Veliki ravnatelj iz New Yorka pove resnico in odkrito prizna, da mu ne moro bili mali trgovec iz Arizone v pomoč. Ste opazili. da Dyke ne pozabi omeniti važnost svojo družbe. Naravno ie, da se arizonski trgovec čuti počaščenega zaradi prošnje, nanj naslovljene.) Prosil bi Vas torej, da mi odgovorite na naslednja vprašanja: 1. Koliko novih naročil vam je preskrbela družba lansko leto? 2. Za koliko se je dvignil promet in kolikšen je bil zaslužek? Že v naprej se Vam zahvaRujem za Vašo prijaznost, ko mi boste nudili te podatka in vam zagotavljani svojo največjo hvaležnost. Ravnatelj Dyke. (Ste opazili v zadnjem odstavku naslednje izraze »prijaznost«, »zahvaljujem se Vam,« »moja največja zalivala!«) Popolnoma navadno pismo, ki pa je doseglo čudeže. Brez dvoma ima la metoda uspeh, bodisi da se bavite s trogvino. bodisi da potujete po Evropi s kakšno potovalno družbo. Nekega dne sva s prijateljem potovala po Franciji z avtom. Zgubila sva cesto ter prosila za pojasnilo skupino kmetov. Učinek je bil velikanski. Kmetje so videli v Amerikancih milijonarje, a videli so še nekaj, česar midva nisva vedela. Imela sva precej več denarja kakor oni. a kljub temu sva se jim približala z vso vljudnostjo ter jih vprašala, katera je najbližja pot do mesta. Vsi so se začutili važne zaradi tako ljubeznivega vprašanja in nama kar hkrati odgovarjali na vprašanje. Končno je eden naredil mir ter nama dal potrebno pojasnilo. Po ruskem dvornem običaju so ob velikem sprejemu predstavili ruskim gospem iz visokega plemstva novo carico. Gospe in žene najvišjih dostojanstvenikov so se postavile v vrsto, in ko je šla mimo ctfriea, so ji poljubile roko. Bilo je nad 500 plemkinj; oblečene so bile v slavnostno dvorsko obleko starih ruskih plemičev, vso vezeno z zlatom in dragimi kamni. Žalovanje za rajnim carjem so za nekaj ur prekinili. Carica je prvikrat oblekla dvorsko obleko, imela je krono na glavi in vlečko, stkano iz zlatih niti. Zaljubljeni soprog je zapisal v svoj Dnevnik: »Moja draga Aliks je bila izredno lepa v svojem ruskem kostumu (22. januarja 1895)«. Toda ves njen sijaj ni mogel vžgati niti trohice ljubezni. Mlada carica v svoji prirojeni plahosti ni našla prijazne besede za nikogar. Njeno lepo lice je ostalo mrtvo, le prisiljen smehljaj ga je nekoliko poživljal. Plemkinje so jo grajale domov grede, češ da je »hesenska muha« zabita in ošabna. »Niti pošteno nasmehniti se ne zna! Tako nam je prožila roko v poljub, kakor bi hotela reči: ,Kako mi je vse to zoprno!'« In gospe so pričele primerjati njeno trdnost s prijaznostjo carice-matere. Le malo gospfi je bilo med plemkinjami, ki bi bile imele vsaj malo razumevanja za nesrečno mlado carico, ki se ni znala takoj prilagoditi toliki množici tujih obrazov in sploh popolnoma tuji deželi ia ljudstvu. Vtis, ki ga je napravila carica na plemkinje, je bil uničujoč. Žalovanje za rajnim carjem je prisililo mlado ženo, da se je zaprla v svoje sobane. Kakšnega večjega sprejema potem ni bilo vse leto. Carica se je zunanjemu svetu čedalje bolj odtujila. Carica je pač čutila, da je okrog nje vse hladno, toda v svoji zakonski sreči se posledic ni prav zavedala. S carjem sta se ljubila. V prvem letu zakona sta bila. Všeč jima je bilo, da se dvor ne briga zanju. Carjev Dnevnik je prepoln opisovanja lepih in srečnih uric v dvoje, ko sta skupaj brala in četveroročno igrala na klavir. Car je zelo rad bral. Bral je zgodovinske spise, ruska umetniška dela in pesnike. Pa tudi francoske romane je bral na glas, da bi se mlada carica izpopolnila v francoščini, ki je bila na ruskem dvoru občevalni jezik. Zaradi angleškega naglasa so se na dvoru carici posmehovali. Z velikim naporom se ga je naposled le odvadila. Toda kmalu so zmotile mlado carico druge skrbi. To pot bolj vesele in zanimive; carica je pričakovala otroka! »Ti si moj edini, moje vse!« je pripisovala na koncu zaznamkov v Dnevnik svojega soproga. »Še kakšen mesec, potem pa — oh, moj angel, kakšna neskončna sreča! Ono bo najino, prav samo najino! Ali je mogoča še večja sreča?« (10. junija 1895.) Meseci so hitro potekali. Carski par je prebil poletje v Peterhofu, na jesen pa sta se zakonca vrnila v Carsko selo, kjer je bilo že vse urejeno po njihovem okusu. Mala palača, kjer sta novoporočenca prebila svoje medene tedne, je postala njuno najljubše bivališče, njun pravi, resnični »domek«. Dne 3. novembra 1895 se jima je rodil prvi otrok; bila je deklica! Dnevnik mladega očeta ne razodeva nikakega razočaranja. Mladi soprog je bit še preveč zaljubljen, da se ne bi veselil svojega prvega očetovslva. Poleg tega pa je bil porod težak in car je bil v velikih skrbeh. Tudi za mlado mater je bilo rojstvo male Olge velika radost. Mlada carica je bila še preotročja, da bi se bila ovedela, kako bi bilo vplivalo rojstvo dečka na njeu položaj. Tega se je bila zavedela šele pozneje. Zdaj je občutila edino le čisto materinsko srečo in materinski ponos. Dete je dojila sama. Bila je neskončno srečna. Zdaj se je vendar pričelo življenje. Leto žalosti je minilo. Kronanje novega carja je bilo določeno za prihodnjo pomlad. Do tja so mora carica seznaniti z visoko rusko družbo. V začetku leta je bil na dvoru velik sprejem diplomatskega zbora. Čez deset dni potem so priredili na dvoru velik ples; kmalu potem je sledil pregled vojsko itd. Mladega carja so vse te veselice in sprejemi dolgočasili. Edino le pregled čet ga je veselil. Mladi carici so bili ti sprejemi ne le neprijetni, temveč so ji povzročali muko. Carica ni ljubila sprejemov, niti plesov ni marala, saj je komaj znala plesati. Sploh ni imela tiste okretnosti, ki jo svet občuduje na mladih ženah. Ni mogla prenašati pogledov tolike množice, ki jo je motrila in je presojala vsak njen korak prej zlobno kot dobrohotno. Zaradi silne plahosti je poslala v družbi še bolj neokretna in v zadregi. Še bolj neugodno se je počutila v družbi plemiških gospfi in gospodičen, ki so prihajale k sprejemu. Bila je v silni zadregi, kadar je bilo treba spregovoriti prijazno besedo z eno ali drugo leh številnih gospfi. V takih trenutkih ji je lice pordelo in silna osuplost se je odražala v njenih očeh. Rada bi bila rekla kakšno besedo, nagovorila to ali ono odlično gospo, toda prave besede ni bilo iz njenih ust. Zagledala se je v daljavo, kakor da išče pomoči. Da bi jo vsaj kdo vzpodbujal, ji pomagal iz zadregel V takih trenutkih jo še bolj čutila, da je nespretna, kar je njeno zadrego še povečalo. Mlada carica bi se bila lahko uveljavila na dveh poljih, na družabnem in ha dobrodelnem. Za družabnost ji je manjkalo potrebno okretnosti, na karitativnem področju pa je bila zasidrana že carica-mati. Tu bi si bila carica prav lahko osvojila priljubljenost in srca svojih podanikov, saj je bila dobro vzgojena, bila je blaga in požrtvovalna. V njeno nesrečo je bilo to področje že oddano, carica vdova jo bila predsednica družbe, ki se je imenovala: »Ravnateljstvo zavodov carice Marije«. To društvo se je brigalo za vzgojo ženske mladine, za varstvo olrok in za pomoč ostarelim. S^odfte novica Koledar Torek, 11. velikega travna: Mamert, Skof; Fr. Hleronlmski, spoznavalec; Oandolf, mučenec. Sreda. 12. velikega travna: Varstvo sv. Jožefa; PankraciJ, mučenec. Lunina sprememba: 12. velikega travna: prvi krajec oh 10.52. Herschel napoveduje vetrovno ln jasno vreme. Zgodovinski paberkl 10. velikega travna: 1. 1594. so Turki sežgali na Vračam pri Beogradu telesne ostanke srbskega prosvetitelja sv. Save. Po bitki pri Slsku leta 1593. je prišlo namreč do dolge vojne med Avstrijo in Turčijo. Srhi so se odzvali avstrijskemu pozivu in se uprli svojim tlačiteljem, kar je 6eveda Turke silno razlju-tilo. I. 1876. se je rodil na Vrhniki Ivan Cankar. V Ljubljani je šludiral realko, učitelj za slovenščino mu je bil Fran Leveč. Na Dunaju se je lotil tehnike, a se kmalu posvetil samo književnosti. Prebival je dolga leta na Dunaju, 1907. leta pa so je za stalno preselil v Ljubljano, kjer je ti. decembra 1918. leta umrl. Počiva pri Sv. Križu v skupnem grobu s Kettejem in Murnom. Sprva je bil Ivan Cankar naturalist in dekadent, a se je naturalizmu kmalu odrekel in postal mojster modernega subjektivnega simliolizma. Bil je umetnik razpoloženja in tinega lirskega ozračja. Našo leposlovno umetnost je dvignil iz snovnosti v višine čustvenega razpoloženja. V svojih delili kaže dva svetova: stvarni, nizki svet, poln krivice in prevar (idolina šentflorjanska«) in izsanjani svet lepote, v katerega je veroval (»kraljestvo lepe Videaieva razstava v galeriji na cesti Ariello Ren .1 (bivši Gosposvetski cesti) je odprta vsak dan nepretrgoma od 9—18.30. Koncert tenorista Tlhorja EgrcssvJa In snprnnlstlnje Ade Aiiersperg bo v sredo. 13. maja. zvečer v fran.*i»Kans,,-l dvorani. Ka sporedu so dela Roita. Puccinija, Waa iolsko mladino. Premiera IVAnnnnzIJcve dramske pesnitve »Jorljeva hči« je iz tehničnih razlocrov odpovedana. Datum premiere bo objavljen kasneje. Naznanila RADIO. Torek, 11. maja: 7.30 Slovenska glasba — 8 Napoved časa, poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Italijanska glasba v nn-rečjik — 13 Napoved časa, poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva Oboroženih sil v slovenščini — 13.12 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent I). M. Sijanec, lahka glasba — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Moderne pesmi vodi dirigent Zeine — 14.45 Simfonična glasbn — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa, poročila v slovenščini — 17.10 Pet minut gospoda X — 17.15 Plošče — 17.45 Pisana glnslia — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Politični komentar v slovenščini — 20 Napoved časa, poročila v italijanščini — 20.20 Koncert radijskegn orkestra vodi dirigent D. M. šiianec, sodeluje sopranistka Valerija Heybal, operna glasba — 20.40 Orkester »Ar-monija« vodi dirigent Segnrini — 21.10 Koncert za 3U0 letnico smrti Claudi ia Mnntevor-dija — 22.10 Zanimivosti v slovenščini — 22.20 Koncert Adamičevega orkestra — 22.45 Poročila v italijanščini. LEKARNE. Nočno službo Imejo lekarne: mr. Lenstck, Kesljevn cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Komoiar, Vič — Tržaška cesta 48. Poizvedovanja Očala je nekdo pozabil v soboto nn živilskem trsru. Dobe so v upruvi »Slovenca^. Zgubila sem tri ključe nn obročku od kolodvora tnri sprejemu paketov) do oddaje dotičnih v Kotnikov! ulici 1'rnslm najditelja. da Jih odda nri upravi »Slovenca«. Ster. 106. »SLOVENEC«, torek, 11. mnjn 1943-XXl. Sli 'in f; Kulturni obzornik Skladatelj, kritik, poslušalec: trije svetovi v glasbi Protokol o preiskavi množestvenega umora v Katinu Skušnja uči, da je v svetu umetnosti težje kot kjer koli najti večje število ljudi, ki bi nu umetnostne stvaritve gledali z istimi očmi. NoSlota so pota, ki vodijo bralca, gledalca, poslušalca k razumevanju umetnine, nešteta tudi ona, ki ga od nje odvračajo. Lažje je z otipljivimi dokazi prepričati človeka o vrednosti materialne dobrine; težje ga je povesti k razumevanju umetniških stvaritov, ki so čutom več ali manj odmaknjene; najtežje ga je prepričati o umetniški vrednosti dela, če si je o njem ustvaril že nasprotno sodbo in se mu bliža z nezaupanjem in s predsodki v srcu. Izobrazba, šolska in umetnostna, življenjska doba, narodnost, svetovni nazor, struje, ki skušajo zajeli Človeka v svojo smer: vso to vpliva poleg drugih, včasih tudi manjvrednih činiteljev na človeka, da zavzame nasproti umetnostni stvaritvi tako ali drugačno slališčo. V glasbi so skladatelj, kritik tn poslušalec tisti trije činitelji, ki pogosto trčijo skupaj z zelo nasprotujočimi si pogledi na glasbene stvaritve. Ni naš namen, pisati obsežne strokovne razprave in analizirati vsakega od njih; to bi Bpadalo v področje strokovne revije. Vendar pa ne bo brez koristi, če r.a trenutek prekinemo poplavo glasbenih ocen, ki v našem času bolj kot kdaj poprej polnijo predale dnevnega Časopisja, in v boljše razumevanje teh poročil prav v istem časopisju razjasnimo nekatere moteče pojave, ki jih v tel: poročilih zasledimo. Vse seveda v kar se da skrčeni obliki. Skladatelj Skladatelj pozna pri svojem delu eno samo pot. Ne ozira so ne na kritiko ne na poslušalca, ampak poje tako kot je uglašen. Med mnogimi Činitelji, ki so ga privedli do take in no drugačne uglasitve, je tudi skladateljeva narodnost, ki jo Je razmeroma lahko razpoznati. Ta pojem 1)1 pa lahko še zožili. Kot pozna jezikoslovec v istem narodu razna narečja, tako loči glasbenik, recimo folklorist, razna takozvana glasbena okrožja s čisto samosvojimi posebnostmi. Brez dvoma tudi značilnosti teh okrožij v ožjem smislu vplivajo na skladatelja, da tudi v umetni glasbi poje po svoje. Teh okrožij v našem narodu no bom našteval; imeli smo jih priliko spoznati ob nedavnih koncertih Akademskega pevskega zbora. Naj omenim danes snino eno najznačilnejših, ki nam je tudi najlaže dosegljivo, to je belokranjsko glasbeno okrožje. Kakšni činitelji vplivajo na duševni ustroj skladatelja, ki bi izšel recimo iz tega okrožja? Pokojni dr. Stanko J&UJiik nam jo v svoji »Študiji o glasberrt-foTinori na Belokranjskem« (Etnolog 1931, str. 105—186) podal kot prvi lepo število znanstvenih izsledkov, ki b! nam v tem primeru služili za presojo. Ne navajamo jih izčrpno, niti ne v strogem logičnem zaporedju, ampak samo v toliko, v kolikor nam morejo v naš namen služiti. Takole pravi dr. Vurnik: »Zapadnjaški Slovenec je močno naturalistično in čutno usmerjen, vzhodni (sem šteje Prekmur-ce, vzhodne Štajerce in Belokranjce) pa je bolj abstraktno misleč in nagiba k idealizmu. Vzhodnjak, recimo tu specielno Belokranjec, oblikuje svoj tločrt strogo simetrično abstraktno, ljubi idealno, četverokotno formo dvora, ne kaže nobenega čutnega ornamenta, nego poudarja povsod le »dušo«, to je statiko in tektoniko. Plastika njegova ne ljubi slikovitih efektov nego je nekam arhaično statuarična in geometrično negibna, slikarstvo mu je skoraj le ornamentika in ta je čisto abstraktna in geometrična. Princip vzhodnjeslovenske oma-mentike je nizanje geometričnih vzorcev v neskončnem ritmičnem redu, tipika v formi in barvi, redukcija izraznih sredstev na minimum, kar vse kaže na protinaturalistično njegovo fantazijo in način mišljenja ... Naposled je ista razlika med vzhodnjaškim in zapadnlaškim Slovencem tudi v glasbi in njenem stilu. Zdi se, da je zapadnjaški Slovenec obstal v čutnosti in materializmu XIX. stoletja. Nasprotno izgleda, da je vzhodnjak na nekih poljih še daleč v srednjem veku s svojo »primitivno«, bi rekli pravilneje, abstraktno idealistično fazo svojega razvoja. Abstraktni stil je globoko ukoreninjen v psihi evropskega vzhodnjaka, kakor mu pripada do neke meje tudi žo naš Belokranjec. Pri njegovih napevih mu ne gre v prvi vrsti za čutni, harmonični učinek, kakor gre alpskemu človeku. Posluži se kar najmanj mogoče melodičnih motivov. Posledica vsega je, da ču-jemo skoraj vedno en in isti motiv. Temu pojavu, ki je v Beli Krajini v navadi, pravijo »orientalska monotonija« (kar pa ni isto kot »dolgovez-nost«; op. podpis.) ali litanijski tip. Ljudski pesnik z vzhoda stremi po nekakšni geometriji koncepta in zna čustveno stopnjevanje razdelili v niz paralelnih, na zunaj ,kar se da enakih domislekov, ki se za zapadnjaške oči nekam monotono, v stalnih paralelizmih ponavljajo. Vse to ni nobena »primitivnost«, nego zavedna abstrakcija v smeri idealističnega umetniškega prepričanja, ki mu nikakor ne gre za čutne efekte... Velik del teh pesmi ima svoj estetski smisel le v ritmiki. In ta ritmika, moremo koj reči, rabi kar se da malo ritmičnih shem in modelov... V absolutni večini izgleda, da je na Belokranjskem v rabi dvodelni *lt takt. % takt, ki velja sicer za nekaj specifično alpskega in se tudi v Beli Krajini občuti kot nekak import iz Dolenjske in Gorenjske, je zastopan komaj z 10%... Kako silno »monotoni« (ne »dolgovezni«; op. podpis.), abstraktni, »geometrični« izgledajo proti koroškim belokranjski ritmi... Posebnost nekaterih belokranjskih pesmi |fi njihov način dvoglasja, ki kaže neke starinske lastnosti. Tudi kanonične forme so v primitivnem bile na Belokranjskem še doma (na Vinici, Hrastu. Prelo-ki. Lipi, v Adlešičih vam tudi še danes 20 letna dekleta zapojejo tak kSnon, da boste strmeli:'op. podpis.). Abstraktna forma kdnona je abstraktno usmerjenemu vzhodnjaškemu duhu itak primerna. Belokranjska etnografska kultura je po duhu abstraktna in k idealizmu nagnjena, v njej nahajamo še zaplodke srednjega veka kar ne pomeni samo kulturne stopnje, nego nemara tudi avtohtono vzhodnjeevrop3ko duševno konstelacijo.« Tako dr. Vurnik v svoji razpravi. Ni dvoma, da bi na skladatelja, ki bi izšel iz tega okrožja in bi Ml s svojo zemljo kolikor toliko zrasel, vsi ti elementi pri njegovem delu vsaj podzavestno vplivali In ga tako ločili od skladatelja, kt bi mu zopet kako drugo okrožje vtisnilo svoj nečat. Pustimo ob strani vsa izvajanja, ki bt jih v zvezi ž Vurnikovim Člankom lahko obširno npliclrali tudi na modernega skladatelja, izhajajočega iz tega okrožja. Opomnimo samo toliko, da smo nedavno veliko tega izrazoslovja skoraj dobesedno brali v nekih glasbenih ocenah, le žal, da bolj v negativnem kot v pozitivnem smislu. Tudi tukaj se je zgodilo, da bi nekateri po zgledu svetopisemskega preroka Balaama radi izrekli prekletstvo, pa proti svoji volji izrekajo blagoslov. Preskočimo iz teh izvajanj kar h konkretnemu primeru. Pred kratkim smo slišali Izvajati Tomčcvo kantato »Krl?ev not«, Kako si je skla datelj, ki izhaja iz belokranjskega okrožja, za mislil na primer v kritiki najbolj osporavano XII postajo (Kristus umrje na križu)? Cisto idealistično, nadčutno. Ne zanimajo ga naravni pojavi, ki so se ob Kristusovi smrti godili, saj ne nagiba prvenstveno v naturalizem. Svojo glasbo gradi ne sicer točno v smislu teksta, nikakor pa tudi ne mimo teksta (»za nas na križu dobri Bog umira«). Po uvodnem kriku ranjene duše, ki ga pa ne pojmuje naturalistično, preide k svojemu glasbenemu delu. Motiv, ki ga za svoj namen uporabi, nikakor ni »igračkastega, skoraj šaljivega značaja«. Prej bi ga imenovali motiv začudenja ubogo duše, priče Gospodove smrti, ki ne more doumeti, da je isti Kristus, ki so ga pred nekaj dnevi s hozana klici pozdravljali kot kralja, zdaj po svetopisemskih besedah »izničen«. Skladatelj 110 opisuje, ampak gradi; svoj pogled upre na konec teksta: vsa Kristusova »izničenost« Je le trenutna, prehodna, navidezna. On je in ostane kljub vsemu »naša živa vera«. Prvotni motiv stopa vedno bolj v ozadje, iz njega se izvije lapidarni »motiv vere«, če bi ga hoteli tako imenovati, ki dobiva vedno bolj konkretno obliko: iz zastrtega mola preide v svetel, bleščeč dur; zbor, podprt s trobili, ga v teku razvoja v enoglasju prinaša tako, da zmagoslavno dominira nad prvotnim motivom, ki ga ostali orkester dosledno prav do konca izpeljuje. Tako si je zamislil to sliko skladatelj, tako jo je razumel tudi dirigent, ki je to točko v smislu skladateljevih intencij še prav posebej izvrstno interpretiral: vsaki od treh tem je dal Čisto svojsko lice, oblikovno je točko do nazornosti jasno izgradil, varoval se je v izrazu vBakega naturalizma, ohranil je kljub različnosti tem noko, rekli bi velikotedensko nastrojenje, ki zveni kot osnovna barva iz celotnega dela; ravno to nastrojenje, ki so ga pa nestrokovnjaki bolj opazili kot strokovnjaki, pa tudi jasno izdelana čeprav skoraj neopa-žena oblika kaniate vežo tnko raznoliko v sliki, bosedi in glasbi zasnovane točko v trdno enoto. Kritik Če ima skladatelj pred seboj samo eno pot, ima kritik dve: lahko se postavi na stališče skladatelja in pod njegovimi vidiki motri njegovo delo; to bi bila najbolj zadnesljivn pot. Marsikaj nerazumljivega postane razumljivo, marsikaj nejasnega jasno, iz pomankljivosti nastanejo posebnosti ali celo prednosti. Možno pa je, da zavzame kritik, ne oziraje se na skladatelja, svoje lastno stališče; tako mnogokrat, ne rečeni vedno, vrednote prevrne. Omejimo 6e na čim krajša izvajanja in vzemimo zopet za primer že omenjeno XII. postajo Toničevega »Križevega potat. Iz večine ocen razberemo, da bi bilo bolj ustreženo, če bi so skladatelj (čeprav mimo besedila!) postavil namesto na idealistično na naturalistično stališče. V sv. pismu namreč beremo, da se Je ob Kristusovi smrtt zagrinjalo v templju pretrgalo na dvoje (skladatelj bi to glasbeno tako Izrazil, da bi v orkestru zgrmela vrsta kromatičnih akordičnih tvorb od najvišjih leg proti najnižjim); zemlja se je stresla, skale so se razpočile (skladatelj bi poleg trobil — primerjaj Jeriho! — temeljito izrabil tolkla); grobovi so se odprli in mnogo mrtvih je vstalo (če bi bil skladatelj dosti spreten, bi že kako našel izrazna sredstva, da bi se poslušalcu jezili lasje na glavi in bi mu ledenela kri v žilah). Vendar pa so šla, kot rečeno, skladateljeva prizadevanja ravno v nasprotni smeri; tukaj se križata dva svetova; kritiku, ki bi želel od skladatelja glasbo po svojem pojmovanju, bi ta kvečjemu mogel odgovoriti prosto po sv. Hieronimu: Prizanesi ml, Gospod, ker sem Belokranjec! Resnici na ljubo pa moramo reči, da bi drug skladatelj z naturalističnimi sredstvi pri čutno usmerjenem poslušalcu dosegel neprimerno večji učinek, kot ga doseza Tome s svojo v nadčutnost usmerjeno glasbo. Kot na sICadatelja U.ko vplivajo tudi na kritika razni činitelji, Ki usmerjajo njegovo gledanje na umetnino (mislim seveda samo na pozitivne činitelje; manjvredne po lastni skušnii izključujem). Zato skušenega poslušalca ne splavi iz ravnotežja ako bero o istem delu in niega izvedbi čisto nasprotujoče si sodbe. Ne da bi hotel izzivati polemiko ali ustvarjati napeto ozračje, navedem samo nekaj značilnih primerov iz ocen že omenjenega »Križevega pota«. Sodba o zboru sc na primer glasi: »Skladba je našla v zboru Glasbene Malice idealnega intrepreta« — »temeljita, vestna priprava mu je prinesla na koncertu močan uspeh« — »zbor sam je bil solidno naštudi-ran« — »petje Matičnega zbora nI ugodilo estetskim zahtevam« — »zbor Glasbene Matice ni še nikoli slabše pel.« O dirigentu pravijo ocene: »Mirko Polič Je z močnim vodstvom v zgledni enotnosti držal v svoji roki orkestralno in zborovsko maso« — >ob snočnji krstni izvedbi smo lahko na novo razbrali odlike preizkušenega dirigenta Poliča, ki se je izkazal kot spreten, zanesljiv inter-pret te religiozne kantntne stvaritve« — »zavzel se je za skladbo kakor že za toliko drugih domačih del, katere Je z dolgoletnim izkustvom in z dobro umetniško intuicijo izvajal« — »glasovni material Glasbene Matice ni bil pravilno oblikovan« — »dirigenta bi upravičeno vprašali, kaj smatra sploh še za petje« — »Ločimo že enkrat umetnost od diletantstva!« Take nasprotujoče si sodbe bi lahko navedli tudi v glasbeni strani kan-tate, o njeni oblikovni zgradnji, sploh o vsem, kar je predmet ocene. Tako na primer trdi ena od ocen, da so Tomčeve harmonije »prisiljene in tuje našim ušesom«, druga pa pravi, da je »tovrstno glasbo podal gorko in občuteno«. Celo isti ocenjevatelj trdi, da je kantata »formalno dovršeno grajena«, nekaj dni nato pa. da Je »zunanje ogradje kaniate vse preveč razbito«. Poslušalec Po vsem, kar smo omenili, taka nasprotja poučenega bralca ne začudijo (dokler so seveda nižji motivi izključeni), lahko pa naprnvijo vseeno zmedo v pravilnem pojmovanju glasbene stvaritve. Tu stopi na pozorišče poslušalec, ki so mu na izbiro dane kar tri poti, pa ga bomo kljub temu kar se da na kratko obravnavali. Poslušalec je suveren gospod; lahko se da prepričati skladatelju, lahko verjame kritiku, še najboljo je pa, če hodi svojo pot. Od denarja, ki ga je izdal za vstopnico, hoče nekaj imeti, zato se ne zmeni za hvalo na tej ne za grajo na oni strani. On je tudi tisti, ki končno odločuje, ali bo ssiinfonija, opera in podobno živela ali bo zapadla pozabljenju. Če glasbena stvaritev poslušalca ne prime, bo kljub mnogim odlikam obležala v arhivu; če ga ogreje, bo kljub morebitnim pomankljivostim živela. Gotovo pa je, da poslušalci hitreje dojemajo stvaritve, ki so Čutom bližje kot one, ki so jim odmaknjene. V splošnem bo držalo, da hitreje prodre dobra opera kot dobra simfonija ali celo dobra religiozna stvaritev. Naj nihče ne smatra za profanacijo, če v naša razmišljanja pritegnemo Beethovna: njegova opera »Fidelio« se je po začetnem popolnem neuspehu pri občinstvu in prt kritiki uveljavila prej kot v desetih letih. »Missa solemnis«, končana 1. 1823. ni imela uspeha do 1. 1844, ko se je začela počasi, od 1. 1860 pa hi- isKave mnozesivemn grooov poijsKin cusuo-kov v gozdu i»ri Katinu pri Smolensku sestavila komisija zastopnikov sodne medicine in krimi-nalistike evropskih univerz in drugih veljav- Bcrlin, 5. maja. Zastopnikom inozemskega tiska so prebrali protokol, ki ga je zaradi preiskave množestvenih grobov poljskih častnikov ko nalistike evropsl nih medicinskih univerzitetnih profesorjev. Komisija je bila sestavljena iz strokovnjakov telile dežel: l^elgije, Bolgarije, Danske, Odrske, Finske, Italije, Hrvaške, Nizozemske, Češke in Moravske, Romunske. Švice in Slovaške. Komisija je dognala, du so bili poljski častniki ustreljeni v marcu in aprilu leta 194». Doslej so odkopali 7 grobov in preiskali 9S2 trupel, ki so nekatera tudi obducirali in so jih do 70 odstotkov že identificirali. Kot vzrok smrti je [Kivsod dognan strel v tilnik. S tem protokolom je pojasnjeno predvsem to, kdo je l)il umorjen, kaKo jc bil umorjen in kako so bili umori izvršeni. Še nedavno po je Anglija i/javila časnikarjem, da je nemogoče dognati, kdo naj bi bil odgovoren za ustrelitov poljskih častnikov. A zdaj je tu odgovor mednarodne komisije, ki ie povsem jusen in natančen. Ta protokol zasluži, da si ga oijleda ves svet, a predvsem Evropa, ker jc najdba v Katinu dokaz, kakšna usoda bi doletela Evropo, če bi bila predana boljševiški oblasti. (Pester Lloyd). Psi kot bojevniki na bojiščih To ni kaka novost teli časov, da imajo rojaki tudi psa na bojišču in ga uporabljajo kot prijatelja in pomočnika. Pred stoletji pa so pse ^ vse drugače uporabljali na bojnih poljanah. Takrat jili niso imeli kot obveščevalce, opazovalce ali za prevažanje streliva ali jjomočnike v zdravstveni službi, namreč so takrat pse kot krvoločne zveri nagnali na ljudi. To se je zgodilo nekako pred 300 leti nn maloantiljskem otoku Dominiki, ko so na domačine spustili divje pse, ki so jili bili pripeljali s Kube. Krvoločni psi so pretaknili vsa skrivališča domačinov, planili nanje, jili pometali na tla in sc zagrizli vanje. — Francisco Pizarro, ki jc odkril in zavzel Peru, je ob svojem napadu na domačine prav tako uporabljal pse, ki so prejemali posebno mezdo kot njegovi vojaki. Ker so tudi Perujci imeli več divjih psov, so se večkrat spopadli psi obeh taborov in se klali med seboj. Med osvobodilnimi vojnami Perujcev s Španci v začetku 20. let preteklega stoletja, se je zlasti odlikoval človek, ki se je z imenom Juan I. povzpel do kraljevskega naslova na bližnjem otoku Certosu, ki so mu ga Španci prepustili kot plačilo zn njegove zasluge. Ker je bil v skrbeh za svojo osebno varnost, je Juan vzel v svojo kraljevino več hudih psov, ki so se njih predniki žc v Pizarrovih časih odlikovali v bitkah. Ti psi so bili Juanovi varuhi, njegova telesna straža. Tako so bili i/učeni, da so na povelje koj tvorili zid krog njega, tnko da se mu ni upal nihče približati. Da bi obljudil svoj samotni otok in dobil podložnike, je s si- treje uveljavljati. — Da preskočimo od velikega k malemu: značilno za visok nivo ljubljanskega koncertnega občinstva, Ra tudi za delo in njega izvedbo je dejstvo, da Je, kot skoraj soglasno poudarjajo strokovna in reportažna poročila, občinstvo z očitno slovesno, tiho zbranostjo poslušalo in s toplim odobravanjem sprejelo Toinčev »Križev pot«, ki se je s svojo vsebino iu 7. močnimi religioznimi poudarki skladno prilegal razpoloženju velikega tednn. Le eno poročilo poudarja, da Tome kljub izredno bogati tehnični snovi ni znal dati delu duše in zalo ni ogrel poslušalcev. Rezultat teh izvajanj naj bi bil za poslušalca: poslušaj 7. lastnimi ušesi: zji kritika: hvali po pravici, no grajaj po krivici; za skladatelja: poj brez ozira na prvega in drugega, kakor ti je Bog grlo ustvaril! Matija Tome. jnjnimi obljubami privabil več Perujcev nn otok Certos. Ker pa otok ni rodoviten in je mogel prehraniti le take ljudi, ki so se v potu svojega obraza mučili z obdelovanjem tal, so postali ljudj6 nezadovoljni in so se kralju uprli, tuko da kralju ni kazalo drugače, ko da je tudi on obrnil hrbet svoji državi in je odrinil iz n je. Njegova pasja telesna straža mu je postala nezvesta. Ljudje so pse z mesom izvabljali k sebi iu jih nato pobili. V vojni, ki se je 7. njo Henrik VIII., nngle-ški kralj, vojskoval v letih 1322—1525 proti Franciji, je Henrik VIII. dal iz Anglije privesti 4000 krvoločnih psov, ki so se pri obleganju V11-lance v Dauphineji udeležili bojev. A tudi Francozi so imeli svojo armado hudih psov, ki je bila pa manjša kot angleška. Preden so začeli napadati, sta obe vojski spustih armado psov v naskok, pri čemer so se morali francoski psi umakniti angleškim. Pravijo, da so zato francoski vojaki izgubili ves pogum in so v tist' bitki podlegli Angležem. Anekdota K Ricardu, ki je bil svoj čas slaven zdra\ nik v Parizu, je prišel nekoč visok in mrša\ gospod, češ da ga muči taka otožnost, da žc ne more več živeti. Zdravnik je dejal: »Brez dvomn bi morali dobro jesti in piti- Ali bi si to lahko privoščili?« Gospod je odvrnil: »še več, ko to, saj je moja kuhinja po vsem Parizu znana in pra\ tako slovijo moja izbrana vina.« Zdravnik je povzel nato: »Potem vam j na ka nemara treba spremembe zraka. Pojdite na ko dolgo potovanje!« Gospod nato: »Tudi to mi ne pomaga, saj sem svojo otožnost že po vsej Evropi nosil okoli,« »Če je pa vaš primer tako trdovraten,« je odločil zdravnik, »potem pa ni druge pomoči, ko da greste vsuk dan v gledališče, dokler bo prekrasni Debureau še gostoval v Parizu, ker njegova odlična igra prežene pač vsakršno otožnost U »Potem mi pn ne morete pomagati, gospod doktor,« je menil gospod žalostno, »ker sem jaz Debureau.« S. S. VAN D INE: »Kaj se zdi tebi, Markham?« je vprašal \'unce prijutelju. »Zadeva 111 s tem postalu nič manj zapletena,« je žalostno pripomnil Markham. »Moja teorija res ne daje popolne razjasnitve. Vendar pu se mi zdi, da vsaj nekoliko pojasnjuje vse. Nekaj podrobnosti je iz nje mogoče posneti. Na primer to, da je Skeel noznul ali prepoznal morilca. Komaj si je nekoliko opomogel od prestanega strahu, je začel morilcu izsiljevati. Način, kako je končal, priča, da se skrivnostni morilec vedno nu tako odločen način i/nebi tistih, ki so mu v napotje. Moja teorija pojasnjuje tudi skrivnost vlomljene skrinjice draguljev, nedotaknjene omare, prstnih odtisov, dejstvo, da so se dragulji znašli v košarici zu smeti — kajti tisti, ki jih je vzel, jih nikakor ni želel obdržati — in prav tuko pojasnjuje Skeelov inolk. Tudi skrivnost stranskih vrut je pojasnjena.« »Res je,« je vzdihnil Markham. »Zdi se, dn pojasnjuje vse, razen tega, kar je najvažnejše, namreč, kdo je skrivnostni morilec...« »Prav imaš!« jc pritrdil Vance. »A pojdimo sedaj ii kosilu!« lleath je v zadregi odšel v glavni urad, mi tiije pa smo odšli h kosilu. »Zdaj se zanka zažuje okrog Cleaverja in Mannixa,< je dejal Markham, ko smo pokosili. »Če je tvoju teorija, da je namreč ista roka umorila Kanarčka in Skeelu, pravilna, tedaj dr. l.indi|uist ne pride več v poštev, ker je v bolnišnici že od sobote popoldne.« »Brez dvoma,« je priznal Vance. »Dr. Lind-«1 nist je na vsak način izključen. Da, Cleaver iu Mannix, ti dve imeni sta zelo privlačni. Mislim, da ni treba iti še dalje.« Namršil je obrvi ju za hip molčal. »Moj kvartet se je razblinil v nič, kur nti je zelo /al. Polje je sedaj preveč ozko... Ru/um ima premalo dela. Če se nam posreči izključiti še Cleuverju iu Munnixa, kaj se bo zgodilo potem? kam nas to dovede? V nič seveda! Iu vendar je eden izmed četvorke kriv. Oklenimo se tega tolažilnega dejstva. Spote-\vood ne more biti in prav tako ne Lindquist. Ostaneta Cleaver in Munnix: štiri manj dve je dve. To je preprosta aritmetika, kaj ne? Zlo je v tem, da ta primer ni preprost. Moj Bog, niti malo ni preprost.« Prijel se je z rokama za glavo: »Obljubi mi, dragi Markham, da mi boš poskrbel skrbnega in ljubeznivega bolničarja!« »Dobro razumem kaj občutiš; ves teden sem bil sam v enakem položaju.« »Misel na četvorko me deia blaznega,« je tožil Vance. »Muči me dejstvo, da bi se ta četvorka morala razbliniti v nič. Ostane mi samo še bedna dvojka. Ne, tega ne prenesem... Hočem ohraniti svojo četvorko.« »Bojim se, dn se boš moral zadovoljiti samo z dvema,« je utrujeno odgovoril Markham, »eden je neuporaben, drugi pu je bolan. Pošlji šopek cvetlic v bolnišnico, če te bo to potolažilo.« »Eden je bil bolan... eden je bolan...« je ponavljal Vance. Seveda! štiri manj ena je tri. Aritmetika!... Sicer pa popolnoma ruvnu črta ne obstoja. Vse črte so krive, vse opišejo kroge v prostoru. Zdijo se ravne, a niso, videz je tako varljiv! Nadomestimo vid z razmišljanjem.« Pogledal je skozi okno in nekaj časa molče kadil. Ko je povzel spet besedo, je bil njegov glas trden in odločen. »Markham, ali bi ti bilo težko povabiti Mannixa, Cleuverja in Spots\vooda nocoj v tvoje stanovanje?« Markam je odložil skodelico s kavo in ves presenečen pogledal prijatelja. »Kaka nova norčija je to?« »Uh... Odgovori vendar na moje vprašanje!« »Hm, 6eveda... Lahko bi to storil,« je nekoliko obotavljajoč se odvrnil Markham. »Saj so več ali manj zdaj vsi trije pod mojim vplivom.« »Povabilo bi bilo nekako v skladu s sedanjim položajem in niliče bi ti ne mogel odreči, kajne!« »Ne verjamem, da bi odrekli...« »Ko bi bili zbrani pri tebi, 1»i gotovo sprejeli povabilo, da bi igrali poker, kajne?« »Zelo verjetno,« je odvrnil Markhuin, ki ni mogel razumeti, kam Vance meri. »Toda zukaj ravno poker. Ali se ti ni morda že zmešalo v glavi, Kakor si se prej bal?« »Nikukor ne. Govorim po|wilnomn resno. Poker je temelj vsega mojega načrta. Vem, da je Cleaver v tej igri zelo spreten; S|>ots\vood je igral s sodnikom Redfernoin v usodni noči. Skoraj gotovo pozna to igro tudi Mannix.« Sklonil >e je naprej in resno nadaljeval: »Poker je v veliki meri psihologija. Kdor igro dobro |>ozna, more v eni uri igre bolje spoznati značaj posameznika, kot če bi tega proučeval pri slučajnih srečanjih skozi celo leto. Nekoč si se norčevul iz mene, ko sem trdil, da ti označim storilca katerega koli zločina, ko proučim zločin sain. Razumljivo je, da moram poznati psihološke značilnosti zločina in zločin če vo naravo. V našem primeru vem kakšen je človek, ki je zugrešil tu umor. Nimam pa dovolj znakov, po katerih bi mogel po-kuzuti na morilca. Pri igri pu mislim, da ti bom z. gotovostjo mogel |>ovedati, kdo je pripravil in izvršil zločin nad Kanarčkom.« Markham ga je presenečeno pogledal. Vedel je, da je Vance nenavadno spreten igralec in še bolj izveden psiholog, nikakor pa ni pričakoval njegove trditve, da bo 6 pomočjo te igre mogel rešiti skrivnosten umor Kanarčka. Vance pa je govoril s tako odločnostjo in resnostjo, da je njegov prijatelj bil kar prevzet. Lultko hi povedal to, kar si je sedaj mislil, kakor če bi sam izražal svoje misli z besedami. Spominjal se je drugih primerov, ko je Vance odkril morilca na način, ki se je drugim zdel nerazumljiv in celo čuden, a je vendar uspeli bil presenetljiv. »K vragu!« je končno zagodrnjal. »Stvar se mi zdi neumna... Če pa na vsak način hočeš igrati poker s temi tremi, nimam nič proti temu. Povem ti že ^naprej, du ne boš dosegel nič. Saj je po|K)lnoma nespametna domneva, da bi mogel odkriti krivcu s tem, tako fantastičnim sredstvom.« »Na vsok nočin nam majhno razvedrilo ne Ih> škodovalo!« je vzdihnil Vance. Sporf športna nedelja v Šiški Vroča nogometna tekma med Marsom in Tobačno tovarno, o kateri bodo šo razpravljali pri zeleni mizi. Na stadionu v Šiški so odigrali včeraj 5 nogometnih tekem. Gledalcev jo bilo nekoliko manj, lo pa zaradi tega, ker je Ljubljana, ki igra najlepši nogomet, počivala, in ker tudi vreme ni bilo preveč mikavno. Bilo je hladno in vsak čas je kazalo, da bo deževalo. Tako so prišli na igrišče samo najbolj vneti gledalci — bilo jih je popoldne okrog 700, dopoldne pa seveda veliko manj. llermes : Vič 8 : 1. Dopoldanski spored je obsegal najprej srečanje med obema rezervama, ki je končalo z 2 : 1 v prid Hermesu. Potem je bila prijateljska tekma med Hermežani in Vičani, ki nas je prepričala, da se jasni nebo nad šiškarsko enajstoriro, ki se je pokazala tokrat v dobri luči. Moštvo so spet nekoliko preuredili in pokazali veliko bolj povezano igro kakor zadnjič, ko so doživeli nekaj zaporednih neuspehov. K visokemu izidu moramo dodati, da je med Vičani manjkalo dvoje, troje dobrih moči. Hermežani so zmagali z 8:1 in opravili koristen trening za srečanja, ki jih še čakajo. Sodil je g. Kastelic. Korotan : Žabjak fi : 1 (1 : 1). V prvenstvenem tekmovanju je bilo na vrsti četrto kolo. Ob 14 popoldne sta se predstavili sodniku g. Kosu enajstorici Korotana in Žabjaka ter začeli borbo za točke v H. razredu. V prvem polčasu so se igralci Zabjaka dobro držali in so vztrajali pri neodločenem izidu 1 :1, potem pa so popustili. Tehnično niso toliko zaostajali, pač pa se jim pozna, da ne gojijo tako neobhodno potrebnega kondicijskega treninga, ki je pogoj za dober nogomet vseli 90 ininut igranja. Vtis, ki so ga zapustili Korotanci po drugem delu igre, je bil prav dober: stkali so vrsto uspešnih napadov in poslali žogo še petkrat v mrežo ter zmagali z 1:6. Tako so si Korotanci zasluženo pripisali nadaljni dve točki. Mars : Tob. tovarna 4:2 (2:1) Pred prvenstveno tekmo I. razreda med Marsom in Tobačno smo gledali zabavno tekmo med sodniki in odborniki, ki je končala neodločeno z 2:2 in o kateri poročamo na drugem mestu. Potem je bila na vrsti huda borba za točke v I. razredu. Mars in Tob. tovarna sta nastopila kot enakovredna nasprotnika, ki sta oba zatrdno računala z zmago. Izredno požrtvovalno sta začela igrati, vsak posameznik se je naravnost preveč zavedal odgovorne naloge. Mars jo bil tokrat bolje razpoložen in je pred-vedel koristno igro kakor že dolgo ne. V 9 min. ie prišel do žoge Zigon in poslal prvo žogo v mrežo. Tobakarji so začeli s protinapadi, toda na drugi strani je bil Slamič, duša moštva, ki je čistil, pošiljal žogo naprej in vezal vrste. Izvrsten v obrambi je bil tudi Piskar; večkrat je navdušil svoje pristaše s svojo lepo tehniko in žilavostjo. Igralci Tob. tovarne so se borili proti tehnično izurjenejšemu moštvu, grešili so z zadrževanjem žoge, v škodo pa jim je bil tudi močan veter, ki je vlekel proti njihovim vratom. Igra je postajala vedno bolj napeta. V 36. minuti se je nudila Tobakarjem zrela priložnost, da bi izenačili, toda preden je bila žoga v mreži, se je pojavil bliskoviti Piskar ter rešil vratarja pred najbolj kočljivo situacijo. Takoj za tem so bili Marsovci spet v ofenzivi. Sodnik je prisodil 11 melrovko, Slamič pa jo je poslal v mrežo. Marsovci so vodili z 0 :2. Prizadevanje Tobakarjev je rodilo uspeh šele v 42. min., ko je poslal Ja-nuš ostro in natančno žogo v mrežo; bil jo to strel in pol! Prvi polčas so zaključili z 2:1. V nadaljevanju igre je bil veter na strani enajstorice Tob. tovarne. Ta ni klonila, pač pa je hotela čim prej nadoknaditi razliko. To se ii je tudi posrečilo ž" v 2. min., ko je Nagode izenačil ler postavil izid 2:2. Zdaj je bila igra spet odprta in obe moštvi sta imeli enake izglede za zinago. Ozračje nad igriščem, kakor tudi nad tribuno, je postajalo vroče. Igralci so poskušali z nedovoljenimi sredstvi, sodnik g. Pušenjak pa je hotel take poizkuse že v kali zatreti. Prišlo je do kočljive 11 metrovke, ki jo je dosodil zaradi roke. Prizadeti so protestirali in padale so preostre besede. Sodnik je vztrajal pri svoji odločitvi in že je bilo videti, da igralci Tob. tov. zapuščajo igrišče. Obveljala je kajpada sodnikova odločitev: dva igralca Tob. tovarne je izključil, Slamič je streljal in Mars je prevzel vodstvo z 1:2. Igra je postala nezanimiva, čeprav niso Tobakarji klonili in so se žilavo borili naprej. V dobro jim štejemo, da nis-o zapustili igrišča, zamerimo pa Nagodetu, ki je brez vzroka podrl nasprotnika, ki ni imel žoge, na tla, česar sodnik menda ni videl. V 29. min. je poslal Zaje zadnjo žogo v mrežo in Mars je zaključil prvenstveno borbo z zmago 2:4. O tekmi bomo spregovorili še med tednom. Nove atletske prireditve Tekom maja bo priredila Lahkontletska zveza v Ljubljani dvoje propagandnih prireditev. Lahkoatlciska zveza v Ljubljani sporoča, da prireja 2». in "SO. mnja dvoje zanimivih propagandnih prireditev. Na prvi bodo nastopili samo moški in bo obsegala naslednje točke: teke na 100 m, 300 m in 1000 m, skoke v višino in daljino, suvanje krogle kg) in metanje kopja (000 gr). Druga prireditev pa bo namenjena ženskam in bo obsegala tale spored: tek na 60 m in na 100 m, skok v višino in daljino ter suvanje krogle (4 kg) ter metan je kopja (600 gr). Po uspelem pokrajinskem tekmovanju za veliko nagrado v tekih na srednje proge sledita torej še dve propagandni prireditvi, ki jih bodo izvedli v maju. Mladinske igre v lahki atletiki, ki so pravkar v teku in nn katerih sodeluje okrog 600 učencev ljubljanskih šol, so gotovo najzanimivejši uvod v obe prireditvi, ki jih zdaj pripravlja naša Lahkoatletska zveza. Ne bo odveč, če pri tej priložnosti opozorimo naša društva na važnost teh propagandnih tekmovanj nn tekališčih, o katerih si že vnaprej obetamo, da bodo poslala svoje zastopnike ua obe prireditvi kur se dn polnoštevilno. Da bo udelc/ba čim večja, je Zveza že sklepala, da bo dovoljen nastop vsem, brez obvezne predložitve športnih dovolilnic. Podrobna navodila za nastop bodo objavljena v najkrajšem času s posebnimi razpisi. Znano pn je že danes, da bo CONI tudi pri tej priložnosti poklonil pokal, ki ga bo prejelo ono društvo, ki bo v obeli tekmovanjih zbralo največje število točk. t Šport v kratkem Tricslina : Venezia 2:0. V Florenci so igrali v nedeljo kvalifikacijsko tekmo za obstoj v I. razredu italijanskega državnega prvenstva. Triestina je bila boljša in si je za prihodnje leto zagotovila sodelovanje v I. razredu. Jeseniški boksarji postajojo vedno bolj zaželeni gostje na raznih prireditvah. Zdaj so jili povabili na Dunaj, kjer bodo nastopili proti predstavništvu RSG. Zu nastop na Dunaju so odredili Jeseničani naslednje tekmovalce: Vo-čiča, Kobala, Pristova, Zupana, Majnika in Ba-loghn. Praga je zmagala v meslnem rokometnem dvoboju med Prago in Brnom z razliko 10:6 (6:3). Vsemogočni Bog je poklical k Sebi po težki bolezni n?*" ljubljeno soprogo, mamo, staro mamo, hčerko, teto in taščo, gospo Ivano Žele roj. Spacapan soprogo žel. uslužbenca v 45. letu starosti. Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, dne 11. t. m. ob 5 popoldne z Zal, iz kapele sv. Janeza k Sv. Križu. Ljubljana - Logatec, dne 10. maja 1943. Žalujoči: Jože, soprog; Jože, Stane, Viktor, sinovi; Marija Spacapan, mati, in ostalo sorodstvo. KINO UNION "" ZA SMEH IN KRATEK ČASI — Priljubljeni dunajski komiki v Italijanskem filmu »Sedem lef sreče« V gl. vl.: Vlvl Glol, Elit Parvo, Hans Moser, Theo Lingen, VVolt Albach Retty ln drugI Predstave: delavnik ob 16.80, 17.80 ln 19.30; ab nedeljah ob 10.30. 15.30, 17.30 tn 19.30. TEl KINO SLOGA. "" Visoka pesem ljubezni v filmu »Nepopolna ljubezen« V glavni vlogi: Wl!ly Frltsch, Glsela Uhlen, Ida WUst ln Liane Hald. PREDSTAVE ob 14, 15 60, 17.40 ln 19.30; KINO MATICA "41 Eden najmočnJeSlh filmov sezone 1 Nevv York ... mesto brez oddiha .. ■ Šport, Jazz, ljubezen l a*"- »Harlem« V glavi, vlogah: Vlvl Glol. Masidmo Glrottl, Amedeo Nazzarl, Osvaldo, Valentll Zaradi dolžine filma predstave ob 14.30., 16.30 ln 19. url. Maiioglasi V malih oglasih velja pri Iskanja službe vsaka beseda L 0.30, prt ženitovanjskib oglasih je beseda po L l,—, pri vseh Ostalih malih oglasih pa je beseda po L 0.60. Davek se računa posebef. — Male oglase je treba plačati takoj ptl naročila. Protono^ Izposodite si gramofon j ln plošče proti majhni •odškodnini pri tt. »Everest«, Prešernova ul. 44. Zaboje vseh velikosti ln paradlž-: tiikove sode od 25 do 200 j litrov, primerno za kislo . zelje, smolo Itd., dobite I večje število v Kolodvorski ulici 3, na dvorišču. Prekle 'za fižol in paradižnike dobite pri - Gospodarski zvezi v Maistrovi ul. 10. Slamo dobite pri Gospodarski ! zvezi, Bleivveisova 29. (1 ! Brezove metle in držaje l za lopate ter motike do-; bite pri Gospodarski zvezi, Bleivveisova 29. (1 Suho sadje prodaja Gospodarska zvo-za, Bleivveisova 29. (1 ffj Kupimo | Električni kuhalnik z 1 ploščo, dobro ohranjen, kupim. Ponudbo h ceno na upravo »Slov.« pod »Kuhalnik«. (k Pisal, in računske stroje stalno kupuje po najvišji dnevni ceni ali vzame v račun za nove »Everest«, Prešernova ulica St. 44. B Stanovanja j Jitcjo: 1000 lir nagrade dam dotlčnemu, ki ml preskrbi stanovanje z 1 ali 2 sobama, kuhinjo in pritlkllnami za 2 osebi. Stanovanje plačam za pol leta vnaprej. — Naslov v upravi »Slovenca« 3099. ■ CflŠfl EBIPII3U5KE5R — U.M,», _ PBDKRflbJfl »7nto. ker me nisi vprašal in ker sem videl, da ga ščitiš.« »Odslej mi povej vedno, kar opaziš. Danes jc odšel iz hiše.« »Saj vedno odhaja.« »Meni je pa rekel, da nikoli ne odhaja.« »Lagal je kakor je navajen. Bil je na primer odsoten vso preteklo noč in se je vrnil šele danes zjutraj.« »Zakaj mi nisi tega povedal?« vpraša Jožef zaprepaščen. »Nisi me vprašal.« »Ali naj vsako reč vprašam?« reče Jožef nekoliko srdito. »In zdaj pazi. Ako se vrne pred večerjo, ga pošlji k meni; ako se pa vrne pozneje, ne sme več vstopiti. Strogo naroči vratarju in jutri zjutraj ga privedi k meni.« »Oziride naj te varuje. Abvec!« vzklikne veliki dvorjanik, se globoko prikloni, poljubi gospodarju obleko in odide. Ko je Jožef ostal sam, je začel razmišljati nagibe, ki so zavedli Romuzentiju k nenavadnemu ravnanju. Nato je mislil na svoje brate in preizkušnjo, na katero jih bo postavil. Ali jo bodo prestali? Ali je storil prav, da jili tnko preizkuša? In ako je ne bodo prestali? Ali ni bila to prevelika skušnjava? Zučel je dvomiti, pn se je otresel Omadeževali so se z največjo krivdo. Ne bi jili kaznoval; toda ako hočejo biti hvaležni za darove, morajo prestati preskušnjo, ki ni bila končno tako huda. Pokazati morajo, koliko ljubijo Benjamina, ki ga priletni oče tako ljubi. Vendar je bil tako turoben zaradi misli na jutrišnjo preskušajo in Ramuzentijevo obnašanje. Podal se je zato iskat tolažbe k ženi in sinovoma, ki jili je tako ljubil. Popoldne jc šc dosti hitro minilo. Napočil je večer in čas večerje. »Ni se še vrnil,« pravi veliki dvorjanik. »Ako bi se vrnil, mu ne smete dovoliti vstopiti. Dobro pazite nanj,« reče. »Ali naj ga zapremo v jetniško celico?« Jožef trenutek omahuje. »Ne zdi se mi potrebno. Samo dn pazite nanj. Velika pazljivost naj vlada v hiši. Potrebno je, da dve straži storita svojo dolžnost in sta mnogo bolj čuječi, ne da bi vzbujali pozornosti.« • »Ali mi moj gospod dovoli eno vprašanje?« vpraša majordom, pozoren zaradi te odločbe. »Govori!« »Oziride naj varuje mojega gospodarja. Ali sc bojiš, da plete Ramuzenti kake naklepe?« »Moja povelja se morajo izvršiti,« naroči Jožef, ne da bi odgovoril na vprašanje. »Ako se moj gospodar česa boji, bi bilo najboljše prijeti llamuzentija, čigar vedenje mi ni nikoli ugajalo.« »Nadzorujte ga. obe straži naj storita svojo dolžnost in vsi molčite o tem,« pravi Jožef. Majordoma odslovi 7. migom roke in odide v sosednjo sobo k večerji. To jc bil eden redkih trenutkov, da je pripadel lastni družini in prenehal biti vsemogočni podkralj, kar mu je bilo včasih zelo nadležno, ker je imel toliko odgovornosti in dela. Zelo je bil ljubezniv z ženo in sinovoma. »Upam, da ti bom mogel jutri sporočiti dobro novico,« ji reče. »Kakšno?« vpraša žena radovedno. »Jutri se bom odločil za nekaj glede svojega očeta.« »Ali tvoj priletni oče še živi?« vpraša žena radovedno. Ljubila je moža in je zato razumela njegovo hrepenenje videti očeta. »Živi in je zdrav ter ga upam kmalu videti.« »Ti vedno dosežeš, kar hočeš,« pravi žena, ki je bila prepričana o moževi vsemogočnosti. »Upam,« pravi in tudi sinova sta govorila o dedu, ki bi ga rada videla. Jožef se je že zgodaj vlegel. Pričakoval je jutra, ki bo tako odločilno za njegovo življenje. 9. POGLAVJE. Kadar stražar spi. Vratar je čul v sobici zraven veže. V hiši je vladala globoka tišina; luči so bile ugasli jene; vsi so spali. Samo on ne spi; ne sme spati. Bil je nočni čuvaj. Spal je podnevi, ko so drugi bdeli. Ze kake pol ure so vsi spali, ko lahno udari na ploščo leseno kladivce. Nekdo trka, da bi prišel notri. »Kdo je?« »Ramuzenti,« odgovori glas od zunaj. »Ali sc čudiš? Ali nisem mnr domač? Odpri!« Vratar odpre. Ramuzenti vstopi, noseč s seboj veliko glinasto posodo, ki jo postavi na tla. »Tnkol« pravi. »Kaj imaš?« vpraša vratar, ki zelo ljubeznivo opazuje posodo. »Vino, varjeno v Hebronu,« se glasi odgovor. Vratar se začudi. »Vino, kakor ga pije Armaki Ra v nebesih in ki ga tu darujejo samo biku Apisu?« vpraša. »Da, prav tako vino.« »Ali si gn prinesel za Zafnatpanea?« »Da. Zelo sem tekal, da sem ga našel. Jutri odpotujem.« »Odpotuješ?« »Preden odpotujem, mu hočem pokloniti malo darilo. Vem, da mu ugaja, zato sem gu poiskal.« »Ali ve on, da si šel iskat to dragoceno tekočino?« »Ne. Hočem ga iznenaditi. Darovi, katere kdo pričakuje, niso darovi. Kolikor manj pričakovani, toliko bolj dragoceni.« »Vpraševal je po tebi popoldne.« »Ali!« »lil je naročil, naj te ne puste ven, ako se vrneš domov.« Ramuzentijev obraz se je pomračil,-Naročilo podkralja mu je dalo misliti. Ali goji Zafnatpanea kakšen sum? In kakšen? Kaj naj stori? Odpovedati se nocojšnjemu podvzetju, ki ga je tako pretkano pripravil? Še nn misel nm ne pride. Rabil je denar in bal se je zaničevanja svojih poklicnih tovarišev, pri katerih je pustil tako dober vtis. Sicer pa tudi, ako bi se hotel, se ni mogel odreči podvzetju in ga odložiti na kak drugi dan. Ni mogel iz hiše Vratar, ki je suženjsko ubogljiv na povelje podkralja, ne bo tega dovolil. Njegovi tovariši bodo prišli opolnoči, on jih ne more pustiti na cesti. Izpeljati inora prav to noč podvzetje. Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii Izdajatelj: InL Jože Sodla Urednik; Viktor Cenlii